Ust ljudstvu ¥ pouk in žabam ^jsKaJa vsak Četrtek in velja s poštnino vred ta v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 1 K, pol leta 2 K! in za Se tri iefa f Naročnina za Nemčijo 5 K, za droge Izvenavsbljslj 3elel« 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto aamo S K* Naročnina se počilja na: Dpravnifitvo „Slovenskega Gospodarja" t Maribora, — List se dopošilja do odpovedi, — Udje „Kafa& ižskcvnega drufitva" dobivajo list bvez posebne naro6nines m Eosamezni listi stanejo 1C vin* *-> DredniStvo: Koroška cesta itera 5j — Kokopisi se ne vračajo, >— Upravništvo; KorošSc cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije« iaisrate ee plačuje od enostopne petttvrste za «o>raS H sia» s» dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust InseraS se Hprejemai da ¡srede zjutraj, --- S» zaprte reklamacije se poštnine proste. Današnja številka obsega 12 strani. Bojni grom. Zopet so dvignili slovanski narodi na Balkanu svoje puške in handžare v obrambo svetega križa in zlate svobode. Črnogorski sokoli so poleteli v albanske gore in bolgarski .junaki so odkorakali proti Mar kedoniii. Tudi Srbe je vzdignilo strašno navdušenje za vojsko v boju proti Turčinom. Balkanski narodi hofeejo osvoboditi one svoje brate, ki še vzdihujejo pod turškim jarmom. To ni prvi boj za osvobojenje balkanskih narodov izpod turškega nasilstva. Bolgari so prišli pod oblast krutega Turčina leta 1390, ko se jim je Siš-man, zadnji kralj takrat na Bolgarskem, predal na milost in nemilost.. Skraja je ravnal Turek ž njimi še precej prizanesljivo, pa vedno bolj kruto. Dolge dobe so minule v mralku in tlačenju, toda iskra narodne samozavesti je vedno tlela pod pepelom. Ko se je v pocetku preteklega stoletja najprej osvobodila Grška in potem tudi Srbija dobila samoupravo, je bila njih želja po solncu svobode in neodvisnosti vedno večja. Toda sami so bili preslabi, zato so pričakovali pomoči zdaj od zapada, zdaj od severa. Leta 1877, se je njih upanje izpolnilo, prišel je severni stric Rus ter jih osvobodil izpod turškega jarma, pod katerim so vzdihovali celih 500 leL Toda Bolgari v Mar kedoniji so Še vedno ostali pod carigrajskim sultanom. Tudi srbsko robstvo je trajalo dolgo. Kralj Lazar je prenehal plačevati Turkom davek ter poklical krščanske vojaške rodovine na Kosovo polje. To se je zgodilo leta 1389. Sultan Murat je to zvedel in se napotil proti Srbom, da jih užuga z orožjem. Na Koso-vem polju so se zgrabili. Začela se je strašna bitka. Tri dni so se nasprotniki kakor divji levi zaganjali drug v drugega in že se je nagibala zmaga na srbsko stran. Ta čas pa je srbski vojvoda Vuk Bran-kovič prestopil s svojim krdelom v vrste turških vojakov ter se ž njimi združen bojieval proti svojim bratom po veri in narodnosti. Zmagali so neverniki. In od tistega časa je trajala srbska sužnost. Želja po svobodi si dolgo ni mogla najti prave poti in pravih oseb, Se-le leta 1804 je nastopil Kara Džordžija. (Črni Jurij) ter poklical srbski narod v vojsko zoper Turke. Po več srečnih bojih jih je pregnal iz dežele in 1. 1807 jim je naskokoma vzel tudi trdnjavo Belgrad. Toda stara, srbska bolezen, zavist različnih vojvod nasproti vedno uplivnejšemu Črnemu Juriju, je vse uspehe zopet pokopala. Vsled needinosti so Srbi kmalu obnemogli, sam Črni Jurij je obupal in pobegnil v Avstrijo. Strahovito so sedaj razsajali Turki po Srbskem, dokler se jim ni na cvetpo nedeljo leta 1815 u-prl Miloš Obrenovič, Temu se je posrečilo premagati Turke in leta 1817 je proglasila Srbija Miloša za kneza srbskega. Skraja še od turškega sultana odvisna, je postala leta 1826. vsled ruskega posredovanja popolnoma svobodna. Toda Stara Srbija s Kosovim poljem vred je ostala še do danes pod turškim polu-mescem in srbska raja (kristjan, pod turškim jarmom), je v teh krajih Še nadalje vzdihoval po svobodi. Črna gora ima svoj početek na Kosovem polju. Po nesrečni bitki na Kosovem polju je ustanovil Jurij BalŠo samostalno kneževino črnogorsko. Ta se je stoletja bojevala z divjimi Turki za križ in zlato svobodo, Plosebno v času od leta 1852-1868 so jih hoteli Turki s silo podjarmiti. Sprva so Črnogorci zmagovali, pozneje so jih pa napadli Turki s tako silo, da se jim niso mogli obraniti. Priznati so morali turško nadoblast. Se-le leta 1878 se je na berolinskem sestanku velevlasti proglasila in priznala neodvisnost Črne gore. Toda Črna gora se čuti vedno premajhno in zato bi rada razširila svoje meje na turško ozemlje, kjer prebivajo srbski in albanski kristjani. Grki so mnogo grešili proti slovanskim narodom na Balkanu in so večkrat potegnili s Turki proti njim. Toda tudi ti zahrbtni in izdajalski spletkarji so prišli pod turško premoč. Ko so se naveličali strahovitega nasilstva turških poveljnikov in janičarjev, so se leta 1821 uprli in dosegli leta 1830 samostal-nost grškega kraljestva. Nekaj Grkov je Še na otokih in v Albaniji do danes ostalo pod TurTd. To je kratka zgodovina bojev slovanskih narodov na Balkanu. Sedaj se je začela ta zgodovina nadaljevati. V prejšnjih časih je stala vedno Rusija ob strani teli narodov, za svobodo se bojujočih, in si s tem osigurala njihovo naklonjenost. Avstrija je stala ob strani. Sedaj je prišel čas, da tudi AVstrija pokaže svojo naklonjenost jugoslovanskim narodom in jih ščiti pri njih boju za svobodo svojih bratov v Turčiji. Črnogorsko-turško bojišče. Črnogorci se vojskujejo v treh glavnih armadah, Severni armadi, to je tisti, ki je najbližje srbski meji, poveljuje general Vukotič. ,Ta. armada se vojskuje okoli Berane in en del je do 13. oktobra že dosegel mesto Bjelopolje v Stari Srbiji ob novopazarski meji, katero se je udalo Črnogorcem. Srbsko ljudstvo v Novem Pazarju sprejema Črnogorce z veliko radostjo. V cerkvah se vrše službe božje za zdravje kralja Nikite, — Južna armada, kjaieri poveljuje general MartinoviČ, se pomika ob vzhodni strani Skadrskega jezera, torej skoraj ob morju, proti mestu Skader. Prekoračila je že reko Bojano, ob kateri leži Skader in hoče torej zajeti mesto od vzihodno-južne strani. Srednji armadi poveljuje princ Danilo, Ta armada je najmočnejša in se pomika na zapadni strani Skader-skega jezera proti mestu Skader, Ta armada je imela že največ bojev pri Podgorici, pri DaČiČu, pred Tu-zijem, okoli utrdbe Sčipanik, Rogana, Vranje, Plav-nica in je baje že dospela pred skadersko predmestje Niktolac, Boj pri Berani in Bjelem polju. Zadnjič smo poročali, da so Črnogorci pri Berani ob severni turško-črnogorski meji stopili na turško ozemlje. Bila je to severna armada, kateri poveljuje general Vukotič. Prva poročila, ki so jih poslali v svet Turki in njih prijatelji, da so turške Čete pri prvih bojih premagale Črnogorce in da so Turki udrli celo v Črno goro, so bile neresnične. Takoj prve dni so imeli Črnogorci srečo. Vukotič se dobro drži pri Berani, Čeprav si mora vsako ped zemlje, na katero stopi, izvojevati, en del njegove armade pa je srečno zasedel severno od Berane važno postojanko Bjelo polje v Sandžaku Novi pazar. Turški vojaki so zapustili Berano, katero so Črnogorci zasedli. Boj pri Podgorici. V četrtek, dne 10. oktobra, je srednja Črnogorska armada napadla turške utrdbe v bližini črnogorskega mesta Podgorica, katero se nahaja komaj 5 km od turške meje. Najprvo je naskočila močno utrjeni hrib Pla.ni-nica. Boj je pričelo črnogorsko topničarstvo. Prvi strel se je izprosil iz topa, katerega je nameril najmlajši sin črnogorskega kralja, princ Peter. Kralj Nikita in princ Mirko sta z generalnim štabom že od ranega jutra na gori Forica blizu Podgorice Čakala na potek boja, Ko je počil prvi strel, je kralj Nikita vstal in napravil znamenje križa,-vojaška godba pa je zar igrala črnogorsko narodno himno (kraljevo pesem). Po kratkem boju, ki je trajal 20 minut, so Črnogorci pregnali Turke z utrdb na gori Planinici. Vrh gore so prvi Črnogorci zasadili črnogorsko zastavo. Po poročilih iz Belgrada so v bojih pri Planinici imeli Turki 600 mrtvih, na črnogorski strani pa je padlo 400 vojakov. Po boju se je kralj Nikita s princem Mirkom vrnil v glavni tabor, kamor sta se vrnila po boju tudi princa Danilo in Peter. Nato se je vršilo vojno posvetovanje. Srednja armada prežene Turka z gore Dečič. Glas o zmagi pri Planinici je silno navdušil vse črnogorske čete. Še isti dan, to je 10. oktobra, je armada prestolonaslednika Danila po hudem boju ob 4. uri popoldne pregnala Turke z močnih utrdb na gori Dečič, Zmagovalci so odvzeli Turkom 4 topove. Črnogorci so streljali s svojimi topovi tako dobro, da so turški topovi morali utihniti. Turški poveljnik u-trdbe DeČiČ, major Sethadine bej se je s častniki in velikim številom vojaštva udal. Število mrtvih in ranjenih je na obeh straneh zelo veliko. Turki kakor Črnogorci so se hrabro bojevali. Ko so Črnogorci premagali Turke na gori Dečič, se je pomikala armada princa Danila proti mestu Tuzi. Črnogorci so zapodili Turke s planine Šipčanik. Črnogorci napredujejo. V petek, dne 11, oktobra oi>oldne so Črnogorci po hudem boju premagali Turke pri trdnjavi Rogam v bližini mesta Tuzi ter z naskokom vzeli trdnjavo. Napad na trdnjavo je izvršila srednja Črnogorska armada, kateri je poveljeval princ Danilo, Turški po- veljnik' je padel v boju. Črnogorci so s svojimi topovi obstreljevali turško postojanko na gori Vrano. Boj je trajal do večera, Še-le, ko je nastala popolna tema, so se boji prekinili. Kralj Nikita, prestolonaslednik Mirko i.n princezinja Ksenija so ves dan opazovali boj z nekega hriba v bližini bojišča. Črnogorci prodirajo vedno dalje proti Tuzi, ki je največji kraj med Podgorieo in Škadrom. Vzeli so dne 11. t. m. poleg Rogame tudi utrdbo Vranjo; od teh dveh postojank lahko obvladajo popolnoma mesto Tuzl Ce pade Tuzi, imajo Črnogorci prosto pot v mesto Skader. Dno 13. oktobra so korakale črnogorske Čete piloti mestu Tuzi, Zjutraj, dne 14, oktobra, so začeli obstreljevati mesto in utrdbe. Črnogorci so poslali v mesto svojega odposlanca, kateri je podal Turkom pogoje, naj se udajo. Turki so zahtevali, naj jim dovolijo Črnogorci prost odhod z vsem vojaštvom, katerega je 5000, in o-rožjem v Skader, kar so pa Črnogorci odklonili. Dovolili so jim, da lahko prosto odidejo v Bar ob morju, od koder se lahko na Črnogorske stroške odpeljejo z avstrijskim parnikom v Carigrad, Novejša poročila pravijo, da so Črnogorci dne 1,4. t. m. Tuzi že od vseh strani začeli oblegati. Armada generala MartinoviČa prodira na jugu vedno dalje, je prekoračila reko Bojano in je po krat' kem boju d.ne 11, oktobra zavzela turške utrdbe na gori Taraboš. Turki so tega dne naskočili Martinovi-čevo kolono, a so bili odbiti. Ta armada je že tudi prodrla do turške utrdbe Planica, ki leži južno od Tu-zija. Črnogorske Čete so že tudi obstreljevale skadrsko predmestje Nikolac. Črnogorci zmagujejo. Čete generala Vukotiča so v nedeljo, dne 13* oktobra po hudem boju zavzele goro Vizitor pri Gusi-nju, ki je visoka 2200 metrov. Turki so imeli na tej gori močne utrdbe, pa so v boju izgubili veliko moštva ter so zbežali. Vukotičeva armada je še isti dan zasedla dve turški postojanki. Črnogorci se torej vedno bolj približujejo svojemu cilju: Skadru, Ovira za oviro pada, kmalu bo škadrsko zidovje zablestelo pred njihovimi očmi. Kakor se poroča iz Carigrada, so črnogorski vojaki že skoraj pred durmi Škadrskimi. Kralj Nikita obišče ranjence. V Podgorici se nahajajo bolnišnice za ranjence, Vsi prostori so prenapolnjeni z ranjenimi Črnogorci in Turki. Kralj Nikita je obiskal dne 10. in 11. oktobra ranjence v bolnišnici, jih je tolažil ter pohvalil njih junaštvo, Princezinja Ksenija vodi postrežbo in skrb ranjencev, V bolnišnicah primanjkuje zdravnikov, tako, da mora več ranjenih vojakov vsled tega umreti, ker se jim ne pride z, zdravniki na pomoč. Avstrija je ponudila Črnogorcem en oddelek „Rdečega križa" za samaritansko delo med ranjenci na bojnem polju in v bolnišnicah. Črnogorci so ponudbo ra-devolje vsprejeli in so veseli, da gre Avstrija Črni gori tako lepo na roko. Grška proglasila Kreto za svojo last. Iz Aten se dne 14. t. m. poroča, da je Grška anektirala (za svojo proglasila) otok, Kreto. Ministrski predsednik Venizelos je v seji grške zbornice, katere so se udeležili tudi poslanci s Krete, naznanil, da je grška vlada odobrila sklep narodne skupščine na Kreti, da se proglasi Kreta za grško last. V ta namen je odslej za Kreto in Grško le ena skupna državna zbornica. Ministrski predsednik je pozval kretske poslance, naj se podajo zopet na Kreto, kjer se bodo vsled določil grške ustave vršile nove volitve. Venizelos je še omenil, da bo Grška vkljub želji po miru s pomočjo zaveznih držav z upanjem na zmago se postavila po robu vsem nevarnostim, ki ji pretijo. Turki prekoračili srbsko mejo. Iz Belgrada poročajo, da so turške čete pri Ri-stovcu zjutraj, dne 14. t. m. prekoračile srbsko mejo. Mesto Ristovac leži ob reki Morava na južnem koncu Srbije v bližini bolgarsko-turške meje. Turške Čete so napadle srbske utrdbe pri Ristovcu in baje dosegle nekaj uspehov. Na potu pa so zadele na srbsko armado, s katero so se zapletle v vroč boj. Srbi so jako razjarjeni, ker je turško vojaštvo začelo vojsko pred in brez napovedi vojne. Vedno bližje splošni vojski. Upanje, da se splošna balkanska vojska končno vendajr-le prepreči, je izginilo. Dne 13. t. m. so Bolgarska, Srbska in Grška dale velevlastim v roke avstrijskih in ruskih poslanikov odgovor, v katerem se zahvaljujejo za njihovo posredovanje, katero smatra,jo za nezadostno, in zato se bodo same obrnile na Tiurčijo. Zahtevajo namreč od Turčije med drugim, da se vsem evropskim in turškim vilajetom dovoli popolna samouprava podi vodstvom belgijskih in Švicarskih guvernerjev. Turčija naj dovoli, da si narodi brez razlike vere in jezika prosto volijo svoje poslance v pokrajinske zbore. Obenem se zahteva tudi svobodno šolstvo, nepristranska žandarmerija, evropsko nadzorstvo vseh teh reform, ki jih mora izvršiti Turčija v Šestih' mesecih,. V dokaz svoje dobre volje naj Turčija takoj prekliče mobilizacijo svojega vojaštva. Ce do srede ne pride zadovoljiv odgovor Turčije v Zofijo, bodo začele govoriti bolgarske puške. Ker Turčija ne bo privolila v zahteve balkanskih držav, je začetek vojske pričakovati vsak dan. Prijatelji južnih Slovanov. Na Ruskem je javno mnenje popolnoma na strani balkanskih narodov. Rusko ljudstvo želi, da se balkanskim Slovanom pomaga v boju zoper TurČine. Vladni krogi Še sicer na zunaj (omahujejo, toda kadar bo pravi trenotek, videli bomo gotovo tudi rusko diplomacijo in rusko orožje v službi balkanskih bori-teljev. Kar se tiče Avstrije, želimo vsi severni in južni Slovani svojim bratom zmago nad Turkom. Nemci seveda niso tako navdušeni, oni so sami nemško govoreči Turki, ki tlačijo druge narode, zato je tudi njih srce na strani Turčinov, Istotako Madžari, Vlada je dosedaj tako previdno postopala, da ni žalila v nobenem oziru balkanskih narodov. Saj je tudi težko, da bi katoliška Avstrija marširala ob strani nevernih Turkov. Edino pravilno pa bi bilo, ako bi se naša vlada javno in odkrito postavila ob strani Bolgarov, Srbov in Črnogorcev ter jim v njihovem boju za svobodo njih bratov pomagala, Srca Jugoslovanov bi potem gorela za Avstrijo! Kajkor hitro bi se pa naša vlada postavila za Turke in nasprotovala krščanskim narodom, bi gotovo Rusija nastopila proti nam. Ob meji že zbira svoje vojake. In nam se ni zanesti na pomoč od Nemčije. Verjamemo, da bo nam Nemčija stala toliko Časa ob strani, dokler je treba rabiti samo besede, a ko bi morale pokati puške, takrat bo Nemčija odstopila. Z Rusijo se ne bo hotela vojskovati, kajti Nemčija izvaža v Rusijo za 2 milijardi blaga, S takim odjemalcem si je treba biti dober. Nemčija pa tudi ne mara izgubiti naklonjenosti na Balkanu niti pri Slovanih niti pri Turkih. Francozi in Angleži so bolj ob turški strani, Italijani pai škilijo po Albaniji, zato ne marajo ne Turčije .ne balkanskih držav, Avstrija stori torej najboljše, ako se potegne z drugimi vred za osvobojenje teptanih narodov v Turčiji, kajti v tem slučaju tudi z najbližnjimi sosedi ne bo prišla v nasprotje. Mobilizacija balkanskih krščanskih držav. Povsod se je mobilizacija drugače izvedla, Naj-priprostejše so jo izvedli Črnogorci. Pisarili niso veliko, marveč so kar odposlanci vlade razglasili po črnogorskih Vaseh in selih vojsko. Črnogorec je vzel nato puško in, handžar, veliki revolver in bodalce, pa hitel k svoji stotniji. Uniform Črnogorci nimajo. Domačije sedaj Čuvajo žene, ker so vsi Črnogorci vojaki, V Srbiji, ki je petkrat večja kot Črna gora, ni Šlo tako hitro, Sodelovati so morale tudi železnice, a tudi na srbsko armado je pogled slikovit. Poleg 201etnega mladeniča stoji sivolasi starček, uniformirana tudi ni vsa srbska armada. Prvi del srbske armade nosi novodobne, sive uniforme, drugi starejšo, modro Obleko, tretji del je pa dobil le vojajške Čepice, puške in bajonete. Najboljše je v novejšem smislu opremljena bolgarska armada. Aktivni vojaki in rezervisti cto 42, leta so vsi oblečeni v nove uniforme. Starejših letnikov v Bolgariji Še niso poklicali pod orožje. Po vseh poročilih je duh v armadah krščanskih balkanskih držav dober, Vojaki smatrajo nameravano vojsko za sveto stvar, ker gre za to, da osvobode krščanske narode. Balkanski prostovoljci. Da vlada med balkanskimi narodi res pravo navdušenje za vojsko, priča dejstvo, da se med Srbi, Bolgari in Grki dan za dnevom oglaša mnogo prostovoljcev, ki, akoravno niso podvrženi vojaški dolžnosti, se hočejo z orožjem v roki boriti za domovino in svoje teptane brate v, Turčiji. Dozdaj se je javilo največ prostovoljcev v Srbiji. Listi poročajo, da znaša Število srbskih prostovoljcev že okrog 30.000. V Belgradu posluje sedaj posebna komisija, ki sprejema prostovoljce in jih razvršča. Dne 1,0, oktobra je prišel iz srbske vasi Bljedo sivolasi starček 72ih let, ki se je od leta 1876—1878 udeleževal bojev proti Turkom in je tako dolgo prosil, da se ga je sprejelo med prostovoljno četo. Posebno mnogo pa se oglaša mladeničev. — Iz Novega Jorka je odpotovalo, kakor poročajo listi, 25.000 grških rezervnikov v domovino, da se udeležijo vojske. — V MoskVi na Ruskem se je zbralo 20 tisoč ruskih prostovoljcev, ki so že oboroženi in so odpotovali na Balkan, — Kakor med Slovani, tako se jle tudi mnogo Turkov prostovoljno oglasilo za v-stop v vojsko. Po celi Turčiji so se izdali oklici, ki pozivajo, naj se moški, ki niso podvrženi vojaški službi, prostovoljno oglase za vojsko. Delile kot vojak. Med Srbi ni nikaka redkost, da so tudi ženske bojevite, kadar je treba Čuvati domovino. Mnogo je Srbkinj, ki so izvežbane v streljanju in znano je, da se jih je poslednje dni zlasti mnogo javilo, da bodo bolniške strežnice na bojnem polju. Lep vzgled domoljubja pa je nudilo pretekle dni v Belem gradu 221et-no dekle Ljubica JovanoviČ, sirota brez staršev, Kajkor hitro je bila proglašena mobilizacija, je popustila vse ter odšla k vojaškim poveljstvom z zahtevo, naj se jo sprejme v vojake, da ide s puško v roki med prvimi v boj. Seveda so jo odbili. Bila je tudi na dvoru ter zahtevala, naj se jo pu^ii h kralju in vojnemu ministru. Ko pa je bila povsod odbita, je odšla v „Narodno Odbrano" ter prosila, naj se jo sprejme med prostovoljce, in sicer v prve vrste. Nekoliko dni so jo odklanjali, ker pa le ni odnehala, so ugodili njeni želji. Dekle si je odrezalo lase, vzelo puško in vso opremo ter je vstopila v četo prostovoljcev, ki bo šla prva v boj, ko bo treba. liraljevič Marko. Največji junak v hrvaških in srbskih pravljicah, ki pripovedujejo o bojih s Turki, je bil kraljevič Marko. Pravljice o kraljeviču Marku se naslanjajo na zgodovinsko osebo Marka, sina kralja Vukašina, ki je umrl v nesrečni bitki ob Marici leta 1371,. V zgodovini ni imel kraljevič Marko nobenega odločilnega pomena za usodo srbskega naroda, vendar si je u-stvaril narod na njem največjega junaka, Marko je bil osebno hraber, pogumen, drzen junak, a obenem človek zelo plemenitega in ¡usmiljenega srca. Narodi je z žalostjo gledal, kako so se njegovi voditelji borili večkrat samo za osebno korist, a ne za korist celega naroda ; zato si je v kraljeviču Marku ustvaril junaka po svojem srcu, ki je sirote povsod Ščitil in jim pomagal, ki je bil brat svojim bratom. V Slavoniji kažejo breg kraljeviča Marka. Narodna pravljica pripoveduje, da je tamkaj kraljevič Marko oral. A za opanke se mu je nabralo vse polno zemlje. Tedaj si kraljevič Marko otrese z opank zemljo, in nastal je oni breg kraljeviča Marka. Že mlademu Marku je podarila dobra vila konja Šarca, ki ga je spremljal na vseh bjpjnih pohodih in ki je bil najzvestejši Markov spremljevalec. Narodna pesem na vse mogoče načine slavi tudi konja Sarca. Šareč ide kakor gorska vila, brzo ide, daleč se odmi-če. Šareč sluti nesrečo že naprej in Marko pravi: Glej, kako je blisk razljutil Šarca, in ljubi Bog zna, da ne bode dobro. Kraljevič Marko odseka Turku glavo, pa jo vrže Šarcu v zobnico, da odnese v Carigrad jo beli. Svojemu Šarcu kupuje Marko vino kakor sebi. KrČmarici Mari zakliče: Daj mi Šarcu dva duka-ta vina! Njemu Mara vina donosila, on ga daje svo-mu konju Šarcu. Ko se je bližala kraljeviču Marku smrt, začel je Šareč solze toniti. In vila pove kraljeviču, da se mu bliža smrt. Pa povadi kraljeviču Marko, pa, pova-di sablju od pojasa, in on dodje do konja Sarina, sab-ljom Šarcu odsiječe glavu, da mu Šarac Turkom ne clopadne. A kad Marko posiječe Šarca, Šarca konja, svoga ukopao. In nato tudi Marko — se prekriža, sede se na zemljo, samur — kalpak na oči potegne, vle-že se in nikdar več ne vstane. Narodna pesem poje, da ga je nadduhovnik Vaso našel ter ga po morju odr peljal na -Sveto Goro, kjer ga je pokopal sredi bele cerkve Vilindara, tamkaj starec je pokopal Marka, in znamenja ni postavil zraven, darse ne izve za Marka, da sovrag se ne maščuje. Kako se Srbi pozdravljajo. Kot znak navdušenja, ki vlada v Srbiji za vojno, je gotovo tudi pozdrav: „Do vidjenja na Kosovu!" — s katerim se pozdravljajo na ulicah, v gostilnah in kavarnah vsi, kateri mislijo, da so za puško. Pod i-menom Kosovo se meni Kosovo polje, kjer so bili leta 1389 Srbi tako tepeni, da Še sedaj vsak Srb sanja, kako bi se maščeval nad Turkom za Kosovo polje. Šege bolgarskega in srbskega naroda. Bolgari, Srbi in Črnogorci pripadajo po svoji ogromni večini k iztočni gršno-pravoslavni cerkvi. Rimskih katolikov ni mnogo med njimi, vendar je bolgarski narod zelo naklonjen rimski cerkvi, dočim vlada med Srbi precejšnja napetost proti katolikom. Bolgari in Srbi molijo Boga po krščanski navadi vsak dan 3krat: zjutraj, ko vstanejo, opoldne in zvečer. Bolgari imajo trdno vero v Boga, na katerega zaupajo zmirom in v vsakem slučaju, v veselju in žar losti. Preživeli so bridke čase in v teh se je vera v Boga globoko ukoreninila, Med mnogimi slučaji, ki kažejo, kako rad misli Bolgar na Boga, naj navedemo le dva. Ako nese v mesto kaj na prodaj, „kar je Bog dal, da je vzrastlo", ali „kar so z božjo pomočjo pridelali", prekriža se trikrat, ko stopi prek domaČega praga; a ko pride na trg, kjer odloži svoj tovor, stori zopet znamenje križa in izpregovori: „Bog mi po-mozi". Postov imajo Bolgari po svoji veri veliko več, kakor katoličani, pa jih tudi strogo drže. Ob velikih postili se ves čas vzdrže ne samo mesa, ampak, tudi sira, mleka, jajec in poslednje dni celo rib in olja; jedo skoro samo kruh in sočivje. Srbi ne molijo vsi enako. Katero molitev kdo zna, to moli Šepetajoč, samo starešina sme moliti malo glasneje, da so razume. Tako moli mati za sina, da bo prišel živ, zdrav in srečen iz vojske, sestra za brata, j*ko je Šel na vDjsko, da, se vrne zdrav itd. Drugi zopet dostavljajo: „Da se strahom poklonimo in pomolimo Gospodu Bogu in Bogorodnici, sladkemu Kristusu in ČešČenemu križu!". Na dan pred' nedeljo ali prazniki prižgejo voščeno s\iečo in jo pritisnejo na zid, starešina pa vzame ogenj in kadila ter pokadi najprej svečo in podobe, potem pa se pokade vsi zaporedoma in molijo pred svečo. Pri vsem tem Srb navadno govori: „Bože pomozi!" Kadar se v sede za mizo, se prekriža, ko pa vstane, pa navadno reče: „Bog naj pomože in naj nam tekne!" Kadar gre Srb spat, kadar sede na konja, ko kihne ali najsibodi pri kakršnemkoli delu, takrat samo reče: „Bože pomozi!" pa se prekriža. Kadar je žejen ali če zdehne, reče: „Bože milostivi ti pomoži" ali: „Živa Bogorodnica, ti pomozi!" Kadar kaiko željo razodene, pravi: „Ako Bog da", ali „ako Bog da zdravje". Posebno lepo in ginljivo je slovo srbske matere od sina .ali moža, ki odhaja na vojsko. Najprvo ga poljubi na čelo, usta in srčno stran prsi, potem roke in iioge ter govori zraven: „,V vojski za domovino naj te vodi zdrava pamet, dobra beseda, ljubav do domovine in vere, krepke roke, da boš sekal z mečem po bežečem sovragu. Čuva naj te Krist in Bogorodnica," Jokanja ob slovesu ni konca ne kraja. Mati ali žena da odhajajočemu križec z leskovega lesa, kateirega si obesi na prsi. Ta križec baje odvrne sovražnikove krogle. Nekaj neznanih imen. „iS a n d ž a k Novi p a z a r" je deželica med Bosno, Srbijo, Črno goro in Albanijo. „Sandžak" pomeni p|o turško „zastava"; („Novi pazar" pa „Novi trg". Tudi glavno mesto te deželice se imenuje „Novi pazar". — „Vi 1 a j e t" pomeni po naše „uprava", „u-pravni okraj", „pokrajina", katero opravlja poseben „v a 1 i" ali po naše „oskrbnik", „upravnik". Valija nastavi turški sultan. „Raja pomeni po turško „Čreda na paši". Turki zovejo „raja" vse nemohamedan-ske prebivalce, katere je ošabni Turek smatral za sužnje, robe, za Čredo, da celo za manj vredno, nego živino. „Kula" je mala vojaška utrdba ali strelnica, „G j a u r", izgovori „džaur", pravi Turek' vsakemu nemohamedanu. Beseda pomeni po naše „brezverec"; ker Turki vsakega, ki ni moliamedanske vere, imajo za brezverca ter ga smrtno sovražijo in preganjajo kot psa, se ta beseda v tem sramotilnem smislu rabi o kristjanih. Tnrška trdnjava Tnzi se je dne 15. oktobra dopoldne ndala Črnogorcem. Mesto imajo Črnogorci v rokah. 5000 Turkov je vjetih. Črnogorci so dobili v trdnjavi večje število topov, 8 strojnih pušk, 7000 vojaških pušk, mnogo konjev, 800 šotorov in živeža za 10 dni. • * K Turčija nasfcpa. — Odločil© st je. Vojska seda} neUcgi^. Turčija je v torek, dne 15. oktobra sklenila mir z Italijani in tako dobila proste roke nasproti balkanskim državam. To je tudi takoj pokazala. Se isti dan, dne 15. oktobra je ministrski svet v Carigradu sklenil, da takoj brzojavno odpokliče svoje poslanike iz Zofije, Belgrada in Aten z vsem poslaniškim osobjem. Ministrski svet je trajal 10 ur. Zelo razjarjeni so bili ministri nad odgovorom Bolgarije, ki so ga imenovali skrajno drznega. Bolgariji se sploh ne bo več odgovorilo, razven z orožjem. S tem, da so poslaništva odpoklicana, je nastalo vojno stanje. Bržkone bodo že v sredo dne 16. oktobra začele pokati puške na vseh koncih in krajih. Vojska na Balkanu se začne na celi črti. Politični ogi — Državni zbor je sklican za dne 22. oktobra k zopetnemu zasedanju. Na dnevnem redu prve seje je postava, kako se braniti proti nalezljivim boleznim in postavni predlog o zadrugah'. Toda, ako bodo opozi-cionalne stranke zahtevale, da. se mora tudi za proračun za leto 1913, katerega bode vlada dne 22. t. m, predložila zbornici, vršiti prvo branje, potem se bode takoj po dokončanem sklepanju o postavi zoper nalezljive bolezni vršilo prvo branje proračuna, — Štajerski deželni zbor. Nemški in slovenski liberalni listi poročajo, da so se te dni posvetovali nemško-nacionalni poslanci glede delamožnosti Štajerskega deželnega zbora, Sklepi nemških nacionalcev so baje taki, dia Štajerski deželni zbor ne bo sklican, vsled česar se računa, da ga bo vlada, razpustila. Vidi se torej iz tega, da nemško-nacionalni poslanci s svojo nestrpnostjo Še vedno ovirajo delovanje deželnega zbora in da štajerčijanci vodijo ljudi na napačno sled, ako zvračajo krivdo na slovenske poslance. Slovencem pravice in deželni zbor bo deloval. — Hrvaško-slovenski poslanci imajo dne 20. septembra v Ljubljani skupno zborovanje, nekak hrvaško-slovenski tabor, Nanj pridejo vsi poslanci Vse' Slovenske ljudske stranke, potem pravniki poslanci iz Istre, Dalmacije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine. Skleniti hočejo, da bodo skupno z zedinjenimi močmi branili pravice in čast hrvaško-slovenske domovine.. Kakor so se nekdaj Hrvatje in Slovenci ramo ob rami borili proti svojim dušmaninoin Turkom, ta,ko se hočejo tudi v sedanjem Času združiti, da zajedno odbijejo sovražne napade. In teh je dovolj od vseh strani. Vlada nam pošilja na jug Nemce in Madžare, namesto da bi dajala domačinom kruh in službe. Ti tujci nimajo smisla za potrebe našega ljudstva, zato pa 17. oktobra 1912. RL0VBN9K! OOS P O [> A R, Stran 3. tudi hrvaško-slovensko ljudstvo s sedanjim vladnim načinom ni zadovoljno. Za voditelja združenih Hrvatov '¡¡i Slovencev sta se pri posvetovianju, ki se je vršilo pretekli teden na Dunaju, izvolila div Šusteršič in dr. Mile StarčeviČ* Vse slovensko ljudstvo z veseljem pozdravlja edinstvo med Hrvati in Slovenci in upa,^^, ho skupen boj dpnesel hrvaško-islovenskeinu narodu lepili uspehov. — Delegacije. V petkovi seji avstrijske delegacije je pravaški delegat Spinčič kot poročevalec pri bosanskem proračunu povaa.Jal, da bi imela Avstrija na Balkanu trdnejša tla, če bi se bolj upoštevale pravične želje Jugosio/anov. Nemški delegat Marckhl pa se je obregnil ob ustanovitev skupne hrvaško-slo-venske stranke prava, Češ, da je program te stranke nevaren državi in nemškemu narodu. Marckhl menda želi, da bi se tudi na Slovane v Avstriji poslal ka|v Čuvaj, ker nemškemu celjskemu poslancu se zdi to ne-odpustno, da se slovenski in hrvatski držav.ni poslanci zavzemajo za Hrvate, ki jih tlačijo Madžari. Voditelj Slovencev, delegat dr. Šusteršič, je Marckhla krepko zavrnil in je obžaloval, da razne oblasti nastopajo zoper svobodno gibanje cesarju in domovini zvestih Slovencev in Hrvatov v naši državi, Dne 14. in 15, t. m. se je v delegaciji nadaljevala razprava o zahtevali naše vojne uprave. Kakor znano, zahteva vojno ministrstvo izred.no 205 milijonov kron za vojaške potrebščine. Tudi ogrska delegacija je razpravljala v zadnjih sejali o novih zahtevali vojne uprave. 0-dobrila je novo posojilo za vojne svrhe. Dne 14. t. m. se je vršil na dvoru skupen obed za delegate, katerega se je udeležil tudi cesar in se prav prijazno pogovarjal z nekaterimi delegati, — Nova nemška stranka. Štajerski nemški drž. in deželni poslanec Einspijiner je ustanovil novo stranko, ki jo imenujejo mladonemško stranko. K njej je pristopilo že čez 10 državnih poslancev iz alpskih dežel, toda nobeden ne še iz Češko-.nemških krajev. Zato nekateri menijo, da si bodo prej ali slej alpski mladonemški in češko-nemški poslanci v laseh. Stranka je meščanska stranka in ne bo kmetom prijazna. K stranki so pristopili že tuidi Marckhl, Ornig, dr. Negri in Langer, katere Štajerčijansko glasilo tako rado ob vsaki priliki pohvali. — Italija in Turčija sta v torek, dne 15. oktobra, sklenili v švicarskem kraju Uši mir radii Tripoli-tanije, Turčija bo mirno trpela, da se Tripolitanija in Cirenajka razglasita za italijansko last. Turško vojaštvo se umakne in Arabce bo turška vlada pozvala, da mirujejo. Ko bo Turčija vse to izpolnila, vrne Italija 'Turkom one otoke, ki jih je tekom vojske zasedla, Turčija dobi od Italije za oropane dežele odškodnino v denarju. V verskem oziru ostane carigrajski sultan še nadalje kalil (vrhovni poglavar) vseh mo-hamedancev v izgubljenih deželah. Velikega pomena je sklenjeni mir za Balkan, Sedaj ima Turčija popolnoma proste_roke napram balkanskim državam. Zadnja nedelja v Mariboru Preteklo nedeljo., dne 13, t. m„ smo obhajali v Mariboru dva občna zbora in eno veselico. Svoje občne zbore sta imela narodrao-obramb.no društvo Slovenska Straža in Zveza vseli nepolitičnih društev, ki so včlanjena v Slovenske krščanslco-socialne zveze po različnih pokrajinah. Veselica pa je veljala našemu velikemu SlomŠeku. Slov. Straža. Najprej se je vršil občni zbor Slovenske Straže, katerega so se udeležili tudi državni, oziroma deželni poslanci Jarc, dr. Krek, dr, Korošec, Ozmec, Meško, Pišek in Brenčič, Poročali so o delovanju Slovenske Straže predsednik Jarc, tajnik Štefe in blagajnik Volta. Imenom mariborske podružnice Slovenske Straže je v iskrenih besedahi pozdravil občni zbor njen predsednik dr. Le-skovar, imenom katoliško-narodnega dijaštva pa dr. Ogrizek in Remec. Slovenska Straža je v preteklem letu veliko storila za narodno-obrambne namene. Kjer je bila naša narodna stvar vsled nemškega, italijanskega in madžarskega navala v nevarnosti, posegla je vmes. Izdala je vsega skupaj 54.09d'53 K, od tega je dobila Koroška 23.589'64 K, Štajerska 16.517'08 K, Primorska 9,827-82 K, Kranjska 1,010'78, Ogrska 470'13, Beneška 438, v različne druge dežele 1.637'50 K. Največ je dobila torej Koroška, ki je narodno tudi najbolj ogrožena. Zelo hvalevredno je, da se je Slovenska Straža ozirala tudi na ogrske in beneške Slovence. Na Štajerskem ni Slovenska Straža pomagala v narodnem boju samo ob mejah, ampaik je podpirala tudi slovenske manjšine v Gradcu, Donavicu, Ljubnem, Kaplenbergu itd. Ce pogledamo stroke, pri katerih je ponujala Slovenska Straža svojo pomoč, vidimo, da je darovala znatne svote za izobraževalne namene, društvene domove, gledališke odre, knjižnice, časopisje, šolstvo, dijaštvo, otroške vrtce, Miklavževe večere in božični-ce, proučevanje meje, delavstvo in izseljence. Zares obsežno in skrbno delo! Kakor mati na svoje otroke, je pazila Slovenska Straža na Slove r e • narodno nevarnih krajih in vselej je rada pomagala, če so ji le sredstva dopuščala. Kdor je slišal to poročilo, si je moral priznati, da v Slovenski Straži zares narod sam sebe brani pred nazadovanjem. Zaio 1 ; ne smelo biti nobenega Slovenca, ki bi ne bil član tega preko-ristnega društva, in' ki bi z veseljem ue d vroval po svoji zmožnosti za to prekoristno narodno društvo. Voditelj koroških Slo eneev, dr. Brc: \ je hvalil Slovensko Stražo, dn tako lepo skrbi za koroške Slovence in da jim nikjer ne odreče pomoč . Koroški Slovenci bijejo hud boj za svoj obstanek, vlačila in nemška veČina jih stiska in pritiska narodno, kjer le more, in v obrambi zoper svoje sovražnike je Korošcem največ pomagala Slovenska Straža. Dočim so se na posvetovanjih Ciril Metodove družbe kregali liberalci med seboj, kdo več vleče od družbe, ko so zahtevali ilovih kosil za svoje pristaše, morajo koroški Slovenci z zadovoljnostjo priznati, (ta je imela Slov. Straža svoj denar vedno na razpolago za narodno-obrambne namene na Koroškem. Ciril-Metodova družba je sedaj tudi odpovedala Šolskim sestram v St. Ru-pertu pri Velikovcu in tako na nelep način kronala svoje delovanje na Koroškem. Ko je Še župnik Kalan opozarjal na narodne potrebe graških Slovencev in splošno povdarjal, koliko denarja se izmeče za opojne pijače med Slovenci, se je volil nov odbor Slovenske Straže, Zopet mu predseduje deželni in državni poslanec Jarc, Za Štajersko so v odboru: dr. Hohnjec, dr, VerstovŠek, PuŠenjak, Gomilšek, Dobršek in Thaler. Slov. kršč. soc. Zveza. Predsedoval je občnemu zboru predsednik S. K. S, Z., državni in deželni poslanec dr. Krek. Na kratko je razvil program za delovanje vseh Zvez po posameznih pokrajinah, V dVeh ozirih se hVali vsak narod; narod, ki je izobražen, in narod, ki dela. Toda to dvoje mora biti združeno, kdor je izobražen, mora, delati, in kdor dela, se mora izobraževati. Več koristi imamo od teh, ki delajo, kakor od onih, ki so sicer izobraženi, a leni, kakor gnoj, K delu in izobrazbi še mi pridenemo molitev. Izobraženstvo se imenuje inteligenca. Beseda inteligenca prihaja od intus legere, znotraj Čitati, inteligent je torej oni, ki zna vsaki stvari priti do jedra. Kaj Čita naša liberalna inteligenca na znotraj, kaj zna do jedra. Poglejmo liberalno časopisje. Liberalci znajo do jedra samo opravlja^ ti, zabavljati, zmerjati, hujskati, v tem je vsa njihova inteligenca. Nobene višje misli nimajo, nobenega smisla za delo, njihovo časopisje je spričevalo za njihovo duševno uboštvo. Res, čitajo do jedra, ampak samo, kadar čitajo iz — litra. Mi moramo delati na sa-moizobrazbi in na izobrazbi ljudstva. Treba nam je Čitati v knjigah in v srcu ljudstva. Za bodoče predlagam, da se zopet izpopolnimo v izobraževalnem delu, in sicer: 1. Snujmo v izobraževalnih društvih gospodinjske odseke. Kako se naj to dela, o tem piše „Sloven-čeva" priloga „¡Slovenska Gospodinja". Tam izide tudi kmalu opravilnik za to vrsto odsekov. 2. Skrbimo za izobrazbo obrtnikov. Drugačna je pot pri obrtnikih na deželi in onih v mestih. Za o-brtnike med. kmeti moramo ustvariti obrtne odseke v izobraževalnih društvih'. Posebnih društev za obrtnike med kmeti ne moremo ustvarjati,za to snujemo odc seke. 3. Alkoholizem napreduje med ljudstvom in nam ga pokvarja. Alkohol je največji sovražnik izobrazbe. Dušo ¿mredi leno in ji vzame vsak polet. Delo proti alkoholu je socialno delo. Zdiružujmo one, ki go voljni se v tej ali drugi obliki boriti proti temu sovragu. 4. Naj se v sedanjem Času pri društvih veliko predava o tem, da smo si s Hrvati bratje, da imamo enako usodo, enako zgodovino. Mi spadamo s tem narodom pod eno streho, in Če se bližajo Časi, ko se bodo delale spremembe na zemljevidu, bodimo za ta čas pripravljeni. Cel narod do zadnjega člana mora vedeti, kje je v usodepolnem trenotku njegovo mesto. V imenu Korošcev sta govorila predsednik koroške S. K. S. Z., dr. Ehrlich, in. urednik „Mira", Smodei. Želita več pomoči za zatirane slovenske brate na Koroškem, Za Štajersko S. K. S, Z. poroča njen podpredsednik dr. Hohnjec. Podal je verno sliko delovanja naše štajerske Zveze, kakor jo je razvila na vseh poljih izobraževalnega dela !na Slovenskem Stajerjlu. Za sklep je kratek zgodovinski spomin. Ko je mogočni perzijski kralj Cir pred bitko svoje vojake poučeval, kako se morajo ravnati, Če hočejo zmagati, jim je dejal: „.Vsak izmed nas naj ravna tako, kakor bi bilo vse le od njega odvisno, in naša zmaga bo gotova." Naše ljudstvo bije hud boj v socialnem političnem in narodnem oziru. Zmaga našega naroda je gotova, Če stori vsak od voditeljev Zveze in posameznih njenih društev do poslednjega društvenega Člana v polni meri svojo dolžnost. Želje graških Slovencev je izrazil dr. Ogrizek. Nato ie zaključil predsednik občni zbor s pozivom: Vsi edino in složno na delo!. Slomšekova veselica. Popoldne ob 3. uri je bila dobro obiskana Stom-šekova veselica v dvorani Narodnega Doma. Videli smo med odličnimi gosti tudi deželnega odbornika. Ro-biča in deželnega poslanca Novaka. Vse se je vršilo v lepem redu. Godba. Glasbenega društva, petje pevskega zbora od Sv. Jurija v Slov. goricah, katero je vodil Č. g. Bosina, krasen slavnostni govor dr. Medveda, deklamacije, pokloni tov mladine Slomšeku, slika SlomŠekovega rojstva, vse je bilo tako mično in lepo, da so bili vsi gostje izredno zadovoljni. Pri prosti zabavi se je predsednik podružnice Slov. Straže, ki je priredila veselico, dr. Leskovar, zahvalil v prisrčnih besedah gospej prof. Matkovi, prof. Majceno-vi, učitelju Stegnarju in Šentjurskim pevcem, ki so si iztekli posebne zasluge za krasno uspelo veselico. yyS3ev. Gospodar1' bo prinašal o vojski na Balkanu ločna in zanimiva poročila. Prijatelji širite ob tej priliki naš list, da bo vsak zaveden Slovenec dobro poučen o važnih dogodkih na našem jugu. »Slovenski Gospodar« stane za četrt leta samsi eno krono. Razne ¡ovice. * Godcvi prihodnjega tedna: 20. nedelja: 21. po Binkoštih, posvečenje cerkev. 21. pcndeljck: Ur-ula, devica in mučenira. 22- torek: Marija Šaloma. 23. sreda: Sev-rin, škof. 24. čet?tek: Rafael, nadangelj. 25. petek: Kdzant in Krišpin 26. sobota: ETarist, papež. * Osebna vest. Dr. Jožef Komljanec, profesor na deželni gimnaziji v Ptuju, je pomaknjen v VIII. Činovpi razred, Iz ljudskošolske službe. (Stalni učitelj v Ljutomeru Franc Otter je imenovan za nadučitelja pri Sv. Andražu v S. — Učiteljska suplentinja pri Mali Nedelji Jožefa Osterc je imenov/anat za stalno u-čiteljico istotam. — Provizorična učiteljica na Keblju Ana Očko je imenovana za stalno učiteljico istotam. — V začasni pokoj je stopil nadučitelj v Blagovni Jakob Stante. — V stalni pokoj je stopil okrajni pomožni učitelj v Celju Josip Leskovar. * Cesar in štajerski deželni zbor. Pri delega-cijskiji obedih je cesar ogovoril tudi nemška štajerska poslanca Ma.rckhla in Huberja, ter nasproti njima izrekel upanje, da bo štajerski deželni zbor ven-dar-le zboroval. — Te besede cesarjeve, polne upa, da se stvari na Štajerskem zasučejo na boljše, naj bi si Nemci dobro zapomnili. Štajerski Nemci še vedno stojijo na stališču, da imajo Slovenci dolžnost plačevati davke kakor nemški deželani, pravic pa nimajo nobenih. Ali ni nezaslišano, da od 20 do 21 milijonov deželnega denarja gre Čez 20 milijonov v nemške kra^ je, a samo dobrega pol milijona pride na Slovenski Stajer. V deželnem zboru se nastavljajo sami Nemci, na bolnišnicah sami Nemci, meščanske šole se zidajo samo za Nemce, zato je pač pri vseh pošteno in pravično mislečih ljudeh upanje, da Nemci vendar enkrat uvidijo svoje krivično postopanje, priznajo Slovencem njih pravice ter tako omogočijo delovanje šta^ jerskega deželnega zbora. * Marckhl žuga. Nemški Celjani imajo poslanca, kakoršnega zaslužijo, namreč Marckhla, za katerega jih pač nihče v Avstriji ne zavida. Mož je v politiki sila neroden in zato strelja kozla za kozlom, U-bogi Marckhl se je ustrašil, da se Hrvatje in Slovenci združujejo in da imajo vsi hrvaški in slovenski poslanci Že dne 20. t. m. v Ljubljani skupno posvetovanje. Ker sam nič ne more, prosil je celjski poslanec vlado, naj vendar za božjo voljo pazi na Slovence in Hrvate. No, na nas lahko pazijo Marckhl, vlada, Nemci in sploh kdor hoče, naša politika je avstrijska in naši poslanci se ž njo ne skrivajo pred nikomur, Se bolj se je pa osmešil boječi M!arckhl, ko se je nato naenkrat ojunaČil ter zažugal, da se bodo Nemci zvezali z Madžari, Če se Slovenci združujejo s Hrvati. Marckhlu se pač Madžari dopadejo, ker pošilja Čuva. ja na Hrvate, in Marckhl bi se menda rad naučil od Madžarov, da bi se tudi za Slovence poslal kak Čuvaj. Pa ne bo šlo. * Zopet ena. Štajerski liberalci nas imenujejo šufte, ker smo pokazali na nekatere liberalne zaupnike davčne oblasti za osebno-dohodninski davek, ki ne vršijo vestno svoje službe. Torej zopet nova psovka! Ni prva, pa tudi ne bo zadnja. Toda zaupniki davčnih oblasti vendar nismo, 'kakor liberalci! * Družba sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar pričela razpošiljati družbine knjige za leto 1912. Cenjeni udle prejmejo letos naslednji književni d'ar: 1. Zgodbe sv. pisma, 18, zvezek (zadnji), 2. Koledar za leto 1913. 3. Balade in romance. 4, Podobe iz misijonskih dežel, 2. zvezek. 5, Slovenske večernice, 66. zvezek. 6. Zgodovina slovenskega naroda, 2, zvezek. Kdor je doplačal 60 vin. za broš., oziroma 1 K za vezan izvod, prejme kot 7. knjigo: Razne povesti. Kdor je doplačal 80 vin, za vezan izvod z rdečo obrezo, oziroma 1 K 30 vin. za vezan izvod z zlato obrezo, prejme kot 8. knjigo: Evangeljska zakladnica. Družba se bo potrudila, da prejmejo čar-stiti udje knjige kar mogoče hitro. Red za let. raz-pošiljatev je sledeči: 1. Amerika, Afrika, Azija. 2. Krška škofija. 3. Razni kraji. 4. Lavantinska Škofija. 5, Ljubljanska škofija. 6. Goriška nadškofija. 7. Tr_ žaško-koprska škofija. Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti župniji, v kateri se je vpisal. — Družba sv. Mohorja v Celovcu. Tržno poročilo. Radi vojske na Balkanu so se cene žitu zopet znatno povzdignile, in sicer: pšenica za 30, rž za 66, oves za 89i in koruza za 48 vin. pri 100 kg; pšenica .stane 23 K 08 v., rž 20 K 74 v., oves 24 K 52 vin., koruza 16 K 38 vin. Višje cene utemeljujejo veletržci z žitom radi vojske na Balkanu. * Odseki .,0r!»v" poror I Predsed tvo Podzveze Orlov opozarja odseke, da ti takoj izpolnijo vprašalne poie, katere so prejeli od Zvez« „Orlov" v Ljubljani in jih pošljejo n«muioma Zvezi. * Ukaz posredovalnice občeslovenskega obrtnega drnštva v Celju. Iščejo se: 4 učenci za krojaško, 5 za pekarsko, 5 za kovaško, 1 za kdarsko, 4 za mizarsko in 1 za - kparBko < brt. Nadalje se išče za Šmartni na Paki kolarski mojster. Delavnico, ki je tik koračnice, dobi brezplačna. Ker ni daleč na okrog nobenega k larja, bi bil zašlužek d< ber. Več po e posredovalnica. Pri tej priliki prosimo vse m j •stre— obrtnike, ki iščejo učence potom nas, da nam v slučaju, da kakega učenca sprejmejo v uk, to tndi vse!ej takoj naznanijo. Potrebno je to, da vemo, če je imelo naše posredovanje kaj uspeha, nadalje, da si prihranimo nepi.trebno pisarjenje in nep< trebne izdatke io konrčno, kar je glavno, da ne priporočamo na novo Be prighsečim učencem takih mojstrov, ki prvih sploh več ne rabiio. Mariborski okraj. m Maribor. Namestnija je dovolila mariborski mestni občini, da sme pa levem toku Drave na zgornjem koncu Felberjevega otoka blizu Kamilice poštar- viti veliko napravo (tovarno) za proizvajanje električne sile. Od tam namerava mesto Maribor napeljati električno luč v mesto, električno silo za gonitev bodoče poulične železnice (tramvaja) in elektrika bi naj tudi služila kot gonilna sila pri obratu mariborskih obrtnikov, m Sv. Marjeta ob Pesnici. V zadnji Številki „.Slovenskega Gospodarja" se je v dopis od Sv, Marjete vrinila pomota, ter se ima namesto „nad 2 tisoč K", brati: „nad 2 sto K". — Meseca avgusta sta hodila todi od hiše do hiše dva agenta, ki sta pobirala slike (fotografije), češ, da dobi vsakdo, ki izroči svojo sliko, brezplačno isto močno povečano; drugih stroškov ni, kakor samo 60 vin. za osebno dostavljenje slike na dom, kar se ima zgoditi v dveh do treli tedi-nih. Potekla je pa ta doba že dvakrat, a naše Micke še zmiraj brezuspešno čakajo slik, kajti „njega od nikoder ni!" — Kakor je omenjal „SlovenskiGospodar", je posestnika Karol Zugmana zadela lansko jesen velika nesreča, ko mu je vsled strele povzročeni ogenj pokončal hlev s skoraj vso živino, krmo, zrnjem itd. A našla so se takoj dobra srca, ki so prihitela na pomoč. Zato čuti prizadeti prijetno dolžnost, da se tem potom vsem blagim dobrotnikom zahvaljuje. m Sp. Gasteraj. Vendar bo polagoma ugasnila ŠtajerČijanska; zvezda v tej občini. Razmere so bile jako čudne, Koser kot župan in TinČ iz Ploderšnice kot tajnik sta bila neomejena gospodarja Spodnjega Gasteraj a leta in leta. Že pred dobrimi tremi leti smo zmajali njuna stolca; pa s pomočjo omaihljivcev sta še vzdržala. Prišle so letošnje volitve, ki sta jih mislila za-se ugodno izpeljati dne 12. in 13. septembra, ko slučajno ni bilo doma Koserjevega, baje največjega prijatelja. Pa že takrat ni Šla stvar po sreči. V III. razredu smo dobili enega odbornika, v II. smo si priborili vse tri. Tudi prvi bi bil že takrat naš. Toda, ko je Koser videl, da je tudi tukaj zmaga naša, je brez povoda pred časiom zaključil volitev v tem razredu, četudi so naši temu odločno ugovarjali, No, pa Koser in Kraner sta obračala, Volilci in glavarstvo sta pa obrnila. Nato se je dopolnilna volitev v I. razredu zopet vršila dne 7. t., m. Koser in njegovi so popolno propadli. Ta dan se je vršila volitev namreč v smislu pravice in zakona, ki ju je temeljito pojasnjeval giasterajskima mogočnežema g. komisar c. kr. okrajnega glavarstva. Tako ima sedaj naša stranka, med devetimi zanesljivih sedem odbornikov, oziroma tudi osem, tako, da bo Koser popolnoma osamljen. Toliko poročila za danes, Pristavimo samo to: vsi dobri občani se veselijo tega za občino, kakor za dobro stvar sploh, pomembnega preobrata. m Zrkovce pri Mariboru. Lep shod se je vršil dne 14. t. m. v gostilni župana g, Sela. Poslanec g. Drave za dobavo elektrike. V takih važnih zaidevah Pišek nam je razlagal o nameravanem vodotoku iz so naši poslanci takoj na raapolago in nasprotnikov, ki ob Času volitev hujskajo, sedaj ni blizu. Našim poslancem smo izrekli soglasno zahvalo in zaupanje. m Hoče. Zavedni Hočani pridno kupujejo srečke Slovenske Straže, Dosedaj se jih je prodalo v nagi nadžiipniji 89, Kdor Še ni, naj poskusi svojo srečo. S tem se podpira prekoristna Slovenska Straža, ki je podelila lani 100 K za božičnico pri Devici Mariji. Do 18, novembra je Še Čas. Srečka stane 1 K, — Nova slovenska dvorazredna šola bo v Smiklavžu, Načrt je že izgotovljen. Spomladi se bo začelo z zidanjem. Je pa že tudi skrajni čas. Stara šola, je popolnoma premajhna, V novem Šolskem letu bo v enem razredu 96 otrok, kar je po postavi prepovedano. — Naši Orli so se udeležili v nedeljo, dne 13. oktobra slavnosti v Mariboru. S tem so županje prireditve in izleti za letos končani, Ce bo lepo vreme in čas, pohitimo Še p ar krat v Slivnico, obiskat vrle brate Orle. V jesenskem in zimskem času bomo pridno gojili Orli notranje delo: pridno bomo telovadili, živahno prepevali in se vadili v govoru, deklamacijah' in igrali. Vsi, ki ste dobrega duha, pridružite se nam, pa vam ne bo žal. Torej fantje, le na delo, da srce bo res veselo! — Mlaideniška Marijina družba bo dobila novo zastavo. Kakor Čebelica nabiramo in vsak najmanjši dar je dobro došel, Vsem blagim dobrotnikom, ki so že kaj darovali, kličemo: Bog vam povrni! — Dekliška zveza in Marijina družba sta izgubili nekaj prav pridnih članic, ki so Šle v mesto služit. Ostanite tudi na. tujem, kar ste bile doma: zveste sveti veri, cerkvi in slovenski domovini. Naj vas vodi povsod geslo: Z Bogom in Marijo za slovensko domovino! Tiste pa, ki ste doma, pridite v obilnem številu k zborovanju, ki bo v nedeljo, dne 3. novembra po večernicah. — Letina je letos v HoČah Še precej dobra. Bog nas je varoval večjih nezgod. Tudi vinska kapljica ne bo preslaba, Lepa je naša domača zemlja in bogata, Treba jo je obdelovati in zaklade dvigniti. Da bi to vsi spoznali in raje doma pridno delali ter ne na tujih tleh iskali kruha. Ljubo doma, kdor ga ima. Slomšek je rekel: „¡Otroci, ljubite svoj domek, dokler ga je še en bobek!" m Brezule pri Račah. Pri posestniku Jožefu Baumanu je dne 12. oktobra ponoči nastal strahovit požar ter je uničil dvema posestnikoma vsa poslopja kakor tudi vse premičnine. Letos imamo Žalibog že itak slabo letino, sedaj pa nas Še na jesen zaloti požar. Kako je nastal, se Še ni dognalo. Posestniki se tem potom zahvaljujemo vsem onim, ki so se trudili, do se je zabranilo nadaljno razširjenje požara. Požarna bramba v Podovi je nemudoma prihitela, isto-tako tudi požar.na bramba v Račah. Posestnika Jožefa Bauman in njegovega sina, ki je služil pri sosedu, ter Še nekega drugega moža, so orožniki prijeli in jih izročili okrožni sodniji v Mariboru, ker so osumljeni, da so zažgali, Jožef Bauman je imel svoja poslopja za nenavadno visoko ceno zavarovana. m Pragersko. Največji agitator za nemštvo je pri nas postajenačelnik Schneider, To so predzadnjo nedeljo povdarjali tudi Nemci na Šolski slavnosti. Južna železnica ima vendar druge namene, nego po svojih uradnikih poostrovati narodni boj na Slovenskem Stajerju. m Slov. gledališče v Mariboru. V nedeljo dne 20. oktobra se vprizori na našem odru prvič šaljiv» igra „Vzbajeni lev". Zajedno s to igro se bo predstavljal» barka „V civilu", enodejanska igra, v ka teri bodo Dastopali gojenci dramatične šole. m Studenci pri Mariboru V nedeljo dne 20. t. m imamo pri nas Slomšekovo slavcost. Naše slov. tat. izobraževalno društvo priredi v prostorih gostilne F*as (Schmid gasse) popoldne ob S. uri Slomšekovo slavnost. Slavnostni govor ima govornik iz Maribora. Po govoru je vicgka trgatev in obilo drugih zabav. Pridite 81ovencil m Sv. Magdalena v Mariboru. V nedeljo, dne 20. oktobra po poMne po večernicah se vrši pri nas občni zbor podružnic» „Slov. Straže" v društveni sobi Tržaška cesta št. 15. K obilni udeležbi vabi odbor. Slovenci iz mesta in okolice pridite. m Sv. Martin pri Vurbergu. Anton Majerič, mlinar v Sp. Koreni je daroval za Slov. Stražo večje število obrabljenih znamk. m Sv. Jurij v Slov. gor. Za Slov. Stražo je svoj prvi dvekronski denar darovala Anika Matjašič Mladenke Dekliške zveze, posnemajte I Kupujte srečke Slovenske Straže. Ptujski okraj, p Ptuj. V nedeljo, dne 13, t,, m. je imel telovadni odsek Orel I. letni občni zbor, Lahko boste izpre-videli iz poročil, da naš telovadni odsek' ni spal, ampak tekom tega leta prav pridno in marljivo deloval. Imel je vsako drugo nedeljo popoldne predavanje in sestanke, vsako nedeljo popoldan pa telovadbo. Rednih telovadcev ima 12, podpornih pa 10 članov, Ako-raJvno si je naš telovadni odsek to leto nabavil telovadno obleko, in sicer 13 komadov in 7 krojev, se je vendar vzlic 'tem stroškom prav pridno udeleževal orlovskih in SlomŠekovih prireditev. Zadnjikrat je priredil telovadbo naš Orel v Dornovi. Naš Orel se o-brača na radodarna srca, naj nam blagovolijo poslati prispevke, ker bi si radi nabavili telovadno orodje, K vojakom je odšel brat Rudolf Novak.. Naj ostane Še nadalje zvest Orel! p Sv. Urban pri Ptuju. Vinska trgatev tukaj je končana, in se je, kolikor je bilo vsled deževnega jesenskega vremena pričakovati, Še dovolj po voljno obnesla, Vinski mošt ima sedaj primerno ceno. p Šalovci. Letos nas je obiskala toča; posebno je potolkla ajdo in koruzo po gornjih Salovcih. Sadja imajo le malokateri gospodarji. Krompir je bil zelo bogat pridelek pri nas. Večinoma je že vse pod streho, Tudi s koruzo smo že gotovi. Pa g. urednik, to Vas bo pač zanimalo, Če je bila tudi toča, da vendar, vkljub temu prirejajo' pri kožuhanju koruze ponočne plese. Blizu do polrtooi se kožuha, potem pa po/eno a-li dve uri pleše. Vprašam vas, gospodarji in gospodinje, ali je tega treba? Kako vi skrbite za vzgojo svojih1 otrok? Ce je kožuhanje ponočno delo, bi se naj po dokončanem delu ljudem po možnosti postreglo, potem bi naj pa Šli k počitku, tako, kakor delajo drugi pametni gospodarji, ki so tudi skožuhali, pa brez plesa. To bi bilo pametno! Pa ne tako, najemati si godce, po dva ali še po tri, potem pa Še svoje lastne sinove in hčere priganjati na sredi hiše v ples, da se vam tam vrlijo, kakor bi znoreli! Zastonj pravite, da so mladi ljudje izprijeni, da toliko stariŠev solze toči, ko jim izročajo svoja' posestva, da se morajo stariši otrokom pokoriti. Sami sebe sedaj primite, kje da i-mate pamet. Sami jim dajete slabe vzglede, za katere boste dobili enkrat gotovo plačilo, ki vam pa ne bo dobro teknilo. V naši fari se je letos največ preplesa-lo pri kožuhanju v Salovcih, kar gotovo ni v ponos paše male vasi! Kaj pa Še petje? Slišijo se same ničvredne pesmi, ki docela okužijo mlada srca. p Vel. Nedelja. Da slabi žganjar duševno, telesno in gospodarsko, je naš stari slovenski izrek. Pred nekaj tedni je sedel dva dni en šnopsar v neki gostilni. Sicer ni bil domačin. Zapil je vse, kar je i-mel. Ker ni dobil več žganjice, da bi pij&nčeval dalje, je prosjačil pri svojih tovariših v gostilni, in sicer na tak način, da je zmolil na glas en očenaš za vsako osminko žganjice. Drugače je pa strasten sovražnik molitve. — V soboto, dne 5. t. m. sem naletel v neki drugi gostilni na ravno takega bedaka, ki je sedel že drugi dan pri Žganjici. Tudi ta ni prijatelj molitve; to sem spoznal ko je za žganjico molil, ker ni znal niti celega očenaša. Rekel sem gostilničarju, naj mu tako početje prepove. Ta je vzel palico in zapodil pijanca. Akoravno sem abstinent, nisem sovražnik' poštene pijače. Ta dva slučaja omenim le zaradi tega, da bi bila v svarilo pašemu slovenskemu narodu, p Svetinje. Tombolo priredi vojaško veteransko podporpo dru štvo v nedeljo dne 27. oktobra 1912 pri g. Matjažu Pihlar v Zerovin-cih. Začetek ob 4. uri pop ldne. Po tomboli prosta ljudska zabava. Bvira veteranska godba. Ljutomerski okraj« 1 Sv. Križ na Murskem polju. Naša križevska Šola je to jesen zopet poslala tri fanteke v mariborsko gimnazijo in enega v ljubljansko. Z nekakim strahom so se stariši odloČili za ta korak; ne toliko zato, ker Študiranje dandanes veliko stane, ampak najbolj zato, ker imajo precej žalostnih vzgledov okoli sebe. Marsikateri stariši so namreč z najboljšimi upi poslali svoje sinčeke v Šole, z velikimi žrtviami jih podpirali, nekateri celo precejšen del premoženja pri tem porabili ali se zadolžili, a njihovi sinovi, ki so od začetka povoljno Študirali, jim sčasoma prinašajo do- mov nezadostna spričevala, V minolem Šolskem letu je bilo v tem oziru pri nas posebno slabo. Kje je temu vzrok ?. Najbrž v tem, da se ti gospodiči prezgodaj za-rijejo v liberalno politiko in. pri tem na študiranje pozabijo. Krivi so seveda tudi tisti brezvestni gospodje in starejši dijaki, ki učeči se mladini vsiljujejo liberalno Časopisje in slabe knjige ter jih tako nerazsodne zavajajo v liberalizem in lahkomišljenost. Tako se zgodi, da mnogi naši kmečki sinovi, ki so odšli nepokvarjeni v mesto, prihajajo poznejša leta kot popolni liberalci na počitnice, kar kažejo s svojim govorjenjem in obnašanjem. Le o tistih dijakih se sme pričakovati, da ne bodo zašli na kriva pota, katerim je vcepila domača vzgoja v srca dovolj strahu božjega in stud nad vsem podlim, ki poznajo spoštovanje in hvaležnost do svojih staršev, imajo resno hrepenenje prav se izobraziti in nekdaj sebe in druge s svojimi študijami osrečiti, in na katere stariši tudi v tujini strogo pazijo. Kajti ničvredna stanovanja in pohujš. ljive tovarišije so že nešteto starišem uničile upe, ki so jih stavili na svoje Študente. Tudi iz takozvanih „zacartanih" otrok, katerim dajejo lastni stariši potu-ho, postane malokdaj kaj prida; a v tem slučaju so si zaslepljeni stariši sami krivi, da zastonj plačujejo. 1 Sv. Križ na Murskem polju. Te dni so nas zapustili naši vojaški novinci. Kar je bilo pridnih med njimi, so vsi prejeli pred svojim odhodom svete zakramente, pazno poslušali v nedeljo ganljive besede s prižnice in svojega odhoda v vojaško službo niso zalili s pijančevanjem. Pri tej priložnosti se je zopet pokazalo, kako velik razloček je med mladeniči, ki se oklepajo naše krščanske mladinske organizacije, in onimi razgrajači, ki ne poznajo drugega, kakor liter pa nož. 1 Mursko porečje. Cujte, čujte! Kaj bi rekli k temu-le: Kakšen gospod vodja je navadno bolan po dnevu; v bolezni zahaja v mesto; veliko dela mu daje šola, pa lahko še oskrbuje posle rajfajzenskega odbornika; nadzornik ga pri nadzorovanju ne najde doma, ker je odšel, kdo ve kam; poučuje v tujem jeziku, katerega otroci slišijo, pa ne razumejo. Kaj Če bi kakšen izvrsten nadzornik na pravično pritožbo slovenskega ljudstva rekel: Pustite to, saj je že dolgo tako, naj bo Še naprej; pustite, da se gospod vodja ne razburja, Ce bi bil kakšen tak najdzornik v Evropi, kaj bi o pjem rekel kakšen novodoben šolski nadzornik? G, nadzornik Heric, kaj bi rekli o njem? Politična c. kr. oblast v Ljutomeru bi mu hitro oskrbela zasluženo odlikovanje. Gotovo da, 1 Veržej. Dne 27. oktobra bo prevzvišeni gosp. knezoškof blagoslovil nov salezijanski zavod „Marija-nišče". Prevzvišeni pride v Veržej v soboto, dne 26. oktobra ob 4% popoldne. Drugi dan se začne cerkvena svečanost ob 8. uri. Med škofovo slovesno sveto mašo bo skupno sveto obhajilo — zlasti mladine. Na ta slovesni dan pričakujemo obilo gostov od blizu in daleč. 1 Sčavnica. Srečam večjega šol,arja. Vprašam, kaj ste se učili? Bil je v zadregi. Bister pogled je postal plah. Pomagam mu: Ali ste kaj peli? Glavo je povzdignil. Kaj ste peli? Plašno me je pogledal. Polagoma je povedal: tisto — Die Sonne sank, der A-bend naht . . . Kaj se to pravi slovensko? Rdečica ga oblije. Jecljaje reče: Solnce poje . . ., pa ne vem, kaj se pravi Abend, — Tak'o-le se ubogi slovenski o-troci učijo v potujčevalni nemški šoli. Ce se jim vtepe kakšna tuja beseda, je ne razumejo. Kako bodo znali kaj iz prirodioslovja, zemljepisja, računstva, gospodarstva, ko ne morejo razumeti pouka? Besed ne razumejo, .kaj Še-le vsebino. O j srečna Sčavnica! 1 Sratovoi-Mele. Požarna bramba priredi v nedeljo, dne SO. t. m. v prostorih g. Voglarja (restavracija v Radincih) vinsko trgatev iu šaljivo pošto. Svira šrntjurjevška gndba. Vstopnina za rgebo 40 vin 1 Sv. Jurij ob Ščavnicl. Km t. podružnica priredi v nedeljo, dne 20. oktobra 1912 ob 8. uri po rani maši pri Negovi v šoli gospodarski shod. Predavala bos'a Vičanski Skrlec in tajnik. Popoldne isti dan se vrši shod z istim dnevnim redom pri g Razlagu v Radencih. — 20. oktobra po rani maši priredi podružnica tudi že za nedeljo, dne 13. oktobra napovedani viničarski shod pri Kapeli v gostilni Divjakovi. Predaval bo g. potovalni učitelj J. Pirstinger o sortiranju vina, svetovnem vinskem trgu, kletarstvu in sadjarstvu. Konjiški okraj. k Konjice. V torek, dne 15, t. m, so začeli razdirati in popravljati strop v prizidu nemške šole. Rar bilo se je za strop novo tramovje, ker je staro sprh-nelo že kar v enem letu in začelo popuščati ter se kriviti. Ne neobhodno potrebno razširjanje nemške šole se ima vedno boriti s sitnostmi, — V Cadramu je umrla gospa Julijana KalŠek, mati gdč. učiteljice A-ne Kalšek. V soboto popoldne so jo pripeljali v Konjice i.n tukaj slovesno pokopali. Celjski okraj. c Celje. Ali veste, kako se od sedaj imenujejo pri nas liberalci? Bimbeki jim pravimo splošno. Za veselico, na kateri so nabirali dne 6. oktobra za svoj volilni sklad, so izdali list Bimbo. Ime bimbeki jim pristoja in ostane. — Nemški turnarji so prosili, da se jim na telovadnici za mestne Šole naredijo nekatere poprave. Občinski svet je sklenil zahtevane poprave. Torej za turnarje plačujemo občinske doklaxie. — Občinski svet je sklenil, da se zgradi kino-gledališče in da se v to svrho naredi pogodba z društvom Cele-ja. Davkoplačevalci, pozor! c Hmelj. Cene hmelju na zatečkem trgu stalno napredujejo. Na vsak tržni dap pride mnogo kupcev, posebno iz Nemčije. Cene za češki hmelj 132—152 K za 50 kg, za izvenčeški 12^0—134 K, za izredno lep hmelj 140 K. Kupci so zadnje tržne dni zelo povpraševali za tujim hmeljem, a ga je le malo na trgu. e Iz Savinjske doline. Liberalec in uljudnost, to dvoje pač ne gre skupaj.. To sem videl in skusil v nedeljo, ko mi je liberalni poštar pred noslom zaprl okno, rekši, da je prepozno. Bilo je ravno 11 ura in ni hotel vkljub prošnji sprejeti vplačila dveh poštnih nakaznic, ki sem jih pravkar v uradu napisal in čakal že četrt ure, da jih oddam. Pri pametnih ljudeh prošnja kaj zaleže, pri liberalcu nič, posebno, če vidi naslov: „Slovenska Straža". Omenjeni poštar seje tega naslova tako prestrašil, da si ni upal strpeti niti minuto več v uradu. Ti pa, zagrizeni liberalček, vedi, da je nastavljen uradnik v postrežbo ljudem katere koli stranke. Kot odgovor na tvojo neuljucfnost pa postanem od danes naprej ¡stalen naročnik „Slovenskega Gospodarja". Tako liberalci sami s svojo ne-uljudnostjo dajete dan za dnevom smrtpe udarce svoji stranki. Le tako naprej, to je za nas dobra Šola. Kmalu bo le Še tupaitam videti kak klavern junak te vrste. Mi pa smo in bomo korajžni! c Dobrna. Lepa je bila naša nedeljska slavnost. Zbralo se je veliko ljudstva, zlasti mladine. Preč. g. župnik Kukovič nas je v zbranih besedah navduševal, naj vsi skupaj zvesto stražimo in, branimo svojo domovino proti ¡nasprotnikom. Slavmostni govor o Slomšeku je imel č. g, ka! Pnmamemo vsa mizarska dela. ' Nov živinski in kramarski sejem v Braslovčah je dovoljen v pondeljek pred sv. Martinom. Ta sejem se vrši že to leto, dne 4. novembra. Odpade pa dosedanji sejem na križevo sredo. 1105 Županstvo Braslovče. Zapomni, ne zabi; Bolan ali zdrav, Le „FLORIJAN" rabi, Želodcu bo prav! Želodčni liker 694-10 je pripravil tek in prebavo marsikomu, kije zam&n kupoval draga In neprijetna zdravila! Pristni „FLORIAN" se dobi edino od Rast- linske destilacije „FLORIAN" v Ljubljani. Listnica uredništva. 8v. Jurij ob jnž. železnici: Zakaj ste tako razburjeni? Preči-tajte še enkrat dopis, niti žal besede ni proti Vam, nasprotne še hvali se Vas. Glejte, to je vse delo liberalcev. Kakor, kjer pride hudič vmes, naredi zdražbo in sovraštvo, in se veseli tega. Glavo po koncu in vrlo naprej! Pozdravljeni! — 8p Gasteraj: Smo dobili že od dregod Hvala! — Muretind: Štajercijanec ne zasluži tako dolgega odgovora Take ljudi se najbolj ndari, ako se jih prezira Pozdravljeni. — Sv. Peter pod 8v. gorami: Gospodje sami ne želijo takih pohval. — Slov. Bistrica, Muretinci, Vurberg, Ormož: Prihodnjič. Poročilo o sejma pitane živine v Gradcu dne 10. oktobra 1912. Pr'gnalo se je 818 v 1 v, 286 bikov, 300 krav in 8 teleta. Skupaj 907. Cena za 100 kg žive teže: lepi pitani voli 102 do 114 K, srednje debeli 94 do 100 K, suhi 88 do 92 K, biki 78 102 kron, lepe pitane krave 82—92 K, sr«dnie debele 66—80 K, suhe 48—04 kron. Izvozilo se je na Gornje Štajersko 85, na Tirolsko 22, na Nižje Avstrijsko 38, na češko 3- , n« Moravsko 62 in na Nemško — kom. Tendenca: Na ta sejem se j h prignalo 193 komadov manj kot prejšnji teden. Cene splošno nespremenjene. Ka^i Ifociančič umetni in stavbeni Ecatnsii seski mojster v Rflarib&» u Schillerstrasse 25, izdeluje marmornate oltarje, prižnice, podobe, ia-grobne kamne, grobišča, fotografije na porcelan, ve-tilke (laterne), ograje itd. H32 Velika zaloga nagrobrtihkamnov. Izvežban kurjač 5 se proti dobremu plačilu takoj sprejme v neki v čji tovarni. Ponudbe na: Preklica Rohrbach-Ke n-kirchen Nižje Avstrijsko, l 134 Ugodna prilika 1 Enonadstropn« hiša, v kateri j» dobro upeljana trgovina z mešanim blagom tik farne cerkve kakor tudi vrt, kozolec in več njiv, se radi rodbinskih razmer takoj proda in to na Dolenjskem. Odda se x zalogo ali tudi brez zaloge. Natančna poročila v upravuišivu. 1127 Lepa hiša za najemnike z njivo in velikim vrtom za zelenjavo, vae skupaj obsega */< oralov, 4 svinje in drogo pohištvo, se vse po ceni proda Vpraša se pri Rozi Trefalt, Maribor, Schwarzgasse 5. 1128 Šivalni stroj (Siuger), ki dobro teče, se takoj po ceni proda. Maribor, GStbestrasse 2. II. nadstrp. vrata št 12. 1142 Pridna dekla, ki se lahko rabi v kuhinji, se takoj sprejme pri iobri cbitelji v Mariboru. Nfslov v upravništvu Slov. Gospodarja. 1141 Mala ¡fedetja. Dne 21. oktebra se bo vršil tukaj veliki živinski sejem. Kupci in prodajalci se u^udno vabijo. 1143 Dijaki se sprejmejo na stanovanje. D.bra obilna polhrana, mesečno plačilo 16 do 20 K. Vpraša se: Maribor, Schmiedplatz 3, na dvorišču 1. nadstropje pri g. Keke-z. 1146 Malo posestvo, ki obstoji iz hiše s 5 sobami, 2 kuhinjama, perilno kuhinjo, kletjo, zraven studenec, velik vrt, dva svinjska hleva, 25 minut od Maribora, Be z« 8000 K proda. Kje pove upra?ništ>o. 11 »7 20 kron nagrade! Dae 13. sep-tembra je bil v Maribora ukraden in odpeljan bel pes s črno glavo, sliši na ime „Vidu", star 8 in pol let ima dolg zavihan rep. Kdor poroča, kjo se ta pes n«hija, ali je priklenjen itd., dobi 20 kron nagrade. Poroča naj se na uprav-ništvo tega lista. 1145 Sluiba organista Be odda uri Sv. Kriiu nad Mariborom. Nastop takoj. 1140 Srednje posestvo, ki meri blizu 16 oralov zemlje, so njive, travniki in hosia, dovolj za domačo rabo se proda. Jožef ŠUrkl, pri bv. Lovrencu na Gorici h. št. 18, p. Štore. Cena 8000 kron, 800 K lahko ostane. Posestvo je 10 min. od železne tovarne oddaljeno. 1144 Loterijske Številke: Dna 12. oktobra 1912 Gradec . 83 18 5 13 20 Dunaj . 39 32 36 14 15 Eno uro od Maribora, četrt ure od ielfz. postaje, 10 minut od cerkve, je na prodaj lepo posestvo z zidanimi poslopji, meri 38 oralov v enem kosu, večinoma prvovrstnih travnikov in sadonosnikov, drugo njive, vinograd in gozd, torej posebno pripravno za živinorejo in mlekarstvo, ker je blizu mesta in iel. postaje. Več pove upravništvo pod naslovom „Mlekarstvo". 787 Vei hiš za eno ali dve družini v Krčevini ni pri Mariboru, moderno in solidno urejene, pet minut od glavnega kolodvora v Mariboru, se po ceni in »godnimi plačilnimi pogoji prodajo. Vpraša ae v uprav. 760 Proda so takoj 11 zelo lepih stavbenih prostorov med okrajno in dvema občinskima cestama pri D. M. v Brezju pri Mariboru, zraven cerkve in šole, sestojijo iz 2 parcel njiv, krog 12.960 □ metrov velike. Vpraša se v upravništvu. 864 Hiša v Mariboru (Melje), pripravna za vsako obrt z devetimi stanovanji, z lepim vrtom in njivo, se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Vei- se izve pri lastniku, Maribor, Khisl gasse 3, 1. nadstropje 1<<73 Pohištvo razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom Kapi P^eis, Maribor, Stolni trg 6, lepe postelje na valjar, nastavne postelje 15 K, kuhinjska oprava uredalčne omare 28 K mize 9 K stoli K 2'60, trde, polirane po stelje 24 K, polirane mize 28 K, toiletno ogledalo 15 K, spalni divani, otomani, 30 K, jedilnimi ze na poteg 34 K, u njati stoli 9 K, vse vrste lesnega in tapeciranega pohištva, posebni oddelek pohištva iz železa in medenine. Edini štajers. izdelek. Izvirne tovarniške cene. Žičaste podloge 8 K, matrace 6 K, že lezne postelje z ograjo 16 K, postelje iz medenine 68 K, emaj lirane postelje 40 K. Slobodno na ogled, Sloboden nakup. Ceniki zastonj in franko. Velika stolpna ura, dobro ohranjena s štirimi kaztln/^ se po ceni proda pri Alojziju H^er, urarju v Mariboru. u 32 500 kron! Vam plačam, če Vam moje sredstvo „Rias mazilo" v treh dneh ne odpravi brez bolečin kurjih očes, stiskov in vkoreninjene trde kože Cena 1 lončku z jamstvenim pismem 1 K. Kemony Kasohau I, Postfaeh 12/76. Ogrsko. 1131 Dninarji In ženski delavci, če tudi neučeni ge proti dobremu plačilu sprejmejo. Dopisi na: Spinnerei Rohrbach in Neunkirchen an der Sttdbihn. N. Oesterreich. 1076 Krojaški učenec se sprejme pri Henriku Bauer, krojaškem mojstru Augasse 171, G6iting pri Gradcu. ___1133 Trgovski učenec, iz dobre hiše, z dobrim šolskim spričevalom, ki je vešč slov. in nemškega jezika se sprejme v trgovini z mešanim blagom Mihael Sernc, trgovec, Ruše, Štajersko. 1133 Vsa mizarska dela preskrbi po najnižji ceni Anton Nudi, nmar, Maribor, Tržaška cesta 16, 10 minut od Magdalenske cerkve. Ima tudi veliko zalogo rakev od 7 do 40 K. Naročila se izvršujejo točno i a bitro. 1137 Podpisana se zahvalim Janezu Purgaj, posestniku v Zaverški, da mi je odpustil in od tožbe odstopil, ker sem ga po nedolžnem ob-rokovala in mu poštenje jemala. 1138 Elizabeta Vršič. Lepo posestvo 8 oralov: 7.000 K. L'pe tri zid»ne hiše, vinograd in gozd,, vse pri hiši. Več pove Matija Žižek, Kamnica pri Mariboru. _1091 Pridnega fanta, ki bi se učil pekarske obrti, sprejme pod ugodnimi pogoji Franc Vaapotič, pek v Zičah pri Konjiča» 1102 čevljarski pomočnik in učenec se takoi sprejmeta pri Juriju Zunko, Zg. Radvanje pri Mariooru. 1121 f^MPII^ ^ VSAKE VRSTE K. K A R N E R bt GRAVER Učenca sprejme takoj pod ugcd-nimi pogoji Franc Novak, čevljar 8?. L nart v Slov. g *. 1077 Trezen in vesten hlapec s« sprejme s 1. novembrom v večje žup-nišče v bližini Maribora. Naslov pri uredništvu Slov. Gosp '086 Treznega, zanesljivega, konjski ga hlapca, ki bi ob enem tudi kruh vozil, vešč slovenskega in nemškega jezika, sprejme Janez Bohm, lastnik umetnega mlina v Framu. 1076 Mlad trgovski pomočnik kakor tudi ena prodejalka, se takoj sprejmeta v trgotino mešanega blaga Kari Druškovič. Ljubno Gornja Savinj. dolina. " 1107 Učenke se takoj sprejmejo pod ngodoim pogojem pri šiviliji v Mariboru, Reiserjeva ulica št. 15. 1117 Proda ae prostovoljno malo po* sestvo z dvema stanovanjema na Sp. Bregu 32 pri Ptuju. Cena se izve Sp. Breg št. 92. 1115 Na prodaj je posestvo na Plodr-šoici. Meri 8 oralov, od tega je 10 oralov gozda, lep mlad le3, drugo so nji»e in travniki Več se izve pri lastniku Matija Rozman, Sv Jakob v Slov. gor. 1119 Lepa hiša se po ceni prrda v Maribora blizu magdalenske cerkve na lepem mestu. Vpraša se v u-pravništvu SI. Gospodarja. 1108 Išče se starejšega hlapca k dvema paroma volov, ki Be pa tudi na poljedelstvo razume. Začetna plača 13—16 kron mesečno. — Obenem se išče tudi kočijaž k enemu (i) konju, ki opravlja obenem tudi druga hišna dela. Plača 16 K. Več se izve pri gospej Suppanz, Koroška cesta štev. 2, I. nadstr. Maribor. 1096 Kupim star že rabljen GLASOVIR kakor tudi stara rabljena pihala (Blechinstrumentr) na naslov na uprava lista pod glasovir L. L S, 1089 Trgatev. Jurij Pe-ec, poseetnik v Zibiki, pošta Pristova, postaja Me-stinje. proda svojo trgatev, katera se vrši od 14. oktobra naproj pri ugodnem vremenu, oziroma proda mošt izpod preše po ngodni ceni. 1120 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ V Štefan Kauta trgovina z železnino v iRfid^cmi priporoča svojo veliko zalogo v lepo pozlačenih nagrobnih kri-žev po jako nizki Cf ni hO 1 Učenec se sprejme pri g. Granitz G sposka ulica 7, Maribor 1049 Kože in volno ktipuje g Granitz, Gosposk* ul 7. MaHhor 1048 Malisno ¿tu jo, suhe gube, nami-;ne jab lite in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, b čne zrae, koruzno slamo od storžev, smrekove j orže, vitski kamen, želod, krompir spi h vse držeine pridelke, kakor tudi petrolejske in oi-nate sode, ter močnate, solnate in otrobnate vreče kupi v s»ko množino velet, govina Anton Kolenc Graška cesta štev. 22, Celje. Iščem prodajalko pošteno, pridno, katera zaa dobro šivati, se raznme nekoliko pri kuhinji za trgovino mešanega blaga na drreli. Plača po dogovoru. Naslov pove uprav, tega lista. 1113 Organist in cerkovcik se sprejme takij pri Sv. Juriju ob Pesnici nad Mariborom. 1125 Učonec s potrobno šolsko izobraz bo, veš5 sloverskega jezika se sprejme v trgovino m šanega blaga Ljudovik Krausdorftr, Sv. Duh— Loče. 1109 Blagajničaika (ifasirka) priletna, zanesljiva in solidna, izurjena v mešani trgovini, sli/venskega jezika dobro zmožoa,. katera zna dobro račumti za slučaj tudi čenska rc-čca dela opravljati, z dobrimi izpričevali in re-referenci, se sprejme takoj ali pozneje v mešan trgovini na deželi na Sp. Štajerskem. Ponudbe pod .Zvesto in zanesljivost". 1103 Trgovski učenec iz poštene hiše, z dobrimi ljudskošolskimi izpriče-v&lom iz z potrebno izobrazbo, zdr»,' in močan, se sprejme takoj pri Flcrjann Gajšek, trgovec z mešanim blagom v Loki pri Žusmu. Učenec ali učenka se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga. Biti mora od poštenih starišev in z dobrim izpričevalom. Taki, so se že učili imajo prpdnost. 1097 Čevljarski pomočnik za boljše delo in eden vajenec se takoj spre,meta pri Fartu Plezec, Ljubno, Spod. Štajersko. 1998 Pozor! Fine pozlačene grobne križe, Tomaževo žlindro, železne in bakrene kotle, »seh vrat železne peči in štedilnike (šparherte), slamo-rezne stroje, leB, deske in late, vseh vrst revorverje, puške, patro-ne, jatrone, „šrota" kakor tadi vseh vrst železnino se knpi najceneje pri Alej z Maček, Maribor, Tržaška cesta zravea bolnišnice. Cena za line revorverje 7—9 — 12 mm K 6-JO, 6 60, 7 80. dto fine puldox revolverje K 6'20, 7-—, 8 80. Puške K 1180, enoeevne fine lancaster puike in dvocevne K 35—, 40—, 45—, 60—. Pošilja se na vse strani, po pošti in po železnici. 479 Št. 40 798 1912. II 4 936. »i Gospod A. H , Sv. Križ, piši : Hva;a Vam za priposlano zdravilo: Svinj-,ke kapljice sa rdečicc: Uspeh Trlo povoljni! Gospod Janez K. pi-Se: Prav dobro pomagalo I 1016 n?« i* ic^t-iia pri lir*, oííh Maribor, Glavni trg ste?. 15. 450 V korist je vsakemu m si prihrani veliko denarja, < e kupuje vse kar rabi v slovenski (rgovini J. N. Šoštarič i Maribor Qosp&ska ulica štev. 5. Ker dobi samo pri tej tvrdki najboljše blago za moške in ženske obleke, vsakovrstno platno za rjuhe in drugo perilo, druk, saten, cefir, zgutovijene obleke, srajce za moške, ženske in dečke, velika izbera kravat, ovratnikov, nogavic. dežnikov, naramnic itd. 623 Cene velike» m&m kak^r drugod. VeSef$*g<&wisi3§ m žjnecerije i« x dežsSn^i pridelki Anton Kolenc Gi>asks ulica sf. 22. m Aeh*Ul m Nimt IV r/pn ipi7(rnvnT ia mora b!ag0 kaPpv^ti 1 i ¿tjUJClZj^U>Ulpri tujcih, ker Vam uudi d,» rada zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem ozira bogate in zelo povečano zalogo 2 vedno svežim corijskim blagom, tako da zamoriš popolnoma ustreli iHhtev.Hm cen j. gospodov trgovoav proti vsaki .konkurenci, o fcemur se lahko vsakdo sam prepriča, 5a tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mnogobro-Jen obisk, VeleČastitim gospodom duhovnikom pou*.i--iim voščene kakor tudi druge ?rste svefi ter olje i o kadilo za oerkve. Kupujem tudi vsakovrstne deželne in drug» pridelke, kakor: oves, pšenico, suhe gobe, iižol, seno, orehe, vinski kamen itd., sploh vse po najviSjil) dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vro6e ter petrolejske in druge sode. Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v nalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko luoerno, doraa-Šo deteljo, travo, ter čebuljček, iižol in krompir za sadit, bel, rumen ali rožen. Za krmljenje Živine pa imam v zalogi riževo moko In otrobe v ceni od 9 da 18 K per 100 kg. Poštna naročila se iavrgujejo e obratno poŠto, Kmetje pozor! V Mariboru stolna ulica (Domgasse) je prva ljudska kavarna prenovljena ter je v taisti zopet vse snažno in v lepem redu. Tam se dobiva čaj, punč, kava. mleko in druge okrepčilne pijače, kakor tudi mrzla jedila po zelo nizki ceni. Podpisani vabi vse kmete, kateri vozijo svoje pridelke v Maribor na obilen obisk. 1087 MATIJA OBRAN. A. Vihar & N. Novak Koroška~ce?i8 53 J$iarib©r Heagisse 2 in 4 se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spada-jočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja*, Šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba ■ Podpisani Leo Polak v Petrovčah s tem javno preklicujem. kar sem govoril žaljivega o gospodični Elizabeti Kač v Arjivasi ter se ji zahvalim, da me ni sodno preganjala. 1129 Petrovče, 1. oktobra t. 1. Leo Polak. Razglas. Kapljice za svinje 4. Cei*krVnoekleniC8 ie Site.Fontana mL Haribor Tegetthaffj»® cesta kupuje in izmenja vse deželne pridelke po najvišjih cerah. Priložnostni nakup. Radi smrti mojega moža sem prisiljena iz zaloge | 75.000 tigrovih flanelnih odej prodati, katere ponudim za zelo nizko ceno. Te odeje so pri pravne za vsako hišo za pokrivanje postelj in ljudi. Doige so krcg 190 cm in 135 ca široke. Pošilja se proti povzetju in sicer 4 komade tigrovih flanelnih odej za 8 K 50 v. Vsak cenj čitatelj tega inserata Bi lahko z zaupanjem naroči. Z mirno vestjo lahko trdim, da bo vsak zadovoljen s pošiljatvijo MARIJA BEKERA, tovarnarjema *dova — zaloga tovarniških odej 4. in 5 _ Nached, Žeiko._ Kline pase, z ¡>)i brfz peresa, trebušne obveze, sas penr-oiij*, podi*g' z» ploske toge, berglje, pokonfcce drča.* in druge varstvene stro je z* tele,nt- poškodbe po zdravniškem podpisu, nadslj« um't ne Loge in roke tzdeluje po nizki ceni Etarczoana tvrdka FTl^J « K, bsr.dažist in ro . JfOagOlStK, kavičsr, Maribor Burggasse 7. Zal ga vseh gum. specialitet in predmetov z t postrežbo bolnikov. Solidna, poatržibj. 83 > Naročite* ameriških trt za plačilo is združenih državnih in deželnih nasadov za nasadno dobo 1912/1913. Štajerski deželni odbor bo imel naprodaj v prihodnji spomladi iz združenih državnih in deželnih nasadov naslednje množine ameriških trt, in sicer: 1. 600.000 cepljencev, večinoma od laške graše-vine, belega burgundca, zelenčiča, rumenega Šipona, bele in rdeče žlahtnine, rudečega, traminca, renske graševine, muškatelca, cepljenih na riparijo Portalis, vitis Solonis in rupestris Montikola. 2. 200.000 korenjakov od riparije Portalis, vitis Solonis in rupestris Montikola, 3. Dva in pol milijona ključev od zgoraj imenovanih treh podlag in od Gothe-ja štev. 9. Cena trtam ¿e: I. 1000 komadov cepljencev 200 kron za imo-vite posestnike, 140 kron za vse druge. II. 1000 komadov korenjakov 24 kron za imo-vite posestnike, 16 kron za vse druge. III. 1000 komadov ključev 10 kron. Deželni odbor si pridrži pravico, naročnikom od več kakor na 1500 cepljencev in 3000 korenjakov ali 5000 ključev zmanjšati naročeno množino trt, ravnaje se po številu oglaŠenih naročil. Naročila na te trte naj se vložijo do 15. nov. t, 1. naravnost na deželni odbor v Gradec ali pa skozi občinske urade, pri katerih se dobe v ta namen narejeni naročilni listi. Občinski predstojniki morajo izpolnjene naročil-ne liste odposlali takoj deželnemu odboru v Gradec. NaroČila, ki se vložijo do 15. novembra, se bodo zbirale in trte potem razdelile razmeroma nad vse .naročnike, ako jih' ne bi bilo toliko, da dobi vsaki naročeno število. Vse te trte se bodo oddajale le Štajerskim posestnikom in morajo tudi oni naročniki, kateri vložijo prošnje naravnost na deželni odbor, doprinesti potrdilo od občinskega predstojništva, da imajo res vinograde v občini. Cene veljajo na mestu, kjer se bodo trte odka-zale, in se mora znesek vplačati pri prevzetju. Ako se trte pošljejo po železnici, se bo znesek povzel. Stroški za zavitek in dovoz se bodo posebej zaračunili. Na vsakem naročilu je natanko navesti: 1, i-me (tako napisano, da se lahko čita), bivališče in stap, naročnika; 2. davčna občina, v kateri se nahaja vinograd, kj ga hoče naročnik obnoviti; 3. vrsta trte (sorta), katero želi; 4. zadnja poštna in železniška postaja. . Ako bi zaželjena vrsta pošla, se bo ona z drugo, enako nadomestila, ako si naročilec tega odločno ne prepove. Trte se morajo od naročnikov, ako mogoče, osebno prevzeti, če se po železnici dopošljejo, pa takoj po vsprejemu pregledati. Pritožbe se morajo vložiti takoj na vodstvo trt-nice, na poznejše pritožbe se ne bode oziralo. Gradec, dne 23, septembra 1912. ii3d Od staj. deželnega odbora. Edmund grof AtUmst ZXXXXXX Izjava. Podpisani preklicujem vse žalitve, ki sem jih govoril o Kolinski tovarni za kavine primesi v Ljubljani kot vslužbeni pojasnjevalec firme H« inrich Franck Sohne le tošnje leto začetkom meseca junija v okolici Moravč, in te žalitve preklicujem. Ob enem izjavljam, da so bile moje trditve o kakovosti izdelkov Kolinske tovarne brez vsake podlage. V Ljubljani, 10. oktobra 1912. v Lud. Černelič. 1135 XX"/.XXXXXXZ SUKNA in modne tkanine za gos]x>de in gospe priporoča i»vo*n» hifia. PROKOP SKORKOVSO IN SIN v Huiopolca na Češkem Vzorci na p-oiu)e franke. Zelo zaerne oene. Na željo hofiem dati tukaj .izgotovltl (jotpodiiks ebleke. 135 CEFÍRE brzoparilniki m krmo izdelani v posebni novozidani tovarni za Alfe brzoparilnike. ! Patentirana iznajdba! Kakor iz enega Kosa vliti, zelo priprosti.nad vse trpežni in praktični parilniki sedajnosti. < —- """HHn^zjin posnema i nik,modeM9ii ! Najostreje posnemanje ! 20 let nepoškodovan ! 1,600.000jih je t/ rabi ? 950 od I ¡Ko vanj i. Id. Delniška družba Alfa separator Dunaj XII/3. Nabavite si: nosilce, okovje, strešno lemko, čre-paljke, vodovodne cevi, štedilnike, stavbene potrebščine, ml&tilnica ju roko in t a vitelj (gepelj), vitle, in vse druga poljedeljske stroje iu i rodje najboljšega izdelka in najboljše kakovosti; vozne plahte in vse drage predmete železniške stroke prš veletrgovini z železnino n ^ertor'1 P, Maidiž, £eUe 47H 40 klavirjev in harmonijev boljboljši pianini), Stelzhamer, Czapka in Horigel (amer. harm.), vseh vrst glasbenega orodja, strun in muzikalij ima v veliki M c. kr. zapris strokovnjak ■ Saai&SS®«»« izbiri izključno inedinole «o @S@£lSS§%, in učitelj,Glasb Matice' Is|sJSí?S|ŠMSS€§ Kongresni trg št. 15 (..Zvezda", nasproti nunske cerkre). Svarim pred nakupom event. falzifik^t .v ali slabega blaga, zlasti ker dobi pri "I K L meni vsakdo na obroke, po ' prvovj sten instrument gori imenovanih slovitih tvrdk z resnično lOletno garancijo. Kdor si izposodi pri m n! klavir, postane tudi lastnik istega dočitn je dosegla na-jemščina višino kupnine I Takih ugodnosti _ , še doslej ne nudi nobena tvrdka. Za-| S menjava najugodnejša. Uglaševanje in popravila točno in cenno. 968 ' £±g£¡>¿mmi*kjsh -mía* obrotnik Titania človeštva. Prepotrebno za vsak zaprti prostor, kjer se ljudje vzdržujejo, je avtomat, delujoči aparat m odpravo mokm te, ki se je v tu- in inozemstvu izborno obaesel. Proračuni zastonj. Zastopniki se iščejo. „Titania"- delavnice, Wels 2@9* Zgornje Avstrijsko. Pisarna Nj. c. kr. visokosti, prevzv. g. nadvojvoda Eajnerja: Z visokim dovoljenjem se Vam rade volje naznanja, da so vsi tri, za sobane njih cesarske in kraljevske visokosti prevzv. g. nadvojvoda Rsjnerja, poslani „TiUnia"-aparati aa, odpravo mokrote se zelo iz rstao obnesli in svoj namen popolnoma dosežejo. J. schlercmer, nadvojvod, hišni inšpektor. 'I emmimiaiagie^asag-»^!'»«i s&mbb» Koroška cesta lastna hiša ima najboljše stroje, črkostavne stroje z lastnim električnim obratom, najnovejše črke in moderne obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor: časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade uradne zavitke z natisom in glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike: pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede, vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd. Diplome za častne občane in ude društev v primerni velikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi. Vsa naroliia se najhitreje in cen® izvršujejo. iskarne sv. Cirila priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovin potrebnih za župne, šolske in občinske urade, za posojilnice, odvetnike, notaije, društva in zasebnike. Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, črnilo, peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir, kan-celijski, pisemski v zavitkih, kasetah, papir za sekirice (notni papir). — Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Album) itd. — Istotako se priporočajo raznovrstni molitveniki kakor: Venec p božnih molitev in sv. pesmi. Sveto opravilo, Malo sv. opravilo, Hodi za Kristusom, Hoja za Marijo, Marija žalostna mati, Družbine ali Dekliške bukvice, Ključek nebeški. Prijatelj otroški, Večna molitev na čast presv. R. Telesu Šmarnice jeruzalemskega romarja, Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa, Duhovni vrtec ali molitvenik za katol. mladež, Marija, mati dobrega sveta, Vrtec sv. devištva itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige n. pr. : Katekizem o zakonu, Katoliška liturgika, Pobožni ministrant, Občna metafizika, Razlaga velikega katekizma. A. M. Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organiste, mali ročni Officium defunctorum. Sv. birma, Marijino življenje in druge. — Dobe se tudi križi, stenski, nikljasti leseni razne velikosti in cene. — Svetinjice iz aluminija. Srca Jez. in Mar., Naše ljube Gospé, Čistega Spočetja. Posebno se priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapulitjev, kakor tudi za Marijine družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni po raznih cenah ; tudi križci za rožne vence. Delniška glavnica 8 milijonov kron. Iruznica Jubilan Rezervni zaklad 800.000 kron. 9Hi€€i sprejema vlOfSe »a vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. 2 Vloge na tekoči ratun obrestuje