Št. 19.
V Corici, v solioto drift 8. nuiiva 1902.
Letnik IV.
lzli;ij;i vs;ik lorck in soltolo v
ii'ilnii ol) II. (iii [>r»'11[11»111 ri»• /.a nirsto
Irr <>i. ;{. uri popolilnr /.;i ili'/.Ho. Ako
piiiJr n;il;i tJiH'Vii pni/nik i/.iilr d.ui pn'jnl)
(i. zvr.i'rr. SIjiim' p<> |HHli prrjriiKtu :tli v
(torici 11.*i (loin po.šiljjiii cclolrlno (S K..
poilutlio   i-   K.   ill   (VI rl IH.no  2   K.
l'ni(l;i|,i  si1   v (Jorici V loli;tkarit;i h
S c li vv ;i r /.    v    Solskili   uliciili   in   .1 c I
lersit/. v  Nunskili  uliculi  |>o K vin.
UitlUA
(Zjutniiij« i/,<l;mjr.
I'reilnistvo in upravniitvo **
nahajata   v   «Xarodni   liikirui>,
uiica,   Yftturiiii  li. at. 9.
I) )|use j« na.sloriti n.t ur«<lniitvo
'>j/1 ;t-.f in iiaročniiio pa na upravništvo
«((oriL^». Oglaai s« ra^unijo po pstit-
. iklah in nicer ako s« tiskajo 1-kral po
12 > ii., Ü-krat po lu vin., 3-krat po
8 vin. Ako se večkrat titkajü, radu-
mjo ü«  po pogudbi.
Izdajatelj  in odgovorni urednik Josip MarušiČ.
Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. Marusie).
Vladne drobtinice.
Mi   Slovenci    smo    tisti    zavidanja
vredni narod, ki  so z olro.ško naiv::osl,jo
railuj(MiK) vsake  droblinice,   ki   pado   od  ;
vladne  mize,   dorim   pomaganio   znlišati  !
na mizo          |> c f o i) k o   i ii   |) o g a ("¦ o.
Kadarkoli in   pod    kalercmkoli   iniiiislor-
stvoin se iiain je  vrgla   kaka   drobtinica
z vladne mize, vsikdar  smo,   uboge   pa-  i
storke, vzklikali  veselja in   poljubljali  —
podplate onini  visokim  činiteljem,   poleg j
katerih noge jc  ležala nani niilostno  vr-
žena drobtinica. . . .
Pa pustimo  lo, kar jc hilo.
V poslednjem easu siiid so ludi
Slovenci nekako povzpeli do vrednej-
šega slaliSca, spoznavati in zavodati sino
so začeli, da smo tudi mi, cetudi inali
narod, postal» v državi važeM političen
faktor. A to važnosl »mo si pridohili —
v z d r ii ž e n j u z d r u g i m i SI o-
vani državo in po uravnavi svujo po-
litiko vsporedno s politiko drugih za .svoj
političen obstanek jodnako se borecih
avstrijskih Slovanov. Tako sineino reči,
da smo postali Slovenci rnočen, v dr-
žavi uvaževan laktor žele vsled soli-
da r n o s t i z d r u g i in i S I o v a n i to
državo in da narn je za bodoče za-
jainčen marsikak politični in gospodar-
bki uspeh, ako zvesto in možato tudi
vztrajarno v tej solidarnosti.
Za to vztrajanje, lri nas krepi v
borbi za svoja prava, ki nas naudu-
šuje za svoje vzvišene narodne ideale,
pa imamo več ko dovolj upravičenega
uzroka. Mi Slovenci smo na jugu ko na
severu svoje domovine šo vedno prav-
cata raja, katero na lastnih rodnih tleh
tlaei zlobna tujceva pela. Žgočo to res-
nico jo najmarkanlnojše naslikal sloven-
ski državni poslanec in clan .slovenskega
naprednega kluba dr. Andrej Ferjan-
č i č v svojem govoru o priliki razprave
o proračunu v seji poslansko zbornice
24. febr. t. I. — Dr. FerjanOič je z je-
kleno brezobzirnostjo in na podlagi ne-
izpodbitnih statističnih podatkov ožigosal
ubstojeue razinere na vsob krajili naše
domovine in je bičal postopanje vlade
in njenib privržencev zlasti na nasern
Jugu tako dosledno in uspešno, da so se
vsi mojklici nasprotnikuv in njihova no-
uttMiMiljoiia oporokanja razpršila o\> I'ak-
tib v njogoven« govrjru, kakor s<; razpr-
šijo morskf? pcno ob ncpi^Miiicnoni ska-
lovju. Ta F«irjanči<j(iV govor jo bil lako
silovila roprodukcija vsoh iieslovilnili
našili |in'ti)/.l> o krivicali. ki so nani goilö,
da bi moral, ako bi imcl jodon govor
ljudskoga zasiojiiiika na morodajnem
mcstti to čarovniško iikjč, u/o ta Ft:rjan-
čič<;v gijvor Ooz nut- premoniti ves poli-
tični iia.š polozaj. Ali čo bi la govor no imol
druzcga ponnMia in uspi'lia, dokazal jo
iz nova, kako potrobna jo naša s o I i -
da most / drugimi av.strijskimi Slovani
v borbi zopoi- loliko ki'ivico od strani
avstrijske vtado in našili političnih na-
sprotnikov.
I'd loin «ovoru dr. Ferjančiča. ki
jo prava in pravoata opo/icija proti vladi.
pa jo hilo samo ob sobi pričakovati. da
bode klub, katoremu piipada govornik,
glasoval — p r (i t i d i s p o z i c j j s k o -
m u Co n d u.
To pa se ni zgodilo. Klub nuprod-
iiill slovonskih poslancev je glasoval za
dispozicijski iond in je s teni storil
uslugo vladi, za katero inu mora ista
narediti poklon. Kajti z glasovanjem za
ta zaklad je izrekel klub vladi p o p o 1 -
no za u p a n j e. Dispozicijski zaklad ni
svota, katero rabi država za splosne dr-
žavne potrrlx», rnarvec la zaklad je kro-
dit, katerega l-abi vladaza svoje posebne
namene. v prvi vrsli za podpiranje oli-
cij(!lnega časopisja, katero dela vladi
prijazno politiko. Glasovati za ta zaklad
se pravi tor j /. l\ vladi neoinoj.Mio
zaupanje. In to jo storil klub slovenskib
naprednib poslaneev. Ta korak kluba slo-
vonskih naprednib poslaneev je zbudil
ogorčenje pri vsakomur, kateremu je so
količkaj za s p I o s n e koristi sloven-
skoga naroda in na sploh Slovanov.
Kajti la korak so storli slovenski na-
predni poslanci v tronutku, ko se je z
vladino pomočjo .sprejel Sliirgbov pred-
log za odpravo celjske slovensko giinua-
zije, torej v trenutku,kojevladazopet jasno
pokazala, da se norcnje iz najvaž-
nejsib kulturnih zahlev slovenskega na-
roda.
Pri glasovanju o dispozidjskem
zakladu nista bila navzoca napredna
Slovenca dr. T a v i; a r in nas Oskar
G a h r š č (i k in glasovala sta samo dr.
F « r j a n č i (• in notar Plan Ian. Toda
,.šlov. iN'arod' pišo. da je napredni klub
zo prvoliio sklt'nil glasovati z a dispozi-
cijski zaklad in je s teui izrek<;l, da so
vsi Stirje člani toga kluba soglasali s
teni sklopom. torej ludi n is (J-kar (ja-
br.ščok in jo tudi on s kranjskimi tova-
riši vrod poljubil Š i b o, s katero
v I a d a p r o t e p a SI o v e n e e.
Ako kak državnozbr>rski klub sa-
niostojno «lasuj(! za kako vladno po-
stavko, mora imeli za to svoje posebne
uzroko.
Oglejuio pa si uzroko toinu glaso-
vanju. katoi'e biti navajati za pored )ina
„Slov. iNarod" skoro v vsaki svojih zad-
lijib številk. Ta — nekdaj Jurčičev list
¦jpraviOujo korak naprednega kluba na
naein. ki jo jako čuden. ..Slov. Narod"
pravi. da jo klub v ocigled a k c i j i. ka-
tnro je pricelo m e s t o L j u b 1 j a n a,
namreč glede p o t r e s n e g a d r ž a v -
nega posojila, poštopal praktično
in razumno. kn je glasoval za dispozi-
eijski zaklad. t. j. da je to storil v nadi,
da pridobi kako vladno drobtinico, za
kakorsne češ, da se ,.klerikalcr' zarnan
trudijo, ker da so ?e vladi „7amerili". Pri
tft" priliki moramo že gospode iz napred-
nega kluba spoinn:ti na njihove izbruhe
nasproti poslanuen, katere so nazivali
po „Narodu" vladne kiinovce, vladne
podrepnike in jim podtikali. da kleče-
plazijo okoli niinisterskib stolov. da se
zadovoljujejo z vsako drobtinico itd. In
glej, komaj so se nasi napredni na Du-
naju dobro ogreli. postali so oni sami
pravcali —  vladni kimovci !
No. boilisi. da bi bilo temu tako
in bodisi, da bi država že res tirjala od
inesta Ljubljane tiste sto^isoče obrest-
nega posojila nazaj, ako bi napredni
klub, v katerem je zastopnik mesta Ljub-
ljane. dr. Tavüar. ne bil glasoval za raz-
položni zaklad, — recimo, da bi bilo
temu t a k o, kaj pa, to moramo vpra-
šali. briga našega Oskarja Gabršeeka za-
ileva.   katera   je   popolnoma   lokalnega
ljubljanskega pomena V Ako ima zastop-
nik Ljubljane svoje osebne težnj«
glede Ljubljane. ali jo bil na:> goriski
poslanee opraviüen izneveriti se splošni
slovenski zastavi in se kloniti zabtevi'
zastopnika Ljubljane in sogla-ali z Ijud-
mi, od katerib v^aki je imel |iri tern gla-
sovanju niorda uprav svoje zasebne
nagibe? Ali nirna Oskar Gabršček nobe-
noga važnejšega posla kot zastopnik go-
ratega okraja naše dezebj v drzavnem
zboru? Ako smo že tako daleč v svoji
slovenski politiki. da tiraj vsaki posla-
nec s v o j o lokaln o politiko, da pri-
dobi z a s e kako ,.drobtinico" od vlade,
kaj briga potem našega Oskarja Gabr-
ščeka lokalna politika kranjskib napred-
njakov? Sij imamo mi primorski Slo-
venci tu<li svojih lokalnih potreb. kate-
rim nasproti pa se kaže, kar je tako
Ovrsto povedal dr. And. Ferjančič. vlada
vsega zaupanja — n e v r e d n o. In taki
vladi, ki tako zapostavlja interese nas
primorskih Slovencev, je izrekel Oskar
Gabršček neomejeno zaupanje — v pri-
log kranjski lokalni politiki? ! To njegovo
vedenje da pač mnogo misliti. . . .
Toda nam se dozdeva, da je   izvi- '
ral   sklep   naprednega kluba še i z vse
drugih  m o t i v o v   in ti m o t i v i   so,
kar moramo še  bolj obsojati   nego   gla-
sovanje samo.
„Sk)v. Narod"' od 3. t. m. piše mej
drugem : „Ali pa morda misli mesana
družbica, ki se zbira pod bombastično
zastavo „slovanskega centra'4 in misli
hrvatsko-slovenski klub, da imata pra-
pravico zahtevati od naprednih poslan-
eev, da postopajo ž njimi soglasno in
solidarno? Tako daleč še dolgo nismo
po dogodkih iz polpreteklega časa. Naj-
prej proti naprednim poslancem uprizoriti
sramotno gonjo, kakor je uprizoril slov.
centrum, da je napredne poslanee iz
sebe izrinil, potem pa zahtevati, da le-ti
postopajo in glasujejo tako, kakor da so
z onimi v jednem klubu, to je od slov.
centra drzno, od hrv. slov. kluba naiv no.
Ali je pa vodstvo in postopanje
teh dveh klubov tako imponujooe, da bi
je morali napredni poslanci hote ali ne-
hote vpoštevati ?"
L1STEK.
Potovalne črtice
z Ogerskega.
(8pisal  M.  Mihaeljev.   -   1902.)
(l)alje).
Ta kakor vsi ostali altarji so izrez-
Ijani v gotičnem slogu. Poleg krasnega
k'pa Mmnke Jiožje v naravni velikosli,
jo na njem še več drugih podob iz Je-
zusovega življenja, česar se pa le se no-
kam megleno spominjam, kajti en utis
istisne drugega iz spomina. In kdo bi
mogel vse te razne utise le presteti?
Krasen je tudi ob prostornem „presbi-
teiiju" obhajilnik, na katerem me je
tudi parkrat doletela cast, da sem tudi
^azarsko gospodo obojega sj ola obbajal.
Tudi „žagrad" je prostoren in krasen.
^rugi altar na desni strani je zopet pre-
^asni altar Srca JeziiBovega (Jozuš
^zive oltara), ravno tako umetno izrez-
lian, kot je veliki. Kip Jezusovega srca
v naravni velikosti ki kaže na svoje
^''ce in z ranami na dlaneb mk, je tako
uinetno izrezljan, da se dozdeva prav
živ. le da se ne giblje. Ob levi in desni
«Irani sta malo rnanjsa kipa, namrec na
Jezus v Paray-le Moinal (na južnem
Francoskem) svoj čas prikazal. Na desni
pa je kip bla/one Magdalene Pazziske,
opatinje karmelitskega reda. Tudi na
tern altarju sem parkrat maševal. Malo
niže na istej strani je pa altar sv. Jo-
zeta (Szent Jozses oltara), ravno tako
krasno in umetno izrezljan, kakor so vsi
ostali. Na levi je kip sv. Emericha ^lmre,
mažarski) na desni pa kip sv. Alojzija;
oba v krasni srednjeveski obleki kot
mlada vojvoda. C e I r t i o 11 a r na levi
je sv. Antonu posvečen (Szent Antal
oltära). Ti'i blagoslovlja poleg Malere
Božje na blazinici sloječe dele božje sv.
Antona klecečega pred njiina. Ob desni in
levi strani altarja sta pa enako krasnn
kipa dveh svotnikov iz reda «v. Frančiška,
kterih imen pa se ne spominjam vec.
Nad altarno menso (mizo) so pa H lope
slike i/, čudež.noga življenja sv. Antona. j
Peti altar na isli levi ^ali episteljski)
strani je altar posvecen sv. Tereziji, ki '
je bila tudi redovnica slovecega kar-
melitskega n;da. -- Okoli nje kloči ali
stoji se mnogo drugih redovnic, ki po-
slušajo njeno modre nauke. Ta altar in
vse kar h njemu  spadaje dala ua svoje _
castity gospa Simor Terezija, sorodnica
pokojnega Primasa: Simor Martina, ptvd-
hodnika sedanjega. Ob levi strani je
tudi se kip sv. Angele Mericije, na desni
pa sv. Janeza Krst. ^nienda, če se se
prav spominjam) Nad menso i^mizo) so
pa razne zgodbe iz življenja sv. Tere-
zije. Posebno krasen altar je šesti
altar: ,,F;'ijdalmas Szüs oltära", t. j.
altar žalostne Malere Božje in Jezusa
Sina 1-Jozjega. Nad krasno menso so pa
liene 3 slike iz Jezusovega trpljenja. Vsa
oblika oltarja je enaka prejžnjim v krasni
goliki. — Slednjie je še sedmi altar. Ta
je posvečen prvemu ogersiiemu kralju,
namrec sv. Stefanu: „Szent Istvan ol-
tara". — Kip sv. Stel'ana je v naravni
volikosti, z vsemi „insinijami" ^znamnji)
ajiostolskega kralja. Hedko krasno delo
je to. Na desni je pa kip sv. Ladislava,
o?zent Liiszlö) na levi pa sv. Klizabete,
oba ogerska svetnika. Sv. Štelkn ima
! srebrno - zlato krono na glavi z nagnje-
iiini kri/.cein na kroni, kakor je je tudi
viditi na ogerskih novcih. Okoli pasii
ima svitli mee; v levi drži dolg dvojni
križ, odet jo v krasno kraljevo opravo.
Desno  roko    pa   drži uovzdiirneno  kakor
menso so zopet 3 slike, dogodbe iz nje-
govega sv. življenja. — Hrvatje, ki praz-
nujejo Mažarom enako njegov god dne
20. a ug u s t a, ga i me n uj ej o: „ K ra lj sab 1 j a r! *'
Kajti po duhu in običaju istega veka se
je moralo mnogokrat še surove Arpa-
dove sinove siliti h sv. krstu. Po pravici
ga je sv. katoliška Cerkev pristela v
vrsto svetnikov. Stefan je bil sin oger-
skega vojvode Gejze, prej Vojk imeno-
van, pražki nadSkof Vojteh (Adalbert)
ga je krstil in inu dal ime prvega niu-
Cenika Stefana. Nasledoval je svojega
ooeta Gejzo (997 1. do 1038) v vojvod-
stvu, pripeljal je skoraj vse svoje pod-
ložne h Kristusovi veri, ustanovil je po
Ogerskem mnogo skotij, jib je obdaroval
z obilnimi dohodki. Vsih till škotlj nad-
škotljska stolica je bila pa postavljena v
Oštrogonu, (Strigonium-Gran) kjer je še
dandanašnji. Sv. Stefan je bil res svet
kralj in s sreem vdan apostoljski sto-
lioi, kajti po vsej svoji državi je dal ie-
zidati cerkve ter je ustanovil mnogo «a-
mostanov sv. Benedikta. Zato je papež
Silvester II. vse, kar je storil sv. Stefan za
raz-mjenje sv. vero in njen bli^č, polrdil,
n'wtfa HHiimi;« iih ionhiJaril a kriiliavo krono
" Za tem grmom torej ttfi zajec:
iz maisievanja, iz osebne m r ž -
n j e torej je postopal napredni klub tako,
kakor je postopal! Iz jeze zaradi zna-
nega državnozborskega dogodka, iz na-
mena, da se s!ov. centru in hrv. slov.
klubu j e d n o z a 1 o ž i, zaradi tega iti
iz antipatije zastopnika Ljubljano do
v o d s I v a slov. centra je glasoval iih-
predni klub za dispozicijski zcklail in
obrnil brbet slovenski politiki. >"o, nam
take vrste osehno masčevanje naravnost
ne ugaja. Mi smo marveč mnenja. da v
življenjskih interesih slovenskega naroda
ponehaj vsaki osebni nagon, v takih
vprasanjih ne shrmho poznali nobenih
„srenih gnjevovk, marveč Imeti moramo
pred oOmi jedino le usodo sloven-
skega naroda, ako se noeemo pred
vsem svetom kazati kot take, ki vsaki
hipee podležejo svojim s t r a s I e m in
kot take, ki se morajo še nekoliko
uc'iti, da postanejo z r e I i p a r -
I a m e n t a r c i.                      H-
V življenjskih vprašanjih naroda ne
sine biti oseb, marveO kompaktna skup-
nost, tu nismo veo „mesana družbica",
marveč Slovan i smo, ki moramo iti
kak. .• jeden vojak v  boj za svoja prava.
Toda seveda „Slov. Narod", da bi
še bolj postavil napredni klub v pravo
luč, se še norcuje iz slovanske solidar-
nosti, ker so ostali slovanski zastopniki
— izvzemsi vedno samosvo.je Poljake —
glasovali proti dispozieijskeniu zakladu !
Tako daleč je torej že prišlo pri teh
ljudeh pod kompromisom s kranjskimi
Nemci ! Ta madež, ki ga je zagresh na-
predni klub, pa je hotel poslanec dr.
Ferjančič vže naprej izprati s svojim
fulmiiiantnim govomm o m u c e n i š t v u
n a sega naroda in s tem pokazati,
da pozna težnje nasega naruda in kri-
vice, ki se niu gode od strani avstrijske
vlade.
D o p i s i.
Iz ueiteljskih krogov. — Oj, kako
jim je pri srcu, kako jih žge in peče
„Slomškova podružnica", zdražbarje in
hujskače v Gosposki ulici ! Skoraj v vsaki
številki svojega trobila se je spominjajo,
jo napadajo, izzivajo in dražijo. In ako
se človek spozabi in toliko poniža, da.
po zasluženju odgovori na njihove lopov-
ščine, pa jim zopet ni prav; tedaj se de-
lajo nedolžne in kažejo na naš odgovor
rekoe : glejte, kake cvetke! Hinavci!
Skoraj v vsaki vrsti, ki jo napiäete, se
nahaja ta all ona psovka iz vaše bogate
zaloge in vi se äe drznete drugim kaj
očitati v tem obziru ! „Naprednjaška1' ne-
sramnost!
Ako vporabljamo včasih kako „cvet-
ko', izposojena je od vas, da vas za-
vračamo z vašim orožjem, klins klinom !
Kje pa je zrastlo več „cvetk"' nego na
vašern vrtu ?
Ali ne vidite, ne slišite rnalone
vsaki dan, kake „cvetke" in kak sad
rodi vase ostudno hujskanje po deželi ?
Na Livku so p ad 1 i v a š i „u č e n c i"
dolidokravjih zvoncev, v Ro-
diku na Krasu pa še nekoliko nižje: v
č 1 o v e š k o blato! Fej ! V znamenju
in s pornočjo kravjih zvoncev in člo-
veškega blata hoeete delovati za napre-
dek in blagor svojih rojakov !
Take vrste ljudje, kakoršni so v
znanem gnjezdu v Gosposki ulici, nas ne
bodo učili, kako imamo varovati svoj
ugled in svojo samostalnost! Nesramneži,
ki so še pred nedavnirn časom pisarili
in dražili proti učiteljem, da jedo krnh,
ki je nainočen v krvi našega kmeta, da
hočejo kmeta na boben spraviti itd. itd.
(gg. kolovodje „naprednih" učiteljev se
niorda äe kaj sporninjajo ? !), tem ljudem
odrekamo vsako pravico vrneäavati se v
uciteljske zadeve, po.stavljati se za nji-
hove varuhe in zagovornike ! Apage !
S svojim in svojih zaslepljenili in
zapeljanih žrtev delovanjem se bavite,
nas in naše delovanje bodo sodili drugi
sodniki in ne kake barabe !
Pride čas, da zapeljano ljudstvo iz-
pregleda in tedaj obračuna   z   varni,  vi
Ilieyovi   nohniiliii ni   in   kriui   ni-nnntl I
Iz Doriihci'pa, due (». marca.
Ni se etidili. da sedanji Dornborg je po-
stal v nniuovojšem easu staroslavno grsko
inosto Aii'iie, kajti tu so so porodili novi
grški modrijani, slavni govorniki ild. Novi
Demosten jo vslal iz groba tor zbira /.o
svoje učence, svoje slusintelje pod svoje
okrilje, da jim s svojo slavno zgovor-
nostjo oznanjuje in prodava novo evan-
gelje ,.nove napredne*1 stranke. Njegova
visokost general Isteklosem iz Goriee jt1
imonoval znnnega Jancza vrhovnim prid-
garjeni novih „naprodnih" poslušnihovčic
v tukajSnjih Atenah in — otvorila se je
nova sola, v kaleri se bodo vzgajali novi
Domonstonoviči, slavni govorniki in pre-
davateiji novega „naprednoga" «vange-
lija. Tako je !
Preteklo nedeljo. due 2. marca se
je slovesno in slavno otvorila nova taka
Sola v tukajsnji nekdanji obeinski kate-
drali, pardon — v dvorani. Ta dan je
nastopil novi pridgar v Demonstenovem
okrilju in je s svojo slavnostno zgovor-
nostjo kar očaral vse poslušalce tako,
da jo takoj pristopilo in priseglo na novi
„napredni" evangolij okolö lOtisočmož.
Žetia in otrok — in razdrobila se je v
prah dornberška klerikalna trdnjava — in
nastal je strasanski potres. Na Čuklji so
je odprl Vulkan, bruhajoc smrdljivi ogenj
iz svojega žrela. Kaz visokib lin dorn-
ber.škega zvonika zaplapola'a je črna
zastava —¦ znak velike tragične kata-
strofe — kapitulacije ogromne večine
tukajšnjega prebivalstva. Strt je kleri-
kal ni zmaj, strto je klerikalno županstvo
in starasinstvo, kajti dihnila je vanje
„blagodejna liberalna sapa" v podobi
strupene burje, da je takoj podala svojo
ostavko noveniu domačemu pridgarju s
ponižuo prošnjo, da naj upliva na to,
da pride prihodnjo nedeljo general Ma-
gnus iz Gorice in da sestavi novi kabi-
net, novo listo županstva in starasinslva
iz vrste novih vernikov novega napred-
nega evangelija. Amen.
Setup a:*, due 5. marca.— Kavke.
Letosnjo spomlad je zašlo v nažo dolino
izvanredno mnogo črnih kavk. Niso po-
sebno zgodue, vendar zjutraj ob 7. uri
že zapuste prenočišča in rekognoscirajo
moevirja in preorane njive, kjer celi
dan pridno pobirajo črve in drugo je-
dačo. Kaj pomeni nenavadna množina te
zletavne ?
Lijak. Dva dni smo imeli veter,
danes je solnce, a Lijak se ni äe odte-
kel. Še leži po nižavah in namaka seno-
žeti. Meseca februvarja je tudi cesto pre-
plavil in po dva^dni pomival cesto od
rnitnice do mosta. — 0 skrbna cestna
uprava ! Mitnino pobiraš skrbno, Lijaka
pa nočes zgraditi in odvesti v njegovo
strugo. Leta in leta že kličemo pornoči,
pa dotični gospodje delajo načrte, zato
nimajo časa da bi vkazali pripeljati dva
koša grude, s katero bi se zasula vrzel
na prelrganem zasipu.
Drugi teden bonu) imeli glasovanje
za razdelitev županije. Osek in Ozeljan
sta željno pričakovala tega glasovanja.
Srčne želje se jiina spolnijo prihodnje
dni. Ker se dandanes rajši razdira nego
zida, bo pač golovo splošno glasovanje
res raztrgalo sedanjo županijo v stiri.
Bile srečne !
Politični pregled.
Oržavni zbor.
Poslanska zbornica irna vsaki dan
seje. Na dnevnem redu je vedno državni
proračun. Zadnje dni je razpravljala o
postavki „politična uprava". V seji \. t.
m. so govorili razni poslanci večinoma
o gospodarskih točkah svojih volilnih
okrajev. Tako je govoril poijski poslanec
dr. Wie lowioy.sk 3 o prašičji in go-
veji kugi, gališki poslanec dr. Kos pa
je opisoval razmere v Galiciji, ki so za
las podobne — turäkim. Humun dr. Lupu
je grajal politično upravo v Bukovini in
omenil, da je suženjstvo v Hukovini v
bujnem cvetu. Furlanski poslanec dr.
V e r z e g n a s s i je govoril o pelagri in
„malariji" v Furlaniji in se pritoževal,
da vlada zanemarja italijansko pre-
bivalstvo, ker ne stori ničesar proli pe-
lagri in mrzlici. Istotako se je pritoževal
poljodolslvo goronjeavstrijski poslanoc
Piass h>r j(> do.jal, da Avslrijn iz zgolj
polilionih ozirov podpira Madjar«^, svoje
dti'zavljane pa /anemarja. Tudi dalmatinski
poslanec dr. K v o k i 0 jo io7.\\. da so
promalo skr!»i za blagor do?.p|(\ aniisomit
Stein pa jo ra/pravljal ra/.na socijalna
vprašanja in so jo bavil z dobrodelnimi
zavodi na Dunajii. Za njim je govoril
posl. S p i n č i e, ki jo z ozirom na Mar-
tolijev govor dokazoval /, razniini dojstvi,
da si) vse italijansko prito/bo o zatirauju
italijansko imrodnosti v Prirnorju po-
polnoma noulomoljono. Govornik ostio
graja politicno upravo v priinorskih di1-
žolah, ki vodo ali novodö goji iriM»dento.
Vlada dopušča, da italijanska večina v
dežol. zboru isterskem brezozirno tepta
pravice in prezira koristi slovanske ve-
Oine prebivalstva. Na razne pritožbe in
interpelacije osrodnja vlada ali no od-
govarja ali pa se sklicujo na poročila
svojih podrejenih organov. I'rav je, da
miii. predsodnik zagovarja in brani svoje
uradnike, ali če se preprica da se po-
ročila njižih uradov ne ujeinajo z dejstvi,
potem je njegova dol/.nost, da zaukaže
svojim uradnikom pri politični upravi, da
varujejo zakon in l»ranijo pravico proti
vsakeniu. Zal, da čujomo le besede in
prazne obljube. Zato: Cavoant  consulos!
V   soji r>. t. m. je reagiral ruin.  f)red-
sednik na razna izvajanja. Kokel je. da se
plemstvo  v  pol. slu/bi   nikakor   no   pro-
težira. napovodal uslanovitev novih   okr.
glavarstev   in    pomnožitev    uradniškega
osobja. Minulo leto je   bilo   naznanjenih
82J48 shodov, od  Lt*Ii bilo   prepovedanih
le   341,   98   razpusčenih.   V   nadaljnjem
govoru je Koerber naglasal, da morajo
u i'a d n i k i s I u 7. i I i i n t o r e s o m  I j u d-
s t v a v smislu   zakona,   ne  sniejo   svo-
joga   politicnega   mnonja   niti    v   uradu
niti v zasebnem življenju nikoniur   vsil-
jevati. narodna nepristranost mora veljati
ne samo za ministra marveč za vsako»a
uradnika   do   zadnjega   praktikanta.   Le
uradnik, ki doluje   v   tem   smislu,   more
raOunati na skrb   in   varstvo   od    strani
govornika. Uradništvu   se   stavijo   vedno
večjo  in   težavneje   zahteve.   Velika   ve-
čina si je svesta svojih dol/nosti.
V  soji 0". t. in. so   bili   sprejeti   vsi
naslovi   ministerstva   za   notranje    reči.
Totem je začela razprava o  izjernnih
n a r e d b a h z a  T r s t   in   o k o I i c o.
Po prečitanju sporocila in po
kratkem govoru poročevalca dr. Fuchsa,
dobi besedo a i d Ellenbogen, ki hudo
napada vlado ter jej očita skrajno lahko-
miselnost, cos, da za Trst ni bilo potreba
izjemnih naredb. Govornik graja ojstro
poročilo in pravi, da je sestavljeno tako,
kakor je želela vlada.
Oglasi se k besedi posl. S p i n č i e.
On pravi, da mu ne prido na niisel za-
govarjati prirnorsko vlado toliko manje
pa njen zistem.
Glede postopanja vojaštva pa, ka-
toro je napadel predgovornik, ima go-
vornik poročila iz Trsta, poročila, katera
so mu pisale osebe, ki so bile na lieu
mesta. Iz teh poročil je razvidno, da je
vojaštvo bilo skrajno potrpežljvo
ter da je še le v Hajvečji potrebi rabilo
orožje. Iz teh poročil seje govornik tudi
prepričal, da je vladal na jedni strani
velik strah, na drugi strani pa da je za-
čelo hudo vroti, tako, da jo bilo izjernno
stanje popolnoma na mestu in da so se
ž njim zaprečile velike nesreče.
Posebno je razvidel iz poročil, da
je oddelek vojaštva, kateremu je za-
povedoval nadporočnik K ö p p I, bil pri-
siljen streljati. S tem pa noče govornik
trditi, da ne bi bila vlada in Lloyd prod
13. fob. in tudi še pozneje inno^o za-
gresila.
Lloydu so bile že dlje ča.sa znane
pritožbe delavcev, ki so bile več ali
manj tudi opravičene; zato je bila nje-
gova dolžnost, da je upošteva — a vladina
dolžnost bila je pa, da v tem suii.slu po-
srodujo. Govornik je prepričan, da bode
vlada no glede na izid glasovanja v po-
slanski zbornici vkrenila, kar se ji bo
zdelo.
Ali neobhodno polrebno je, da se
ukrene vse kar je v stanu zaprečiti ter
odstraniti novarnost, da se taki dogodki,
kakoršni so bili 13., 14. in 15. feb. več
ne dogajajo. Zaradi tega slavi pa on tudi
svoj tozadevni mmoritetni voturn.
Govornik se pri tej priliki pritožuje
in pravi, da Slovenci v Trstu ne uživajo
tistih pravic, katoro so jim postavno za-
jamčene, marveč da ravnajo ž njirni ob-
lasti kakor s su/njiini. Govornik se pri-
to/.uje tudi čez to, da s<i je v zadnjom
času začel slovenski jo/.ik iztirati colo
iz corlcev tržaških.
Govornik pravi, da je treba v Trstu
na vsak način pornnožiti garnizijo. On
je namreč mnenja, da bi tudi zdaj ne
bilo prišlo do tega, do čosar jo priälo
ako bi bilo v Trstu pri rokah več vo-
jaštva in bi rnnogoštevilneje na-
bi so razsajaloi gotovo zbali. Covornik
i/.raža svojo nozadovoljnost posebno nad
tem, da se v zadnjih časih skoro pri vsi-li
veojih podjetjih rabijo In dobivci iz drugih
držiiv.
Govornik po/.ivlja vlado, naj skrbi
za to, da se bode v Trstu vzgajalo
ljudstvo na verski in moralni podlagi;
pozivlja jo pa tudi, da spremoni koronilo
svoj vladni zistem ter da uredi vse tako,
da bodo v Trstu vsi ljudjo jodnakopravni.
Včeraj so je debala o tem predmetu
nadaljovaia in tudi dokončala. Vladn«;
narod bo gledt? izjemnega stanja je pri
glasovanju v/ola zbornica na zuanje »
ISO proti  7(» glasovom.
Čehi in Francozje.
K svečanostim o priliki stoletnice
slavnega IVancozkega pisatelja Viktorja
Hugo-a je do.šlo v I'ariz posebno od-
poslanstvo iz Prago s svojim načelnikom
dr. Srbom na čelu. Sprejem Čehov je bil
prosrčen. Občinstvo je (.l(»he burno po-
zdravljalo s češkim pozdravoni: Na zdar!
0 priliki sprejema raznih deputacij imel
je parižki načelnik Dausset dajj^i govor,
kateroga polovica je voljala Čehorn. —
Pra/ki župan dr. Srb jo v dolgom go-
voru slavil Viktorja llugo-a. Dejal je:
,.Nob(Mlen narod ni iniol vočjoga inož i in
ga tudi  imeti   ni mogol".
(iohi so v Parizu obračali občo po-
/.oinost naso. Fran'jozki listi so pisali
naviliišono o njih. Znani slovcči publicist
Audio (.heradame, pa je priobcil jeden
članok, v katerein pravi, kako mu je
tožil starosta Oehov dr. Kieger, ker
Francozje niso holeli |>oznati svojih
pravih prijateljov. Hieger jo vse storil,
da bi opozoril Nupoloona 111. na novar-
nost, ki pivti Franciji od strani Nemcev.
Ali v Parizu Kiogrovoga svarila niso ra-
/Jimoli. Temu jo slodil usodni dan pri
Sodanu, IVancozki poraz. Pokazalo se jo,
kako prav je imel Kiogor. Ali še pozneje,
ko jo prisol Kieger v I'ariz, ga niso ra-
zumeli IVancozki državniki, niti Thiers.
Jedini Gambetta ga je razumel, a ta je
kmalu za tem umrl. Toda Kiegrovo de-
lovanjo ni ostalo broz uspeha. Francozi
poznajo Ježnje Cehov. Čehi hočejo svo-
bodno Oeško v svobodni Avstriji. V
Horlinu pa hočejo uresničiti Bismarckov
iziek: ,Jv dor j e g o s p o d a r Če^ko,
j e g o s p o d a r   E v r o p e! ¦'
Francozje pa hočojo mir, lorej
ravnotežje na ovropskem ozemlju. Ako
se Francozka noče sama uničiti,ne srne
dovoliti Noinčiji, da pogoltne Češko in
poslane slrasna vojna sila. Zato hoce
FranciJH, da Češka ostane Čehom; ali
ker Ooška ne more živeti politični sama
zase osamljena, tedaj mora ostati v Av-
striji. Potomtaken» obstoje združeni in-
terosi mej Avstrijo in Francozko. Naj se
ne govori o tem, da Avstrija pripada k
trozvezi. Od 25 milijonov Avstrijcev jih
je danes najmanj 15 milijonov, ki so
proti trozvezi. Smijati se moramo, ko
oticijelne izjave govore o stalnosti
nemško-avstrijske zveze. V naših očeh
•— končuje Cheradame — češki delegati
poosebljujejo vso Avstrijo, zato jih easti
vsa Francija.
Vsenemški načrti.
Petrograjski list „Kraj" prinaša raz-
govor, katerega je imel nedavno neki
odlični Poljak z jednim nemškim politi-
kom. Pri tej priliki je razkril Nernec
vsonemški politični načrt in je dejal mej
drugem: S Francozi so naši racuni
storjeni in cesar Viljem si prizadeva da
bi uvedel dobre odnošaje s Francijo. Mi
damo(?!) Francozom Maroko, del Afrike,
ce treba tudi Iiolgijo in Luksemburg. Ali
chuga stvar je z Husijo. Tu je ogonj in
voda, dva naroda, dve civilizacije, dva
sveta. Tu mora(!) priti do spopada. —
Nemški „Draug nach Osten" ni samo pusla
I'raza. Ko nam zmanjka proslora, kam
pa hočemo, ako ne v zernlje Slovanov?
Gibanje, ki zamore dovosti do vojne, pa
so traja lahko 50 lot. Kaj jo 50 let v zgo-
dovini? Za narodi so prišli narodi, za
civilizacijo civilizacija. Ob času Himlja-
nov, Galov in Germanov še ni bilo Slo-
vanov, a tudi ti se morajo pojaviti. Vpra-
sanje o Češki in Poznanju so le predigre,
pre'dstraze, za temi prido voliki boj, ki
se bode bil ob mejnih pokrajinah. Zakaj
pa se je vrr-čala naša vojska iz Kitajske-
ga čez rsrst ? Z a t o, da p o k a ž e n e m -
skemu narodu, kod pelje n aj-
bližja pot v sredozemsko
morje. Danes ni Nemca, ki bi
n o s a n j a 1 o Trst u. -- „Ali pride do
boja z Avstrijo?" vpraJ5a Poljak. „Bog
obvaruj! Avstriji damo (?!) Solun, Srbijo,
Carigrad, ali Trst mora biti naš". —
Tako hočejo domišljavi Nemci razpola-
gati s svetom, a ne misiijo na resnični
rek, ki pravi: „Prevzetnost. gre pred
p adeem".
Nameravani napad na srbsko kraljevo rodbino.
Listi poročajo o jako čudnein do-
godku, ki se je baje^ izvršil minulo sredo
v srbskem    mostu   Šabac. Isti dan se je
neki   A I a v a n t i č,   sorodnik   in prislaš
pretendenta na srhski prestol, I*c»l.i*ii Ka-
ragjorgjovica. Oblekol se jo v srhsko ge-
neralsko unisorino in so podal naravnosl
na oarinski urud V njegovi družbi so
bili Irije Nemci, S I ö r o k, ft c k n e r in
Worn e r, ter Madjar S/ o r e n o z Ze
na meji je zahleval od liunnčnih slraž-
nikov, 11 aj niu slodo, kar so isti, meneei,
da jo ros srhski genwal, Indi slorili. Na
carinskern uradu je zahleval od limianč.
slražnikov, da so isti lakoj oborože. S
to oboroženo eeto jo sol na obcinski
urad in zahfoval o<l ognjegascov da so
tudi oborože in gredo / njiin. Polom so
jo podal na orožniško postajo in zahte-
val jodnako od orožnikov. Vsakomu, ki
bi so upiral, jo ^rozil s smrljo. Dva
orožnika pa sta ušla skozi okno in vso
stvar naznanila poveljniku Nikoliču. Ta
jo prihitol na | »!¦.;•> ler zahleval od
Alavantiča, da so icgitimira. Ta pa jo
takoj usti-olil na Nikolica in ga ranil.
Na. to pa je ustrelil Nikolič na Alavan-
ticu in ga sinrtno zadel v prsa. Alavatic
so jo zgrudil in prodno jo izdilmil, izpo-
vodal, da jo bil najot od Polra Karagjor-
gjeviea, da uprizori napad na dinaslijo
Obrenovieev. Aretirali so vso tri njegove
spremljevalce. Stvar jo prišla v skup-
ščino, kjor so jo poudarjalo, da jo bilo
vso organizovano na avstrijskom ozom-
Iju. Skupščina jo hn /i'a .-vrjo uda-
nost kral.jevi hisi Obrenovicev. «
Vojna v južnl Afriki.
Minuli teden so inioli lako Mini
kakor Angleži zabeležiti izdalnih izgub
na bojišeu. Gibanje vojnih cot jo bilo
v zadnjem času jako živahno na obeh
stianeh; minula dva meseea so jo izvr-
silo nie manj nogo 600 bojev, pri kate-
rih so, tako poroeajo Angleži sami, bili
večinoma topcni Angleži. Angle/.i so pri-
sli do spoznanja, da z vojno silo in na-
ravnimi vojnimi srodstvi Burov ni ino-
goče uničiti. Mogoče pa da bi bilo to
jedino s tem, da bi Angleži inioli na
razpolago vodno dovolj konj, kar zdaj ni •
?n pa, da bi k Burom no mogli zdrav-
niki. A obojo je težka roc:, kor so Buri
bolj preskrbljeni z živino nogo Angleži
in zdravnike imajo Buri v saniib sobi.
Torej nikjor upanja na konee vojno. —
Due 23. m. in. so Angleži prernagali
Bure in jini vzoli okoli IOÜ konj, 6000
glav živino in več tisuč patronov; 600
Burov je baje padlo in bilo ujetih in
zaplonjonib nekaj voz provijanta. A koj
drugi dan so Buri pri Klorksdorpu stra-
hovito naklostili Angleže in jiin z nova
dokazali, da niso zmožni vojevanja v
južni Al'riki. 0. tej hudi bitki šo ni na-
tančnejših poročil, ker Angleži previdno
molee, iz burskoga tabora pa še ni doslo
poročilo. Vendar toliko so jo zvedelo,
da se je vršila bitka pii Klerksdorpu
pod vodstvom polkovniku Andersena. Ta
dan so Buri z velikirn oddolkom jeli pro-
dirati proti Klerksdorpu; kakih 10 rninut
pred mestom so izvr.šili prvi naskok. Za
hip potisnjeni nazaj, so obnovili takoj
zopet napad in so s tako silo pritisnili
na Angleže, da se jiin je splašila vsa
vprežna živina in zbežala v gore.
Zmešnjavo, ki je tu nastala, so po-
rabili Buri in se vrgli na Anglcže s
strahovitiin pogumom. Tu se je začelo
strašno klanje in v rnalo minatab jr,3 le-
žalo na tleh rnrtvih Angložov kakor
snopja. Da-i molči o številu padlih an-
gležko poročilo, vendar je sklepati po
šlevilu Burov, da jih jo moralo pasti
obilo. Burov je bilo 1700 inož in so so
boja udeleževali poveljniki Delarey, Kemp,
Colliers in Lemmer. Ako so torej vzaine,
da se bojuje zoper Bure skoro vedno
dvajsetkrat večje število Angležev, si mo-
remo misliti, kolike so bile tu angležke
izgube. Kitchener je vedno delal na to,
da bi zvabil Bure na odprti boj na pla-
nem, ker jih je upal tu popolnoma pre-
niagati. Bilka pri Klerksdorpu pa ga je
p meila, da tudi s tako operacijo no
opravi nič pri Burih. Burov sto.;i danes
— po angležkih poročilih — na bojisču
23.000 rnož in sicer je 8.000 Transvalcov,
4000. iz državo Oranje in 11.000 Alri-
kanderjev ter ustašev iz Natala in iz
Kapske kolonije.
Domače in razne novice.
Poziv dr. Tumi! — siuvesno
in odločno. puzivljomo (iežohiega
poylancu dr. Tuinu, njij trditev, da
je „duho vSčina Tulni i nskegsi
okraju ijudeni gruzilu / vee-
nim pogubljenjem, - ;iko nc
volijo g. K la vžnrj ;i", ali doka-
ž e aii pa j a v n o p r e k 1 i č c. \r s 1 u-
čaju, da tega ne sturi, iineli ga
bodenio za u e s r a in n e g a I a ž n i k a
in podlega ol v< v<,valca, ki ni
vreden naslova: „dcželni posla-
nec".
IiiMMiovanjc.         Ministor  za pra-
vosodj(^ je iniKiioval avskultanta Ivana
Loiizarja sodiiiin  pristavom   v  Kopru.
IMiliovniskc s|M'<'iii4'inlM'. —   Za
Banjšico \o imoiiovau za upruvitolja č.
g. Jos. IJšaj, kural v Balah. — (J. Blaž
Bo v k  izstopi iz pastirskoga službovanja.
Za liokavoo jo iinonovan za upra-
vitolja č. g AHonz l'f)ljšak, vikarij v
Št. Tomažu.
I'roö.   Adam   Z a n o t t i,   dokan    v*
Kliiiničolu jo imiMiovan za prošta v Fidju,
upravitoljotn Care jo   določon   tainkajšnji
kaplan  č. g. Selmsljan 'I1 o g n o n
Zji „Šolski Donr' doslo uprav-
niStvu „Gorico": 1'reč. g. Dr. St.. Kumar,
vikarij v Avčah 10 K, (ravno toliko za
Alojzijoviščo). z goslom: „Solzicana grob
součenou St. Korkocu". Gosp. svetnik
Kranc lJlohl 3 K, gospodična Amalija
Oblak, učiloljica v Karnnjab, nabrala v
voseli družbi z „botri'1 v gostilni Mihaola
Bizjak  v  Karnnjah K 602.
Dc/clno/horsko riopolnilnc vo-
litvr. — Ta tedon so pričolo prvotne
volitv<* na Tolrninskem. \f torok so se
vršile na Graliovoni. Naprodnjaki so
smatrali Grahovsko obsirno občino za
svojo noproinagljivo trdnjavo; a kakor
se v marsičem varajo, varali so se hvala
Bogu tudi v tem innenju. V torok namreč
so Grabovski volilci pokazali, da so se
do vrh grla navoličali divj«1 na[irodne
gonje, ki bi jih tirala, ako bi joj nadalje
sledili, le v pogubo. Zalo so pa z 87
proti 08 glasovoin izvolili 8 volilnih
ujož, ki ne bodo volili ,.narodno na-
prodnoga" kamlidata. Slava jim!
V Clerk no m so se vršile volitve
v čotrtok. Tu so hotoli „naprodnjaki" z
z a v r a l n i in n a s k o k o in, na kalerega
so so s skrajno prelriganostjo skiivno
pripravljali. izvrsiti ono ,.presonočonje1',
o katoroni je pisala zadnja ,.Soča", ali:
ni jim šlo izpod rok! Zinagali so tudi tu
na.ši ter izvolili 12 volilriih mož. ki so
vsi neoniahljivi pristaši ,,Slogino"' stranke.
Živoli!
„SlovtMiska Citalnica" v Gorici
priredi, kakor že naznanjeno, danes zve-
čer ob 8. uri v svojih prostorih „zabavni
večer", pri kalerem svira oddelek vo-
jaške godbe. Vspored: 1. Clzibulka: „Lju-
bavno sanje*', Valček;- 2. Till: „Slovanske
pesmi". Ovorlura; 3. Gounod: Fantazija
iz opere ,.Faust>l; i. Smotana: Sekstet iz
opere „Prodana nevesta"; 5. Dellingor:
Izbrani napovi iz opere „Don Cezar';
6. a) Reinhardt: „Pesem o sladki dovi-',
b) Bažok: ,.Macja podoknica. Odnior. 7.
Zajc: Prodigra k operi „Zriny1; 8. Ben-
czur: „Liuni glasovi*', Gavota; 9. Rado-
minski: ,,Ptičica na drevesu"; 10. Sobu-
bert: „Jugoslovanski napevi'', Potpuri.
Vstopnina prosta. — Vrstop dovoljon
udorn in povabljenim gostoin. K obiini
udeložbi vabi uljudno
Odbor.
Občni zbor „Ontralne pusojil-
nice4' v (Jorici. — V četrtek 6. t. m.
se je vrsil ob mnogoštevilni udeležbi
obcni zbor „Centralne poso.jilnice' v
Gorici. Poročilo o torn občnem zboru
siuo morali zaradi potnanjkanja prostora
odložiti za prihodnjo številko.
Katolisko delavsko društvo. —
Odbor se je sestavil tako-lo: dr. Josip
Pavlica, predsednik, Janez LovišOek,
podprods., Luka Dugar, denarničar. —
Odbor je sklonil: 1. Pobinivci bodo po
birali mesečne prispevke za vsako tri
m e s e c e n a p r e j, ker jim je neino-
goče vsaki mesec pobirati. 2. Vsak dru-
stvonik n aj sain s k r b i, da p 1 a č a,
če ga pobiravec ne obišče. 3. Kdor
rodno no placuje t. j. kdor zaostane z
vplačili, nima pnivioe do podpore.
ltal.   pol.   društvo   „llniono'1 se
je včeraj posvetovalo v zadevi dopolnilnih
dežolnozborskih volitev v  Furlaniji.
Tiskovna pravda. — V Inomostu
so jo vršila !¦. t. in. tiskovna pravda
proti odgovornemu urediiikii prcj v Go-
rici izhajajočega lista „II Friuli Oriontale"
Josipa Candutti. Tožil ga jo general baron
Toull'enbach radi razžaljonja časti. Can-
dutti je bil obsojen na dva ineseea in
pol zapora. Candutli jo nanirec objavil
v svojem listn več člankov zaločih cast
barona Toullonbaclia.
Voja^ki nabor. — V sredo in v
colrtok se jo vršil v Gorici vojaški nabor
za mesto Goriuo. Predstavilo se je
naboru 106 inladeničev, pristojnih v
mesto Gorico. Od tob so jih potrdili 36.
Od ;i2 ndadoniecv pripadajocih v druge
kraje potrdili so jih  12.
Nesrečn. 32-lotni Franc Jeneič
mizar iz Bat, je hotel poinagati zvaliti z
voza jeden sod. Koniaj pa se je približal
vozu, zdrsno sod in se zvali na njega
ter ga je tako slrašno ztnec>kal, da so ga
morali takoj prenesli v bolni^nico in je
malo uuania. da ostane uri živlianiii. —
Ih'ii/ba sv. 3Iohoi,J2i. — Stevilo
Mobofjanov so je v Gorici tudi letos po-
irinožilo. llvala našornu marljiv(^mu na-
biratolju Josipu Cigonii, cerkveniku stolno
cerkvo!
S Krasa na in pišojo, da se je vr-
sila v sobotfj volitov jodnoga člena v
komisijo za pogojzdovanje Krasa. Cdolo-
/itov pri tej volitvi da jo bila jako pičla,
kar dokazujo. da so na3i ljudjo rnalo-
niarni; posobno so so odlikovali s svojo
odsoOnostjo „naprodnjaki"' z dolonjoga
Krasa, posobno pa njih glavni kaporjon
iz Konina. Üa sc. jo izpodrinil iz to ko-
rnisijo dosodanji kraski zastopnik, gr<^
prva zasluga ,.inožatemutt g. Živicu iz
Skop(iga, ki zadnji cas svojo rnnonje in
prepricanje prav rad inonjava.
l/^ubila sc* jc Fračiška ud<nfa
Colik, zopot oinozena Uniek iz Uivače,
izginila jo in se jo pogreša že od 9. jun.
lanskega Iota. Ta žona ima 41 lot, je
dobola, ima črno oči in läse in rada pije
žganje. No ve so, kam je prešla.
Velika nevarnost za Lokavec
na Vipavskcm. — Od Čavna se je od-
trgalo kakih 200.000 m' zemlje, ki se
poča.ii pomiOe proti vasi Lokavoc. Ne-
varnost utogne postati velika. Kakor
slisiino, bo namostni.štvo poslalo državne
inženerje, da vkrenejo vse polrebno za
regulacijo lokavikoga potoka.
Mudra ^alica in žveplo. — Lani
proti Koncu vpotrebovanja modre galice
je cena isti v Ameriki jako padla; naj-
brže, kor se je je rnnogo izdelalo, a manj
izvozilo, nogo se je inislilo. Zaradi tega
so je že lani pozdevalo, da bodo tudi
pri nas v lotu 1902 cena modri galici
izdatno nižja nogo je biia lani in re.s.
niso se varali oni, ki so mislili tako.
Lani namroc je znašala cona modre
galice (i2 K ül v., potoin jo pa ista padla
na 48 K 00 v. za kvintal. Kasneje je
cona zopot nekaj poskocila tako. da se
dobiva zdaj po ö2 K kvintal. — Nade-
jati se je pa, da pade cena so za ne-
koliko.
Glodo žvepla pa se ni bali, da bi
cona tudi lotos kdo ve kako poskocila,
ostalo bodo pri starein in če se zvisa,
zviša se gotoi'o prav malo. — Si-
cer se pa i'i'iporoca trtorejcem, da se
pravočasno preskrbe z obemi temi trt-
nimi zdravili tor da se polagajo glavne
važnosti na ceno istih. Glavna in prva
skrb naj jim bode, da jih porabijo o pra-
vem času, kajti jodino le od tega je od-
visen dober uspeh.
Tržaski škof. — Tržaski listi po-
ročajo, da je monsgr. dr. Nagel, o kate-
rem se jo govorilo, da pride za škofa v
Trst, izrazil v posebni avdijenci sv.
Očeta prošnjo, naj bi se ako rnogoče
opustilo njegovo imenovanje tržaškim
žkofom.
Traško. — Vlada je ukazala dru-
stvu „Tramway", da mora odpraviti iz
službe vse tujo državljane in namestiti
domačine. Do sedaj je društvo odslovilo
že pet Italijanov.
Vojaštvo v Trstu se slalno pomnoži.
Aratovanja v Trstu. — V noči
med minolo nedeljo in pondeljkom so v
Trstu zonet aretirali mnogo oseb. Ko je
šla vojaška straža po starem mostu, je
lelelo nanjo iz oken neke hiže ka-
monjo in steklenice za pivo. Neki de-
lavci so psovali vojake in zapovedujo-
čoga podčastnika. Napadalce so aretirali.
Mod njitni sta dva Üalmatinca Sulcuh
in Jauoc.
Xadporocuik    Köppl,    t   j.    oni
castnik, ki je zapovodoval na trgu Verdi
onemu oddelku vojaStva, ki je prvo
streljalo na razgrajace v Trstu, je pre-
Kiesčen ter prideljon v pisarno general-
nega štaba na Duna.ju.
Jubiloj sv. ot'eta. — V torek dne
3. t. m. dopoludne se je vršila povodom
začetka 2ü letnice vladanja in 92-letnice
rojstva papeža Leona X111. v cerkvi sv.
Potra volicastna slovesnost kronanja. V
bogato okrašoni baziliki je bilo navzocnih
okolu 30 kardinalov, nadškofov in školbv,
daljo od zu naj došli izredni poslaniki.
diplomatje, in ogronma ninožica nieä-
fanslva. Ob pol 11. uri so prinesli v
baziliko sv. oöela na „sedie gestatoria'4.
Badostni vskliki so d ineli nasproti sv.
očotu. Ko se je sv. oee vsedol na prestol,
darovala se je sv. inasa. Po sv. maši peli
•»o „Oromus pro pontelice'4 in „Tedeum".
Na to je sv. oče podolil blagoslov in se
okolu   1 uro vrnil v Vatikan.
Pri slavnosti v cerkvi sv. Petra je
bilo navzočib okolu 60.000 oseb. Pri
sprovodu po cerkvi je sv. oče skoro vedno
stal in se je blagoslavljajoe zahvaljeval
za ovacije navdušeni množici. Sv. oče je
bil kakor pomlajen in je bil ves čas du-
hovnega opravi'a, ki je trajalo dve uri,
popolnoma krepak in čvist. Osebni zdrav-
nik   sv.  n^ot'i   ip iziitvil <1h it» 7.ili*>tv»lvMii<i
Mula Zej^a -- Proti sredi minu-
loga mosoca so jo vrAila v Arbanasih, na
srbsko-turski incjji krvava žaloi^ra. V selu
Peč je bil umorjon turski velikaS Mula
Zoga in ta unior jo imel krvavib poslo-
dic. Kilo jo bil Mula Zoga ? Mula Zega
jo bil Turk jako krvoločno naravi. Imel
jo voliko prernožonjo. katero pa si je
pridobil le z ropanjcm. tatvino in nasil-
stvom. izključno mod Srbi. Bil je velik
sovražnik Srbov in on je bil prvi, ki je
po srbsko-turSki vojni zaOol |>reganjati
Srbo in njemu se jo zahvaliti, da je bil po
krvavcm klariju popolnoma uničiMi srb-
ski narod v colom poOkom okraju. Nje-
govo promo/.onje jo bilo tako voliko, da
je svojcas posodil tur-iki vladi tri mili-
jone dinarov in mu je te danes dolžna
60(XX) lir. — Mula Zega je irnel med
Arbanasi veliko sovražnikov, ki so mu
strogli po življenju. Najhujäi sovražnik
tnu jo bil neki Adom Zajm, kateremu je
Zega svoj č-as oropal vse premožonje,
mu odpeljal ženo in pomoril otroko, ua-
posled pa mu za/.gal 5o hiso. Zajm je
iel potem med roparje in prisegel ma-
^čovanjo Zegi. In to je izvrSil noke ne-
deljo zjutraj minulega meseca. To julro
so je zgodilo, da je zadel Zajm na Zogo
uprav pred poslopjem žandannorijo v
Peči. L'.strolil jo nanj polkrat iz revol-
verja in mu prestrolil prsa. Zega se je
mrtev zgrudil na tla. 0 umoru se je
hilro zvedolo na daleč okrog po Arba-
nasih. In zdaj so prihiteli od vseb krajov
skupaj Zogovi sorodniki, oboroženi Ar-
banasi in so boteli masOevati umorje-
noga. A tudi na strani Zajmovib sorod-
nikov se je zbrala volika četa oborože-
nih korenjakov. Prva puska je počilu
mej Zegovci in krvavi boj se je začel.
Zabtevali so tudi od turških vojakov, da
naj sft jim izroči Adein Zajm, a kor so
vojaki to zahtevo odklonili. napadli so
ludi vojake. Po hudem klt»nju je oble-
žalo na obeh straneh okoli 200 mož,
rnrtvih in ranjenih. Boj je trajal celi
dan. Poveljnik kosovske žandarmerije je
prihitel v Peč s petimi bataljoni voja-
kov in 12 topovi. Boji se še do danes
niso polegli.
Naroduo gospodarstvo.
0 puspesevanju  govedoreje   na Tol-
minskcm
(Dalje).
Glede pa na to, da je pot čez Pre-
del nevarna za breje živali. naj bi se ne
uvažale zopet breje junice in krave, do-
klor ne bode končana bohlnjska želez-
nica; naj se raji nakupujejo po zimi ro-
jene telice. katere so se eno polotje že
pasle na planini. Take telice imajo 9—11
mesecev in stanejo od 50 do 70 gld. —
Take živali prestajajo dolgo hojo brez
vsake nevarnosti in spuščati jih je k
biku doma, ko so blizo poldrugo leto
stare. Živinorejci naj si dobro zapoinnijo
to, da junice, katere se gonijo pozneje
k biku, ko so že stareje od I1 2 leta. ne
bodo nikdar dobre mlekarice. Kdor hoče
imeti dobro mlečno kravo, mora dalje
skrbeli za to, da jo ohrani, dokler je
breja, kolikor mogoče suho, malo rejeno.
Kakor zgorej omenjeno, je živina
ki se nahaja danes na gorski strani de-
žele, p odukt križanja z belansko pasmo.
Če se bode še dalje uvaževala čistokrvna
plemenska živina te pasme, dospe se po-
lagoina do konenega smotra, kakoršnega
so doživeli na Belanskom, da bode vsa
živina na Tolniinskein cistokrvna.
Leta 1830. so si nekateri živino-
rejci belanske doline omislili v Pincgavu
bike plemenjake. To se je potem ponav-
Ijalo v naslednjih letih, dokler je leta
1866. nastopil ta novi tip koroške živine
na diinajski goveji raz3tavi.
Uvažaje, da se po osmem rodu
dospe do eistokrvne pasme in da je sma-
trati v sedanjetn materijalu ona četrtinka
čistosti, siiiemo sklepati, da bode v 20
do 25 letih na Tolminskem izrejena pasnia
enaka belanski.
V  dösego   te  svrhe  priporočajo se
naslednje naredbe:
1.   Uvaža   naj   se  so  dalje  cistokrvna
plemenska živina;
2.  živino,   ki   se  nahaja  v   plemenski
pokrajini,    imeti   je   v   razvidnosti s po-
mocjo genealogicue  knjige,   v   katero je,
vpisati vse živali  prve in druge vrste in/
potem dalje vpisavati ves  doticni zarodA
V  to knjigo  naj   bi se vpisala tudi
živina belanske pasme,   ki  jo   redi   slo-
venski  oddelek   deželm.   kmetijske sole,
ker je zares nesiniselno,  da se za dragi
denar kupuje plemenska živina, teleta se
pa potem prodajajo ineaarju.
3.   Uvede naj se premovanje   (obdaro- '
vanje) čisU-krvnih živali v Bovcu, Koba:
ridu, rolminu in  v Cerknem.
V  prvi  vrsti   naj   se podelujejo da-^;
rila za najlepže   bike  in junice, v drugi', .*
vtxiti   nu   tiuli     ZH      VOÜ.    —-   to    DR MULL üBi^-
tern načinn izpodbudi reja delavnih voli,
ki bi se lahko uporabljali tudi n;t de-
žolni ravani.                     iKonec |»riilt».>
Tržne cene.
Za   100 kii.
Knva: Santos.   .   .    K  k>0-    do  210 —
„      Sandomingo     ,. 270—    „   290—
„      Java ....,, 260-    „   280 —
„      Fortorico .   .   „ 270 -    .,   290 —
Ceylon .   .   .    „ 360—    „   »80 —
Slakdor  *.....„    8650    „     90 —
Špeh......„ 120-    „    lf)0 —
Petrolij v sodu  .   .    ,,    84"—    „     —"—
„           zaboju .     .,    11 60    „     12 —
Maslo surovo .   ,   .    ,.  150—    ..    160 —
„      kuhano    .   .    „ 200-    ,.   220
Otrobi deholo     .   .    „    10 60    ,.     12 20
dröhne   .   .    ..    10-    ..      11-20
Turšica nova.....    12 80    ..      14 40
„        za brano    .    ,.    12 40    ..      13 —
Oves......„    17—    .,      18 —
M oka ogerska:
St. 0 K 34•—, St. 1 K 33 20, št  2 K 32 40.  !
„   3   „   31-60.  .. 4 .. 31 20,  ,.  5 ,.   3040.
At. 6 K 2940.
Vabilo
k
I. občnemu zboru
„Slov. kat. polit. in gospodarskega !
društva za kobariški okraj",
ki se  bo vršil
v nedeljo dne 9. marca ob 2. pop.
v Kobaridu,             ,
v ^ostilui „pri Nt'iiifii" v salonu.
Dnevni red:                          j
1.  Xagovor predsednika.
2.   Potrjenje raeunov za prvo poslovno  j
leto 1901-2.
3.   Tajnikovo poroeilo in govor.
4.   Volitev odbora.
i). Slučajnosti.
ODB0K
„Slov. kat. polit. in gosp. društva
za kobariški okraj.
NB. Poleg drugih tiskanih vabil, ki  i
so jih prejeli vsi udje.
Zahvala.
Xajsrcnejso z a h v a 1 o izrekam
glavni agenturi „Universale" v Go- j
rici, v ulici Morelli his. št. 6, katera
je zavarovanje mojega preminolega
sina — Pol. St. 2-545.75.— promptno
in najkulantnejše izphičala, vsled če-
sar to zavarovalnico vsakimiui' naj-
topleje priporočujem.
V  Go rici. 21. februvarja 1902.
Margareta vd. Cotič.
V  pisarni Seitz-ove tiskarne  na-
sproti  semenišča   v   (iorici  prodaja  se
po ziiižani ceni — 2 kroni 00 \ in.
YtMki teies
in
Velika noč,
spiral profesor Andrej .Marušiii.
Knjiga se pošilja tudi po pošti po
povzetju. Kdor pa denar že z naro-
čilo vred pošlje, naj pridene še 20 vin.
za vozni list.
Oglas.
Na prodaj je
BOŽJI GROB
za veliki teden, leson s platnom pre-
vlečen in poslikan, visok 6 m, širok 3 m.
in giobok kaka 2" ., m. Habljen le rnalo.
Kupni pogoji se izvedo pri stolnem žup-
niku  v Gorici.
Krojaška mojstra
Čufer & Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona St. 7
v hiši %. J. Kopača pri okr. sodniji,
izdelujeta
vsakovrstne obleke za moLke
po meri, bodisi sine  ali pa
priproste.
I Priporočata se svojim rojakom
v Gorici in na deželi, posebno pa
I č. duhovžčioi in učencem srednjih
in IjudskihiSol za obilna narociila.
Spreten
knjigovodja ,in
korespondent,
vešč slovenskega. neinskega in ila-
lijiinskega jozika v govoru in pisavi.
tor mogoce nokoliko stenograiijo,
dobi lakoj sluzbo   pri znani tvrdki :
Ivan Doljak,
odlikovana tovarna pohištva,
Solkan pri Gorici.
Poniulln1 diroktno na tvrilko.
..JNfarodua Xiskarua" v Qorici
'            ulica Vetturini 9.
I     Ilijada.     |
j Povest slov. mladini.
j             Prosto po Hoinerjti             j
j        ANDR-J KRAGELJ.        j
.  S   tolniaČLMii   važnejših    osebnih  j
' imeii tor obsegja   273  strauij.
|                       'JENA:
1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več. >
I Vezana v platno 2 kroni, ozi- i
I         roma 2 kroni 20 vin.
/   Dobiva sc v ,,N;irodiii Tiskarni" v üorici,   j
'   pri   knjigotivcili   Paüichu v   Gorici   na   '
|   Tiavin'kti,   pri   Scliwentnerju v  L.jtibljaui   |
i                   in Florijanu v Kranji.                    i
„Woa posojlica"
v Gorici,
registrovana zadruga z omejeno iiavezo.
sprojema  hranilne vloge(   kat ere u-
brcstuje po 4'/2 p<> lu in es e č n o:
nevziü^ni'iio obresti pripisuje konec leta
h filavnici. Hcntni ilavok plaČLije poso-
jilnica sarna.
Haje posojila inlom na .isebni
krodit po 6°,0 in na vkujižbo po 5'/2.
Spri'jfina Clane /. jjla v ni in i tl c-
lo ž i po 2(HJ Kin /. op r a v i 1 n i in i
<1 e I e ž i po 2 K.
Olvarja članoin tekočc raenn'o,
katoro obiTstuje po do«ovoru. Za nala-
itanjo in vracanjc rf<» na razpolago po-
lo/nice c. ki\ poštnc liranilnice, tako ila
je H1O2OČC poslati dfiiar l»re/. pušlnil»
stroškov.
Uradne ure so vsak delavnik od8 12.
ure zjuiraj v ulici Vetturini št. 9.
Jakob Miklus,  '
trgovoc /. losom in  opoko, zaloga  !
vsakovrstnega trdoga in tnehkega
koroskoga in  kranjskoga losa tcr  /
pohištva, rakfv itnigi. vinskih po- I
sod. sti.skalnifi) za vino in sadje
vsake velikosli.  kakor  tudi krat- |
kočasnih iger .slovonskih ,.]Hari-
janic"   t. j.   ličnih   in   trpežnih  i
miz    iz   trdoga   Ifsu.    ki   imajo
znotraj tro-   ali   sliridolno   keg-
ljišče z vrtenci   in    kegljavnieno
biagajno po najnovej.ši sostavi. za
krčmarje, zasebnike itd.
v Pevmi,
za Soškim mostom, p. Gorica,
priporoča p.   n.   obeinstvu svojo
bogato    zalogo,    zagotavlja   naj-
hitrejso postrezbo  in jako   nizke
cene.
Sinxene jFrie
k r c in air
v   Gosposki   ulici   hiš.  štev. 19,
„Alia cittä di Gorizia"
toči   raznovrstna   hela  in crna   vina
ler   poslrože z   vstiküvrstniini   okus-
tiiini jedili.
I riporoča se toplo svojitn rojakom
v meätu in na deželi.
Odlikovainii lovairna
na   voilno  in   parno silo   /  najholj-
šinii    s I r oj i   iz    |> r v i h    iicniskili
tovarn  Icr
velika zaloga vsauovrstnega
pohištva
Ivan Doljak v Solkanu
pri Gorici
SaiHostojtia tvrdkn hrcs vsake svese s drugimi.
Ustanovljena 1. 1889,  — V lastni liiši.        Lastne  žage.
Tovariia razpola^a z ini/aiji, veščimi ocl iiajnavadnejšili do naj-
finojšili del vseh siogov, enako z izvrstiiiii.i strugarji in rczbnrji in
najbolje i/.utjeiiiini tapetarji, tako da lahko prcvzaino in izvrši v naj-
krajšem času vcliko dolo vseh sloj^ov; prevzanie tudi mcbliraujc vil,
prenocisc, uradov itd. z navadnim in iiajfinojšini poliištvom.
Za mizarje!   Velika izbirka obkladkov (reineša), strii^arskih in
rezbarskih izdelkov, za izdelovauje zrezancj^a in pooblane^a lesa vsa-
j    kovrslnih okraskov, ^ol, kornižev in vseh drugili niizarskih potrebščin.
Vsaka konkurenca izključena, ker se dela samo iz lesa posuše-
ne^'a v ualašč za to   napravljeiiili pečeii,   ter   se   tvrdka   drži    »"esla:
So I i d ui) st in toC'iiost v  postrežbi.   Vrhu toga še janiči  za vsak
posaniezen kos. — Brzojavi: Doljak -     Solkan.
Gostilna
,Viuarskep in safljarseca strnstva za Brfla'
v Gorici, uiica sv. Klare št. 15
toci  pristna  bela in črna vina  iz   dtust-
vene kloti. in puntigamsko pivo. Poslrože
z ökusniini jcdili.   —   Na   razpolago so
blevi za živino in dvorišče za krogljanje.
Za obilen obisk se toplo priporoca
i  svo.jini rojakom
Anton (jerbce,
gostilnicar.
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici h. štev. 25,
(v lastni hiši)
priporoča častili duhovšeini in slavneinu
obeinstvu v mestu in na doželi svojo
trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo:
Santos, Sandorningo, Java, G(3jlon, Porto-
rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü
istersko in dalmatinsko. Potroloj v zaboju
Sladkor razne vrste. JVloko št. 0, 1,2, 3
4, 5.   Več   vrst riža.  Miljsveče   prve   in
I druge vrste, namreč po Va kila in od 1
funta. Tostenine iz tvornice Žnider.šič &
I  Valencia v II. Bistrici. Zvoplenke družbe
i sv. Girila in Motoda. Moka iz Majdičevga
mlina v Kranju in z Jocbrnann-ovega v
Ajdov.ščini. V.se blago prve vrste.
Po posli se razpošilja   v   zabojckih
!  najmanje po 5 Kg. na vse  krajo.
„Krojaška zadruga",
vpisana zadruya z omejeno zavezo
v («oriel,
(iosposka. ulica  his.  šlov.  7.
VELIKA ZALOGA
vyakovrslnega inanufjikturnega blaga
za žcnske in moške obleko, za vsak
si an in vsak lelni čas v liajvecjl
izbori, kakor: snkno, platno, prte-
nino, Chi (Ton, oksfort, srovico, vsa-
kovrslne preprogc, zavese, namizne
prte; nadalje vsakovislno perilo,srajce.
Jäger itd.  ild.
Vse   po najiiixjili  eeiiaili.
(Vnc no slaliM' Iiim'z pou^.j.iuja.
Anton  Pečenko
Vrtna   ulica 8 <.OIU< A   Via Giardino 8
Driiioroča
pnsma    neia
in črna   vina
iz  vipavskih,
furlanskih,
briskih, dal«
matinskih in
isterskih w i -
nogradov.
uuaw v i|,i   ll.l   uiilll    in      I iizpusiljil    [H>    /A'AV.Y.-
nici   na   vsc   kr.-ijc   avslro-cgcrskc«    moiiiirliije   v
soilili od   5(j   litrov   luiprcj.   N;i   znlilovo   poäilja
tudi uzorr«».
I         Cene zmerne. Postrežba postena.
Čebelno voščene sveče ¦"l!.|l;':4'n;
čim   z   2000 K
Pripoi'ocain se prečastiti duhovsčini, slavneinu p. n. občiuslvu.
Svece za jjogrebe po zelo nizki ceni. Mecl pitanec in navadni po zelü
nizki ceni.   Z odličnini spožtovanjein                     __    T_
J. Kopac,
svečar v Gorici, ulica sv. Antona
Lepa priložnost!!
Radi pozne zimske sezone. prodajam sledeče
^                                 zimsko blago
swr po lastni ceni -ws
»    Volneno in bombažaslo Jaeger perilo za dame, gospode in otroko.
Volneno in  bombažasfe  rokavice     ,,       ,,           ,,         ,,       ,,
Volncnc ii, bonibažasle nogovice    ,,       „            ,.        ,,       ,,
>    (^evlje za doin                                   .,       „         ^ ,,         ,,       ,,
Volnene šerpe in  rule.   Kozuliasle ovralnike.  Čepice za olroke.
I. Zornik v Gorici,
.               Gosposka ulica St. 7.
w         Kdina slovenska staloga vsih potrcbUiti za dame in
gosjwdc, gg. šiviljc in hrojace.
Št. 19.                                       V (loriej, v sohoto dno ft. inarca 1902.                              Letnik IV.
l/.li;ij;i vs;ik (oi'ck in ttohoto v
Iciliiii <>li II. mi priM11)i>111111¦ /.a mi-slo
Iit i)l, .'5. iiri |mi|)uIi|iii- /,;i dcy.Hu. Aim
p;til<> n.i l;i tlni'Vii |n;i/.nik i/.iili» iliin |>n>j ul>
(!. /.vtiOntr. Stunt' |io |>osli |m i'jt'iiiaii ;ili v
(lorici 11.'i (loin ;>(>s111.-111 eel<>!«>!tio H K .
poll«tlim>   i  K. in ("• <• 11¦ 111¦ 111<»  2   K
I'nxlaja si' v (Jnrici v loli.iLiin.ili
Schwur/,   v   Snlskih   illicith    in    .1 <¦ I
lersil/.  v Nunskili uliciili   |><> K  vin.
(\>Lerno i/ilanjc)
I ministvu in upravtiitttvo  »»
riitliajaU   v    «.\ anidii i   I mkinii»,
nlica Vf'ttiirini  h. St. &.
l)o|iis<- j** nasloviti 11.1 urfiiniitvo,
ofjla.se in nuročiiiho pa na upraviiistvo
«(ioriu«». Oglasi s« račiinijo po petil-
\ i»Uli in nicer ako st; tiskajo 1-kral po
12 Tin. 2-krat po 1U vin., 3-kiat po
8    »in.  Ako   se   vočkrat  tiukajo,  raöu-
liiji)  ü«  po   pogodbl.
Izdujatelj in odgovorni uiednik Josip Marušič.
Tiska  „Narodna tiskarna" lodgov. J. Marusiei.
Vladne drobtinice.
Mi    Slovenci   smo    lisli    zavidanja '
vredni  narod, ki so z olroško  naiv::os|jo
radujemo vsake drolilink:o,   ki   pad»;   od
vladne   mize,   dočim   poinagamo   znasati
na mizo   —    p c r o n k o   in    |i o « a i: c.
Kadarkoli  in   |.»<>d   kaleremkoli   ministor- ,
slvom se  nam je vrgla   kaka    drobtinica !
z vladne mize, vsikdar  smo,   uboge   pa-
storke, vzklikali veselja in   pol j uhljali
podplate onim visokiin  einiteijein,   poleg
katerih  noge jo lezala nam  milostno vr-
žena drobtinica. ...
Pa pustiinu to, kar jc  bilo.
V poslednjem času smo so ludi
Slovenci nekako povzpeli do vrednej-
sega stališča, spoznavati in zavedati smo
so zaeeli, da smo tudi mi, čotndi inali
narod, po.stali v državi važeii političen
laklor. A to važnost smo si pridobili —
v z d r u ž e n j ii z d r u g i in i S I o -
v a :j i državo in po uravnavi svojo po-
litiko vsporedno s poliliko drugih za svoj
političen obstanok jednaku so boreeih
avstrijskih Slovanov. Tako smemo reči,
da smo postali Slovenci inocen, v dr-
žavi uvaževan I'aklor šele vsled soli-
d a r n o s t i z d r u g i in i S I o v a n i to
države in da nam jo za bodoce za-
jamcen niarsikak politični in gospodar-
bki uspeh, ako zveslo in možato tudi
Vztrajarno v lej soliuarnosti.
Za to vztrajanje, ki nas kropi v
borbi za svoja prava, ki nas naudu-
šuje za svoje vzvišene narod no ideale,
pa iinanio več . ko dovolj upravicenega
uzroka. Mi Slovenci smo na jugu ko na
severu svojo domovine so vedno prav-
cata raja, katoro na lastnib rodnih tleh
tlaei zlobna tujeeva pela. Zgooo to res-
nico je najmarkanlnojše naslikal sloven-
ski državni poslanec in elan slovenskega
naprednega kluba dr. Androj Ferjan-
č i č v svojem govoru o priliki razprave
o proracunu v seji poslanske zbornice
24. I'obr. t. I. — I.)". Ferjaučič jo z jc-
kleno brezobzirnostjo in na podlagi ne-
izpodbitaih stalisticnih podatkov ožigusal
obslojeue razmere na vseh krajib naae
domovin(3 in je bičal postopanjo vlado
in njenili privržoncev zlasti na nasein
Jugu tako doslodro in uspošno, da so so
vsi mojklici naspi>f)lnikov in njibova no-
ut(Miiolj(Mia opDrckanja razpr.šila ol) Ink-
lib v njogoviiin govoru, kakor so razpr-
šijo rrK>r«k'' pen« ob neprf'tnirnom ska-
lovjU. T.i i1 (;i'jančič(iv govijr jc bil lako
silovita r<!produkf:ija vscb ncšlcviliiili
iiiisib prilu/.b o krivicab, ki so nam gode'j,
da bi moi'al. ako bi imol jedon g o v o r
ljudskoga za-ilupnika na morodajnoni
moslu to Oann'iiisko nioč, u/.o ta Ft.'i'jan-
(:i(jov govor <joz hoc pronicniti vo« jjoli-
tični našpoložaj. Ali čc, bi ta govor no imol
druzoga pomona in uspoba, dokazal j»;
iz nova, kako potrobna j«' naša soli-
d it r ii (i s [ /. drugimi avstrijskimi Slovani
v borbi /.(jpei1 toliko krivioo o<J strani
avstrijsko vtadc in nasib poliliünib na-
sprotnikov.
i'o tern govoru dr. Forjančiča, ki
jo prava in pravcal.i opozicija jiroti vladi.
pa jo bilo >ani(i ob sebi priüakovati. da
bodo klub, katcromu piipada govornik,
glasoval   —- p r o t i  d i s p o /. i c i j s k o -
m u r o n d u.
To pa so ni zgodilo. Klub na|H-cd-
mli slovonskib poslanccv j(! glasoval za
dispozicijski fund in jc s torn storil
uslugo vladi. za katoro mu mora isla
naroditi |><>kIon. Kajli /. glasovanjem za
ta zaklad jo izrckol klub vladi p o p o I -
no zaupanjo. Dispozicijski zaklad ni
svota, katoro ralii država za splošne dr-
žavne potrobo, inarvoi: la zaklad jo kre-
dit, kaloroga rabi vlada za svojo posobno
nainono. v prvi vi-sti za podpiranje oli-
cijfdnoga öasitpisja. katoro dcla vladi
prijaziio poliliko. (ilasovati za ta zaklad
so pravi toroj izrooi vladi noonicjrno
zaupanjo. In lo jo sloril klub slovon.-kili
naprednili poslanoov. Ta kurak kluba slo-
vonskih naprodnih poslaiu-ov jo zbudd
ogorčon.jo pri vsakomur, katoromu jo so
kolic'kaj za s p I o š n o korisli slovon-
skoga naroda in na splob Slovanov.
Kajli ta korak so storili slovenski na-
prcdiii poslanci v Ironutku, ko so jo z
vladi no pomoOjo sprojol Sliirghov prod-
log za odpravo coljsko slovonsko gimna-
zijo, toi'oj v ti'onutkii. ko jo vlada zopot jasno
pokazula. da so iiorčnje iz najvaž-
noj.šib kulturnih zabtov slovonskoga na-
roda.
i'ri glasovanju o dispozieijskorn
zakladu nista bila navzoöa iiaprodna
Slovonca (Jr. T a v i: a r in nas Oskar
G a b r š č o k in glasovala sta samo dr.
F « rj a n 6 i o in notar I' I a n t a n. Toda
,.SIov. iN'arod1' |ji.s<*, da jo naprodni klub
zo prvotuo sklcnil glasovati z a dispozi-
oijski zaklad in jo s torn izrekol, da so
vsi štirjo clam toga kluba >oglasali s
torn sklopom. toroj tudi na.i (J>kar (i;t- I
br.ščok in \i' tudi on s kranjskimi tova- j
ri^i vrod p o I j u b j I š i b o. s katoro
vlada p [• o t o pa  SI o v a n c e.
\ko kak državnozborski klub sa-
inostojno gla.suj«* za kako vladno po-
stavko. mora imoti za to svojo posebne
uzrokr.
Oglojmo pa si uzroko temu gla»o-
vanju. katore biti navajati zapurodjtna
..Slov. Narod*' skoro v vsaki svojib zad-
ujib ŠNnilk. Ta -- nokdaj Jureiöov list
opraviruji" korak najirodnoga kluba na
nacin, ki jo jako čudon ..Slov. Narod"
pravi, da jo klub v oOiglod a k o i j i. ka-
tnro jo prict'lo in *<>{•• Ljubljana.
namroč glode p o t r e s n e g a d r 7. a v -
n o g a p o s o j i I a. postopal praktično
in razuniim. ko je gla«oval za di>poti-
oijski zaklad. t. j. da jo to storil v :iadi.
I da nridobi kako vladno drobtinico, za |
! kakoršno oc^. da so ..klorikalci*' zaman
trudij.i. kor da so so vladi ..zamorili"'. Pri
toj priliki iuorain<> /o go.spode iz napred-
noga kluba >pomi iti na njihove izbruhe
nasproti poslancem, katoro so nazivali '
po ..Narodu1" vladno kiniovce, vhidno
1 poilropniko in jim pcdtikali. da kločo-
; plazijo okoli inini.-torskib stolov. da se
zadovoljujojo z vsako dndilinko itd. In
glrj, komaj so so naši naprodni na Du-
naju ilobro t;groli. postali so oni sanii
pravcati — vladni  kitnovci !
No. bodisi, da bi bilo temu tako
in bodisi. da In država že ros tirjala od
mosta Ljubljane tisto stotisoce obrest-
nega posojila nazaj. ako bi napredni
klub, v katerem je zastopnik mosta Ljub-
Ijaiio. dr. Tavöar. no bii glasoval za raz-
polo/.ni zaklad. — recimo. da bi bilo
temu tako, kaj pa. to moramo vpra-
šati. briga našoga Oskarja GabrsOoka za-
dov.i.    katora   je   popolnoma   lokalnega
Ijubljanskega pomona ? Ako ima zastop-
nik Ljubljauo svojo osebne težnjo
glodo Ljubljano. all jo bil nas gori^ki
poslanoc opravičon iznoveriti ae splo^ni
slovon.iki zastavi in se kloniti zabtevi
zastopnika Ljubljana in sogla-ati z Ijud-
nii, od katciili vsaki jo imel pri tern gla-
sovanju luorda upiav svoje z a. s e b n e
nagibe? All nima Uskar Gabr^cek nobe-
noga va/nejšHga posla kot zastopnik go-
ratoga okraja naše doželo v državnem
zboru? Ako smo že tako dalec v svoji
slovenski politiki. da tiraj vsaki po^la-
n»'C s v oj o lokal n o politiko. da  pri-
I dobi za so kako ..drobtinico" od vlade,
ka) briga poteni nasega (J^karja Gabr-
ičeka lokalna politika kranjskih napred-
njakov ? Sij imaino mi primorski Slo-
vonci tudi svojib lokalnih potreb. katf-
i-iin nasproti pa se kaže. kar io tako
cvrsto povedal dr. And. Foijancič, vlada
vsogii zaupanja •— n evreiino. In taki
vladi, ki tako zapostavlja interese nas
primorskib Slovenoev, jo izrekel Uskar
GabrAček neomejeno zaupanje — v pri-
log kranjski lokalni politiki V ! To njegovo
vedenje da paO  innogo misliti. . . .
Toda nam se dozdeva, da je    iz vi-
ral   sklop   naprednega kluoa še i z v s e
I (I v u u1 i Ii in o t i v o v in ti m o t i v i so,
kar moramo se bolj obsojati nego gla-
sovanje samo.
„Slov. Narod** od 3. t. in. piše mej
drugom :   ..Ali   pa   morda   misli   mesana
i družbica, ki so zbira pod bombastično
zastavo „slovanskega centra" in misli
hrvatsko-slovenski klub. da imata pra-
pravico zahtevati od naprednih poslan-
cev. da postopajo ž njimi soglasno in
solidarno? Tako dalee se dolgo nismo
po dogodkih iz polpretekiega časa. Naj-
prej proti naprednim poslancom uprizoriti
srnmotno gonjo, kakor je uprizoril slov.
centrum, da je n.tpredne poslance iz
sebe izrinil, potem pa zahtevati, da le-ti
postopajo in glasujejo tako, kakor da so
z oniini v jednem klubu, to je od slov.
centra drzno. od  hrv. slov. kluba naivno.
Ali je pa v o d s t v o in postopanje
tob dveh klubov tako imponujooo. da bi
je rnorali napredni poslanci hote ali ne-
hote vpoštevati ?"
L1STEK.
Potovalne črtice
z Ogerskega.
(Spisal  M.   Mihaeljer.   —   1902.)
(l)Hljü).
Ta kakor vsi ostali altarji so izrez-
Ijani v goticnom slogu. Poleg krasnega
kipa Mamko Hožje v naravni velikosli,
je na njern še več drugib podob iz J<;-
zusovega življenja, česar so pa le se ne-
kam megleno spominjam, kajti on ulis
istisne drugega iz sponiina. In kdo bi
mogel vs<» ie razne ut>se le presteti?
Krasen je tudi ob prostornem „prosbi-
teriju" obhajilnik, na kalerem me je
tudi parkrat doletela cast, da som tudi
mažarsko gospodo obojega s| ola obbajal.
Tudi „žagrad" je pros to re n in krasen.
Drugi altar na desni strani je zopet pre-
krasni altar Srca Jezusovega (Jezuš
Szive oltara), ravno tako umetno izrez-
Ijan, kot je veliki. Kip Jezusovega srca
v naravni velikosti ki kaže na svojc
sree in z ran ami na dlaneb n')k, jo lako
umetno   izrezljan,  da   se   dozdeva   prav
živ, le da se ne giblje.  Ob levi in desni
levi je sv. jviarjeta Alacoque, kteri se je
Jezus v Paray-le Momal (iva ju/.nem
Francoskem) svoj čas prikazal. Na desni
pa je kip bla/.ene Magdalene Pazziske,
opatinje karmeiitskega red a. Tudi na
torn altarju sein parkrat maševal. Malo
niže na istej strani je pa altar sv. Jo-
zel'a (Szent Jozsof oltara). ravno tako
krasno in umetno izrezljan, kakor so vsi
ostali. Na levi jo kip sv. Kinorioba (Jmre.
mazarski) na desni pa kip sv. Alojzija;
oba v krasni srednjeveski obloki kot
mlada. vojvoda. (lotrti oltar na levi
jo sv. Antonu posvocon (SztMit Anlal
oltära). Tu blagoslovlja poleg Malere
liožje na blazinici slojočo ihde bs)žj(> sv.
Antonu klečočega prod njinia. Ob desni in
levi strani allarja sta pa enako krasna
kipa (I vob svolnikov iz redti «v. Frančiska,
ktorih inien pa se ne spominjam vet\
Nad altarno inenso (mizo) so [>a H lope
slike iz eudežnegii življenja sv. Anlona.
Pel.i altar na isli levi (ali¦• episteljski)
strani je altar posvecen sv. Tereziji, ki
je bila ludi redovnica slovečega kar-
meiitskega reda. — Okoli nje kleči ali
stoji še innogo drugib redovnic, ki po-
slušaio niene niodi'o ii:mk-«> T.i üli-n« in
stroike   napraviti   (za   nad   60.000 gld.) '
Oast:ta gospa Simor Terezija, sorodniea
pokojnega Primasa: Simor Martina, pred-
hodnika sedanjega. Ob levi strani jo
tudi še kip sv. Angole Mericije. na desni
pa sv. Janeza Krst. (menda, Oe se tie
prav spominjam) Nad menso iinizo) so
pa razne zgodbe iz življenja sv. Tere-
zije. Posobno krasen altar je šesti
a 1 t a r: ..Fajilaliuas Sziis oltara", t. j.
altar žalostne Malere Božje in Jezusa
Sina Ho/.joga. Nad krasno menso so pa
lične 3 slike iz Jezusovega trpljonja. Vsa
oblika oltarja je onaka projsnjiin v krasni
goliki. -- Slednjič je se sedmi altar. Ta
je posvečen prvemu ogerskemu kralju.
nainreč sv. Stefanu: „Szent Istvan ol-
tara *'. — Kip sv. Štefana je v naravni
velikosti. z vsemi „insinijami" ^znamnji)
aposlolskega kralja. Kedko krasno dolo
je to. Na desni je pa kip sv. Ladislava.
(szent Laszlu) na levi pa sv. FJizabete.
oba ogerska svetnika. Sv. Stefan ima
srebrno - zlato krono na glavi z nagnje-
nini krizcem na kroni, kakor je je tudi
viditi na ogerskih novcib. Okoli pasii
ima svitli ineč;   v   levi drži dolg   dvojni
h   o/nanovanju   sv.   vere.   Nad   altarno |
menso so zopet 3 slike, dogodbe iz nje-
govega sv. življenja. — Hrvatje, ki praz-
nujejo Mažarom enako njegov god dne
20. augusta. ga imenujejo: ,,Kralj sabljar!"
Kajti po duhu in obieaju istega veka se
je moralo mnogokrat še surove Arpa-
dove sinove siliti h sv. krstu. Po pravici
ga je sv. katoliška Cerkev pristela v
vrsto svetnikov. Stefan je bil sin oger-
skega vojvode Gejze, prej Vojk imeno-
van, pra/.ki nadäkof Vojteh ^Adalbert)
ga j(^ krstil in mu dal ime prveya inu-
čenika Stefana. Nasledoval je svojega
oceta Gejzo (997 1. do 1038) v vojvod-
stvu, pripeljal je skoraj vse svoje pod-
lozne h Kristusovi veri, ustanovil je po
Ogerskein nuiogo školij, jih je obdaroval
z obilnimi dohodki. Vsih till škoflj nad-
školijska stolica je bila pa postavljena v
Oštrogonu, (Strigoniuni-Gran) kjer je še
dandanasnji. Sv. Stefan jo bil res svet
kralj in s sreem vdan apostoljski sto-
Iiv3i, kajti po vsej svoji državi je dal se-
zidati cerkve ter je ustanovil innogo sa-
mostanov sv. Bonedikta. Zato je papež
Silvester II. vse, kar jestoril sv. Stefan za
kot prvega ogerskega kralja. (Uaije prih.)
Za tamgrmom torej tiči zajec:
iz iv a 5 č e v a n j a, iz osebne in r ž -
n j c torej je poatopal napredni klub tako,
kakor je postopal! Iz jeze zaradi zna-
nega državnozborskega dogodka, iz na-
niena, da se slov. eentru in hrv. slov.
klubu j e il n o z a I o ž i, zaradi tega in
iz antipatije zastopnika Ljubljana do
v o d s t v a slov. centra je glasoval nn-
predni klub za dispozicijski zaklad in
obrnii brbet slovenski politiki. No, nam
take vrste osebno masčevanje naravnost
ne ugHJa. Mi smo marvee mnenja, da v
življeujskih interesih slovenskega naroda
ponehaj vsaki osebni nagon, v takih
vprašanjih ne smemo poznati nobenih
,.srenih gnjevov", marveč lineti moramo
pred oc'ini jedino le usodo slov e n -
s k e g a naroda, ako se noeemo pred
vsem svetom kazati kot take, ki vsaki
hipec podležejo svojim s t r a s t e in in
kot take, ki se morajo še nekoliko
u č i I i, da postanejo z r e I i par-
I a m e n t a r c i.
V življenjskih vprašanjih naroda ne
sine biti oseb, marvee kompaktna skup-
nost, tu nismo več „mešana družbiea",
marveč S 1 o v a n i smo, ki moramo ili
kakor jeden vojak v boj *,a svoja prava.
Toda seveda „Slov. Narod", da bi
še bolj postavil napredni klub v pravo
lue, se se noreuje iz slovanske solidar-
nosti, ker so ostali slovanski zastopniki
— izvzemši vedno samosvoje Poljake —
glasovali proti dispoziujskemu zakladu !
Tako dalee je torej že prišlo pri teh
Ijudeh pod kompromisom s kranjskimi
Nemci ! Ta niadež, ki ga je zagrešil na-
predni klub, pa je hotel posianec dr.
Ferjančie vže naprej izprati s svojim
fulininantnim govorom o m u e e n i š t v u
n a s e g a naroda in s tern pokazati,
da pozna težnje našega naroda in kri-
vieo, ki se mu gode od strani avstrijske
vlade.
D o p i s i.
Iz uciteljskih krogov. — Oj, kako
jim je pri srcu, kako jih žge in peče
,.SIomškova podružnica", zdražbarje in
hujskače v Gosposki ulici! Skoraj v vsaki
številki svojega trobila se je spominjajo.
jo napadajo, izzivajo in dražijo. In ako
se človek spozabi in toliko poniža, da
po zasluženju odgovori na njihove lopov-
ščine, pa jim zopet ni prav; tedaj se de-
lajo nedolžne in kažejo na naš odgovor
rekoč : glejte, kake cvetke! Hinavci!
Skoraj v vsaki vrsti, ki jo napišete, se
nahaja ta ali ona psovka iz vaše bogate
zaloge jn vi se še drznete drugim kaj
očitati v tem obziru ! „Naprednjaška" no-
sramnost!
Ako vporabljamo včasih kako ,.cvet-
ko', izposojena je od vas, da vas za-
vračaino z vašim orožjem, klin s klinom !
Kje pa je zrastlo več „cvetk"' nego na
vašem vrtu ?
Ali ne vidite, ne slišite malone
vsaki dan, kake „cvetke" in kak sad
rodi vaše ostudno hujskanje po deželi ?
Na Livku so padli vasi „učencr
dolidokravjih zvoncev, v Ro-
diku na Krasu pa še nekoliko nižje: v
človeško blato! Fej ! V znamenju
in s pomočjo kravjih zvoncev in člo-
veškega blata hočete delovati za napre-
dek in blagor svojih rojakov !
Take vrste ljudje, kakoršni so v
znanem gnjezdu v Gosposki ulici, nas ne
bodo učili, kako imamo varovati svoj
ugled in svojo samostalnost! Nesramneži,
ki so še pred nedavnim časorn pisarili
in dražili proti učiteljem, da jedo krnh,
ki je namočen v krvi našega kmeta, da
hočejo kmeta na boben spraviti itd. itd.
(gg. kolevodje „naprednih" uöiteljev se
niorda še kaj spominjajo ? !), tem ljudem
odrekamo vsako pravico vmešavati se v
uciieljske zadeve, postavljati se za nji-
hove varuhe in zagovornike ! Apage !
S svojim in svojih zaslepljenih in
zapeljanih žrtev delovanjern se bavite,
nas in naze delovanje bodo sodili drugi
sodniki in ne kake barabe !
Pride čas, da zapeljano ljudstvo iz-
njegovi pohujšljivci in krivi proroki !       l
Iz DnmluTgii, dno <>. niarca.
Ni se oudili, da sedanji Dornborg je po-
stal v nHJMovojsom easu staroslavno grsko
moslo Atene, kajti tu so se porodili novi
grški modrijani, slavni govorniki itd. Novi
Demosten je vstal iz groba ter zbira x.o
svoje ucenoe, svoje slušatelje pod svoje
okrilje, da jim s svojo slavno zgovor-
nostjo oznanjuje in predava novo evan-
gelje ,.nove napredne" strnnke. Njegova
visokosl general lsteklosein iz Gorice jo
imenoval znanega Janeza vrhovniin prid-
garjem novih „naprednih" poslnsnih oveic
v tukajšnjih Atenah in — otvorila se je
nova sola, v kateri se bodo vzgajali novi
Demonstenoviči, slavni govorniki in pre-
davatelji novega ..naprednega" evange-
lija. Tako je !
Preteklo nedeljo, dne 2. marea se
je slovesno in slavno otvorila nova taka
sola v tukajšnji nekdanji obcinski kate-
drali, pardon — v dvorani. Ta dan je
nastopil novi pridgar v Deiionstenovem
okrilju in je s svojo slavnoslno zgovor-
nostjo kar oearal vse poslusalee tako,
da je takoj pristopilo in priseglo na novi
„napredni" evangelij okolo 10 tisoč moz,
žena in otrok — in razdrobila se je v
prah dornberska klerikalna trdnjava — in
nastal je strasanski potres. Na Cuklji so
je odprl Vulkan, bruhajoč sinrdljivi ogenj
iz svojega žrela. Haz visokih lin dorn-
berskega zvonika zaplapola'a je crna
zastava — znak velike tragične kata-
strofe — kapitulacije ogromne veeine
tukajšnjega prebivalstva. Strt je kleri-
kal ni zmaj, strto je klerikalno župan.stvo
in starašinstvo, kajti dibnila je vanje
„blagodejna liberalna sapa" v podobi
strupene burje, da je takoj podala svojo
ostavko novemu domačemu pridgarju s
poniziio prošnjo, da naj upliva na to,
da pride prihodnjo nedeljo general Ma-
gnus iz Gorice in da sestavi novi kabi-
net, novo listo županstva in starasinstva
iz vrste novih vernikov novega napred-
nega evangelija. Amen.
Sempas, dne 5. marca.—¦ Kavke.
Letošnjo spomlad je zaslo v našo dolino
izvanredno mnogo črnih kavk. Niso po-
sebno zgodne, vendar /jutraj oh 7. uri
že zapuste prenočišča in rekognoscirajo
močvirja in preorane njive, kjer celi
dan pridno pobirajo črve in drugo je-
dačo. Kaj pomeni nenavadna množina te
zletavne ?
Lijak. Dva dni smo imeli veter.
danes je solnce, a Lijak se ni še odte-
kel. Še leži po nižavah in namaka seno-
žeti. Meseca februvarja je tudi cesto pre-
plavil in po dva dni poinival cesto od
mitnice do mosta. — 0 skrbna cestna
uprava. ! Mitnino pobiraš skrbno, Lijaka
pa nočeš zgraditi in otivesti v njegovo
strugo. Leta in leta že kličemo poinoči,
pa dotiöni gospodje delajo načrte, zato
nimajo časa da bi vkazali pripeljati dva
koša grude, s katero bi se zasula vrzel
na prötrganem ztsipu.
Drugi teden Iximo imeli glasovanje
za razdelitev županije. Osek in Ozeljan
sta željno pričakovala tega glasovanja.
Srčne želje se jiina spolnijo prihodnje
dni. Ker se dandanes rajši razdira nego
zida, bo pač golovo splošno g!asovanj(!
res raztrgalo sedanjo županijo v šliri.
Bile srečne !
Politični pregled.
Državni zbor.
Poslanska zbornica ima vsaki dan
seje. Na dnevnem redu je vedno državni
proračun. Zadnje dni je ra/pravljala o
postavki „politična uprava". V seji 4. t.
m. so govorili razni poslanci večinoma
o gospodarskih t.očkah svo;;!> volilnih
okrajev. Tako je govoril po» " >oslanec
dr. Wielowieyski o pn. , i in go-
veji kugi. gališki posianec d .. Kos pa
je opisoval razmere v Galiciji, ki so za
las podobne — turi5kim. Kurnun dr. Lu pu
je grajal politično upravo v Bukovini in
omenil, da je suženjstvo v Bukovini v
bujnern cvrtu. Furlanski posianec dr.
Verzegnassi je govoril o pelagri in
„malariji" v Furlaniji in se pritoževal,
da    vlada    zanemarja    italijansko    pre-
proti inalomamobti vlade glede skrbi za '
poljedelslvo gorenjeavstrijski posianec
['lass [or je dejal, da Avstrija iz zgolj
poliliOnib ozirov podpira iMadjare, svoje
državljane pa zanemarja. Tudi dalmatinski
posianec dr. K v e k i (• je to/il, da se
premalo skrl>i /a blagor dežele, antiseinit
Stein pa je ra/.pravljal razna socijalna
vprašanja in se jc bavil /, dob'.'odelnimi
zavodi na Dunaju. Za njim je govoril
posl. S p i n č i c\ ki j«' z ozirom nu Bar-
tolijev govor dokazoval z raznimi dejslvi,
da so vse italijansUe pritožbe o zutiranju
italijanske narodn«»sti v I'riinorju (>o-
polnoma neu(em(»l,ieue. Govornik ostro
jjraja polilično upravo v primorskih de-
želah, ki vede ali nevedt^ goji irredento.
Vlada dopušča. da italijanska vecina v
dežel. zboru isterskem brezozirno tepta
pravice in prezira koristi slovanske ve-
čine prebivalslva. Na razne pritožbe in
interpelacije osrednja vlada ali no od-
govarja ali pa se sklicuje na pororila
svojih podrejenih organov. Prav je, da.
min. predsednik zagovarja in brani svoje
uradniko, ali če se prepriča da se po-
roeila nji/ih uradov ne ujeinajo z dojstvi,
potem je njegova dol/.nost, da zaukaze
svojim uradnikom pri politiciii upravi, da
varuiejo zakon in hrunijo pravico proti
vsakeinu. Žal, da čujemo le besede in
prazne obljube. Zato: (laveant consules!
Vr s(sji ;"). t. in. je reagiral min. pred-
sednik na razna izvajanja. Kekel je. da se
plemstvo v pol. službi nikakor ne pro-
ležira. napovedal ustanovitev novih okr.
glavarstev in pomnožitev uradniskega
osobja. Minulo leto je bilo naznanjenih
S2248 shodov, od teh bilo prepovedanih
le 341. (J8 razpu.ščenih. V nadaljnjem
govoru je Koerber naglašal, da morajo
u ra d n i k i s I u ž i t i i n t e r e s o in 1 j u d-
s t v a v smislu zakona. ne smejo svo-
jega politicnega tnnenja niti v uradu
niti v zasebnem življenju nikomur vsil-
jevati. narodna nepristranost mora veljati
ne sumo za ministra marvec za vsakega
uradnika do zadnjega praklikanta. Le
uradnik, ki deluje v tem smislu, more
raeunati na skrb in varslvo od strani
govornika. Uradništvu se stavijo vedno
večje in težavneje zahleve. Velika ve-
cina si je svesta svojih dolžnosti.
V seji (i. t. in. so bili sprejeti vsi
naslovi ministerstva za notranje reči.
Potem je začela raz|>rava o izj e mn i h
n a r e d b a h z a   T r s t  in   o k o I i c o.
Po prečitanju sporocila in po
kratkem govoru poročevalca dr. Fuchsa,
dobi besedo /id E 1 1 e n b o g e n, ki hudo
napadii vlado ler jej ocita skrajno lahko-
miselnost, cos. da za Trst ni bilo potreba.
izjemnih nareclb. Govornik graja ojstro
poročilo in pravi, da je sestavljeno tako,
kakor je želela vlada.
Oglasi se k besedi posl. S p i n č i c
On pravi, da mu ne pride na misel za-
govarjati primorsko vlado toliko manje
pa n.jen zistem.
Glede postopanja vojaštva pa, ka-
tero je napadel predgovornik, irna go-
voinik poročila iz Trsta, poročila, katera
so mu pisale osebe, ki so bile na lieu
mesta. Iz teh porocil je razvidno, dy je
vojaštvo biio skrajno p o t r p e ž 1 v o
ter da je še !e v največji pntrebi r.bilo
oro/je. Iz teh poročil se je govornik tudi
prepričal, da je vladal na jedni strani
velik slrah, na drugi strani pa da je za-
čelo hudo vroti, tako, da je bilo izjemno
stanje popolnoma na mestu in da so se
a njim zaprecile velike nesrece.
Posebno je razvidel iz poroeil, da
je oddelek vojaštva, kateremu je za-
povedoval nadporočnik Köppl. bil pri-
siljen streljati. S tem pa noče govornik
trditi, da ne bi bila vlada in Lloyd pred
18. fob. in tudi še pozneje miio^'O za-
grešila.
Lloydu so bile že dlje časa znane
pritožbe delavcev, ki so bile voč ali
manj tudi opravičene; zato je bila nje-
gova dolžnost, da je upošteva — a vladina
(Jolžnost bila je pa, da v lem smislu po-
sreduje. Govornik je prepričan, da bode
vlada ne glede na izid glasovanja v |>o-
slanski zbornici vkr(;nila, kar se ji Ijo
zdelo.
Ali neobhodno potrebno je, da se
ukrene vse kar je v stanu zaprečiti ter
odstraniti nevarnost, da sc taki dogotlki,
kakoršni so bili 1H., 14. in 15. feb. več
ne dogajajo. Zaradi tega stavi pa on tudi
svoj tozadevni niinorit(»tni voturn.
Govornik se pri tej priliki pritožuje
in pravi, da Slovenci v Trstu ne uživajo
tistih pravic, katere so jim postavno za-
jamčene, marveč da ravnajo ž njimi ob-
lasli kakor s sužnjimi. Govornik se pri-
tožujo tudi čez to, da se je v zadnjem
času zače! .slovenski jezik iztirati celo
iz cerkev  tržaških.
Govornik pravi, dajetrebav rJVstu
na vsiik nacin pomnožiti garnizijo. On
je namreč mnenja, da bi tudi zdaj ne
liilo prišlo do   tega,   do   f:osar  je    prišlo
stopalo nego je. Velikega števila vojastva I
hi se razsujaliM golovo zbali. Govornik
izraza svojo nozudovoljnost |iosebno nad
tem, da so v zadnjih casih skoro pri vsi-h
veojili podjeljih rabijo le delavei iz drugih
držav.
Govornik pozivlja vlado, naj skrbi
za to. da se bode v Trstu vzgajalo
ljndstvo na verski in moralni podlagi;
poxivlja jo |>a tudi, da spremeni korenito
svoj vladni zistem ler da uredi vse tako,
da bodo v Trstu vsi ljudjo jodnakopravni.
Veeraj se je d(d>ala o tem predrnetu
nadaljevala in tudi dokoneala. Vladne
naredbe gle<le izjemnega stanja je pri
glasovanju ^rzela zbornica ua znanje s
ISO proti 7(i glasovom.
Čehi in Francozje.
K svečaiiostim o priliki stoletnice
slavnoga traiictozkega pisalelja Viktorja
Hugo-a je došlo v Pariz posebno od-
poslanstvo iz Prage s svojim naceluikoin
dr. Srbum na coin. Sprejein Cehov je bil
prosreon. Občinstvo j(4 Cehe burno po-
zdravljalo s českim pozdravom: Na zdar!
0 priliki sprejema raznili deputacij imel
je parižki načelnik Dausset dajjsi govor,
katerega poiovica je veljala Čehom. —
Pra/.lci župan dr. Srb je v dolgem go-
voru slavil Viktorju Hugo-a. Dejal je:
,,Nobeden narod ni imt^l večjega inož-i in
ga tudi iineti  ni  mogel".
Gobi so v Parizu obračali občo po-
zornost nase. Fran^o/.ki listi so pisali
navdiišeno o njih. Znani sloveči publicist
Andre Cheradatne pa je priobcil jeden
članek, v katerein pravi, kako mu je
to/il starosta Cehov dr. Hieger, ker
Franco/jo niso hoteli poznati svojih
pravih prijafeljev. Bieger j(i vse storil,
da bi opozoril Nupoleona 111. na nevar-
nost, ki pivti Franciji od strani Nemcev.
Ali v Parizu Biejrrovega svarila niso ra-
ziuneli. T(Miiu je slodil usodni dan pri
Sedanu, iVancozki poraz. Pokazalo se je,
kako prav je imel Hieger. Ali se pozneje,
ko jo prisel Hieger v Pariz, t,ra niso ra-
zumeli francozki državniki, niti Thiers.
Jedini GambelLa ga je razumel, a ta je
kmalu za lem umrl. Toda Hiegrovo de-
lovanje ni ostalo brez uspeha. Francozi
poznajo težnje Cehoy. Gehi hocejo svo-
bodno Oesko v svobodni Avstriji. V
Berlinu pa hočejo uresničiti Bisrnarckov
izrek: ,.Kdor je gospodar Češke,
j e g o s p o d a i"   E v r o p e! ¦'
Francozje pa hočejo mir, torej
ravnote/je na evropskein ozemlju. Ako
se Francozka noče sama uničili, ne srne
dovoliti Noniciji, da pogoltne Češko in
postane slrašna vojna silan Zato hoče
FranciJH, da Češka ostane Cehom; ali
ker Ceška ne more živeti politični sama
ziist! osamljena, tedaj mora ostati v Av-
striji. Polemtakem obsloje združeni iu-
teresi mej Avstrijo in Francozko. Naj se
ne govori o tem, da Avstrija pripada k
lroz\rezi. Od 25 milijonov Avstrijcev jih
je danes najmanj 15 milijonov, ki so
proti trozvezi. Smijati se moramo, ko
oficijelne izjave govore o stalnosti
nemško-avstrijske zveze. V naših očeh
— koneuje Choradame — češki delegati
poosebljujejo vso Avstrijo, zalo jih časti
vsa Francija.
Vsenemsxi načrti.
Pelrograjski list „Kraj" prinaSa raz-
govor, katerega je imel nedavno neki
odlični Poljak z jednim nemskim polili-
kom. Pri tej priliki je razkril Nemec
vsenemški politični načrl in je dejal mej
drugem: S Francozi so naši računi
storjeni in cesar Viljem si prizadeva da
bi uvedel dobre odnošaje s Francijo. Mi
damo(V!) Francozom Maroko, del Afrike,
če treba tudi Belgijo in Luksemburg. Ali
druga slvar je z Busijo. Tu je ogenj in
voda, dva naroda, dve civiljzacije, dva
sveta. Tu mora(!) priti do spopada. —
Nernški „Draug nach Osten" ni samopusLa
I'raza. Ko nam zmanjka prostora, kam
pa hoeemo ako ne v zemlje Slovanov?
Gibanje, ki zamore dovosli do vojne, pa
še traja laliko 50 let. Kaj jo 50 let v zgo-
dovini? Za narodi so pri.šli narodi, za
civilizacijo civilizacija. Ob času Bimlja-
nov, Galov in Germanov še ni bilo Slo-
vanov, a tudi ti se morajo pojaviti. Vpra-
šanje o Češki in Poznanju so le predigre,
predstraže, za temi pride veliki boj, ki
se bode bil ob rnejnih pokrajinah. Zakaj
pa se je vračala naša vojska iz Kitajske-
ga čez Trst ? Zato, da p o k a ž e n em-
s' k e m u narodn, k o d p e 1 j e n a j-
b I i ž j a pot v sredozenisko
m o r j e. Danes n i N e m c a, k i b i
n (! s a n j a I o Trstu. — „Ali pride do
boja z Avstrijo?" vpraša Poljak. „Bog
obvaruj! Avstriji damo (V!) Sülun, Srbijo,
Carijjrad, ali Trst mora biti naš". —
Tako hočejo domisljavi Nemci razpola-
gali s svetom, a ne mislijo na resnični
rek, ki pravi: „Prevzelnosl gre pred
padcem".
Nameravanl napad na srbsko kraljevo rodblno.
Lisli poročajo   o  jako uudnein do-
iz Mitrovice čez Donavo pripeljal v Sabuc
neki A la van tie, sorodnik in pristaš
pretendenla na srbski prestol, Petra Ka-
ragjorgjevioa. Oblckel so je v srbsko ge-
neralsko unit'orino in so podal naravnost
na earinski urad Vr njegovi družbi su
lull trije Nemei, Ö I ö r c k, K c knur in
W ft r !i e r, tor Madjar S/ e r e n c z. Zo
na rnoji jo zahteval od liiiančnih slraz-
nikov, naj mu sledc karso isli, meneči,
da je res srhski <,'<•> n era I, tudi storili. Na
carinskem uradii je zahleval od linnaiič.
stražnikov, da so isli Inkoj oboroze. S
to oboroženo čelo je šel na občinski
urad in zahleval od ognjegasoev da so
tudi oborožo in gredo /. njiin. Polem sc
je podal na orozniško postajo in zahte-
val jednako od orožaikov. Vsakemu, ki
bi se upiral, je grozil s smrljo. Dva
orožnika pa .sta usia skozi ok no in vso
slvar naznanila poveljniku Nikolieii. la
jo prihitel na poslajo lor zahteval od
Alavantica, da so logitimira. Ta pa jo
takoj ustrolil na Nikolica in ga ranil.
Na lo pa je uslii-lil Nikolic na Alavan-
lica in ga smrtno zadel v prsa. Alavalie
so je zgrudil in prodno jo izdihnil, izpo-
vedal, da jo hil najcl od IV! ra Karngjor-
gjevica, da upri/ori napad na dinastijo
Obrenovičov. Arelirali so vse tri njegovo
spromljevalce. Stvar je pri.šla v skup-
ščino, kjor so jo poudarjalo, da je bilo
vso organizovano na avslrijskem ozem-
Iju. Skupseina jc ur.'/lu .-\tj<> uda-
nost kraljovi hisi Obrenoviče v.
Vojna v južnf Afriki.
Mirmii   teden   so   imoli    tako Buri
kakor   Angle/i   zabeležiti    izdatnih   izgub
na bojišču.    Gibanje   vojnili    cot  jo bilo
v zadnjem   üa.su  jako   zivahno   na obob
straneh;  ininula dva   meseca so je izvr-
šilo nič manj nego GOO bojev,   pri kate-
rib so, tako poročajo   Angleži   sami, bili
vecinoina topeni Angleži. Angle/J so  pri-
šli do spoznanja, da z vojno silo in na-
ravnimi   vojniini   sredstvi    Burov   ni mo-
goče unieiti.   Mogoče   pa   da   bi   bilo to
jedino s lorn,   da   bi   Angleži    imoli   na
razpolago  vedno dovolj konj, kar zdaj ni
in pa, (la bi   k  Huroni   ne mogli zdrav-
niki. A ouojo jo težka   roč,   kor so Buri
bolj preskrbljoni   z   živino  nego Anglezi
in zdravnike   imajo   Buri   v   samih sobi.
Toroj  nikjer upanja na konoc   vojno. —
One   23.   m.   in.   so   Angle/J    premagali
Bure  in   jim   vzcli okoli   100 konj, 6000
glav živine in več   tisuč   patronov;   600
Burov   je    baje   padlo   in  bilo ujetib in
zaplenjenih  nekaj voz provijanta.   A koj
ilrugi dan  so Buri pri Klorksdorpu stra-
hovito nakloslili Angleže   in   jim z nova
clokazali,    da   niso   zmožni    vojevanja v
južni Afriki.   0   lej budi bilki so ni na-
tančnejših    poročil, ker Angleži previdno
niolče, iz burskega tabora  pa šo ni došlo
poročilo.    Vondar   toliko   so   jo zvedolo,
da se   je    vršila   bitka   pi i  Klorksdorpu
pod  vodstvom polkovnikr.  Andorsona. Ta
dan so  Buri z velikim oddolkom joli pro-
dirati proti Klerksdorpu; kakih   10 minut
prod  mestorn so izvl'sili  prvi  naskok. Za
hip   polisnjeni   nazaj,  so   obnovili takoj
zopet napad   in so  s lako silo pritisnili
Du Anglože,   dn   se  jim   je splasila vsa
vjirežna živina in zbežala v goi'o.
Zniežnjavo, ki je tu nastala, so po-
rabili Uuri in so vrgli na Angložo s
strahovitim pogumom. Tu se je začolo
strašno klanje in v malo minulah ,j" lo-
žalo na tleh nirtvih A'„r' žov kakor
snopja. Da-i molči o aluvnu padlib an-
},'l(.!žko poročilo, vendar jo sklepali po
številu liurov, da jih jo moralo pasli
obilo. Burov jo bilo 1700 mož in so so
hoja udeležovali poveljniki Dolaroy, Kemp,
Colliers in Lemmer. Ako so toroj vzamo,
da se bojuje /oper Bure skoro vedno
dvajsetkrat večje število Angložov, si ino-
femo niisliii, kolike so bile tu angložke
izgube. Kitchener je vedno delal na to,
da bi zvabil Bure na odprti boj na pla-
nem, ker jih je upal tu popolnoma pre-
magati. Bitka pri Klerksdorpu pa ga jo
p mčila, da tudi s tako operacijo ne
opravi nic pri Burili. Burov sto.i danes
— po angležkih poročilih — na bojišču
23.000 mož in sicer je 8.000 Transvalcev,
4000 iz države üranjo in 11.000 Al'ri-
kanderjev ter ustaäcv iz Natala in i/.
Kapske kolonije.
Domače in razne novice.
Poziv dr. Tumi! — siovesno
in odločuo pozivljoniu dožoliiega
posljincji dr. Tiuno, n;ij trdiLcv, da
Je „d u h o v š č i n a T o 1 m i n s k e ga
°krajji Ijudcni grozila z več-
»iin po^u])ljonjein, - ¦-- ako no
v°Hj o g. K luvžurj u", a.li doka-
*ft itli pa j a v n o p r o k I i č e. V s I u-
tllju, da toga no stori, imeli ga
podeino za uesraiiinoga lažnika
111 Podlega obrcko va I ca,   ki   ni
vec duhovnikov Tolmiiiökega okraja. '
IiiHMiovanjo. --• Ministor za pra-
vosodje jo inifdioval avskullanta Ivana
Lonzarja soilniin  prislavom   v  Kopru.
Diilioviiisko sproiiUMiibc.    -   Za
Banjšico j(i iincnovan />a upravilolja č*.
g. Jos. ll.saj, kurat v Batab. — (i. Hla/.
I' c v k  izstopi  i z pastirskoga službovanja.
Za Lokavoc jo iuionovan za upra-
vitolja 0. g. Alfonz Poljšak, vikarij v
Št. Toina/.n.
l'roö. Adam Z a nett i. dckan v
Klurničelu jc imcnovan za pros'ta v 1'ulju,
upravitol.jom Car«; ,j<! določon tainkaj.šnji
kaplan č. g. Scbasljan  Tognon
Za ,.Šolski Donr' došlo uprav-
ni^tvu „Gorioe*1: 1'roč. g. Dr. Št. Kumar,
vikarij v Avčab 10 K, (ravno toliko za
Alojzij(ivišče); z «oslorn: ,.Solzica na grob
součeiKMi Šl. Korkoču"'. (jl(;sp. svolnik
Krano Phtbl )j K, gospodična Amalija
(Jblak, uöilcljica v Kamnjah, nabrala v
voseli družbi z „bolri" v gostilni Mibaola
Bizjak   v   Kamnjab  K 002.
Dožolno/borsko dopolniliio vo-
litv«*. ¦— Ta todcn so pričolo prvotnc
volitvc na Tolmitiskom. \r lorok so so
visile na (irabovom. Naprednjaki so
sinalrali (Ji-ahovsko obširno obeino za
svojo nopr(Miiagljivo trdnjavo; a kakor
so v rnarsicem varajo, varali so se hvala
Bogu tudi v tem nnuMiju. Vr torok namroc
so Grabovski volilei pokazali, da so so
do vrli grla navoliöali divjo napredne
gonjo, ki bi jih tirala, ako bi joj nadaljo
sledili, lo v j)ogubo. Zalo so pa z S7
proti (58 glasovom izvolili 8 volilnih
iiiož, ki no bodo volili ,.narodno na-
prednoga'' kandidala. Slava jim!
V (lerknem so so vr.sile volilvo
v čotrtok. Tu so botoli ,.naprodnjaki" z
z a v r a t n i tu n a s k o k o m, na katoro<?a
so st» s skrajno prolriganostjo skrivno
pripravljali. izvršili ono ,.preseneOonj«»".
o katorom jo pisala zadnja ..SoOa", ali:
ni jim slo izpod rok! Zmagali so tudi tu
i) a š i tor izvolili 12 volilnih mož. ki so
vsi nooinaliljivi prisla.ši ,.SIoginotl strank(i.
Zivoli!
„Slovcnska   (italnica     v   Gorici
prirodi. kakor/.(! nazuanjono, danes zvo-
čor ob S. uri v svojih prostorih „zabavni
vočor", pri kattM'om svira oddolck vo-
jaško godbe. Vspored: 1. Czibulka: „L\ii-
bavno sanje"', Valčok; 2. Till: „Slovansko
pesiMi". Overlura; H. Gounod: Kantazija
iz opero „Kaiisl"; \. Smotana: Sekstot iz
opero „I'rodana novesla"; ö. Dellingor:
Izbrani napcvi iz opero ,,L)on Cozar";
G. a) Roinhardl: ,,Posein o sladki dovi",
b) Hažok: ,.Maeja jtodoknica. Odmor. 7.
Zajc: Prodigra k op(»ri ,,Zriiiy'; 8. Bon-
czur: „Lirni glasovi", Gavota; 9. Bado-
minski: „IHiOioa na drevesu"; 10. Schu-
bert: „Jugoslovanski napovi'4, Potpuri.
Vstopnina prosla. — Vstop dovoljon
udom in povabljenim goslom. K obilni
udeložbi  vabi uljudno
üdbor.
Obnii /bor „CtMitraluc p(»s<»Jil-
liict*"' v (iorici. — V čolrtok (3. t. m.
se jo vrsil ob mnogostevilni udeležbi
občni zbor „Centraine posojilnico' v
Gorici. Forocilo o torn obcnoni zboru
snio morali zaradi pomanjkanja proslura
odložiti za prihodnjo štovilko.
Kiitolisko  dolavsko di'uStvo   --
Od bor se je soslavil lako-lo: dr. Josip
P a v I i c a, predsednik, Janoz Loviščok,
podprods., l.uka Du gar, denarničar. —
Odbor je sklcnil: 1. Pol)iravci bodo po
birali niesecno prispevke za vsako tri
in o s e c o naprej, ker jim je nomo-
g»»č(* vsaki inosoc pobirati. 2. \'sak dru-
štvenik naj s a in s k r b i, d a p I a č a,
(5e ga pobiravoc no obišče. )i Kilor
redno in» pktCmjo t. j. kdor zaostane z
vplačili, ninia pravice do podporo.
ltal.   pol.   diustvo   ,.Unioue" so
je vceraj posvetovalo v zadovi dopolnilnili
deželnozborskih volilov v  Furlaniji.
Tiskovna pravda. — V Inomoslu
se je vrAila 4. t. in. tiskovna pravda
proti odgovornemu urodniku [>roj v Go-
rici izhajajocoga lista „II Friuli Oriontale"'
Josipa (landutti. Tožil ga jo general baron
Touilonbach radi raz/.aljonja časti. Can-
dutii je bil obsojen na dva mosoca in
pol zapora. Candulli je iiamroc ohjavil
v svojoin listu voc Olankov žaločih cast
baronu Teullenbacba.
Vojaski naboi*. — V srodo in v
cotrtek se jo vršil v Gorici vojaski nabor
za mesto Gorico. Predstavilo se je
naboru 196 mladoničev, pristojnih v
mesto Gorico. Od i.ob so jih potrdili 1J6.
Od H2 inladoni'jov pripadajoeih v druge
krajo potrdili so jih  12.
Nt'sivca. -¦¦ )i2-lotni   Franc Joncič
mizar vi Bat, jo hotel pomagati zvaliti z
voza joden sod. Komaj pa se je približal
vozu, zdrsne sod   in   se   zvali   na njega
i tor  ga je tako strašno zmočkal, da so ga
Jenčič je oCe osinero otrok.                       '
S Kras.'i narn pi^iejo, da se jo vr-
šila v soboto volitev jodnoga čloria v
komisijo za pogojzslovanjo Kiasa. Udole-
žitov pri iej volitvi da jo bila jako pič-la,
kar dokazujo. da so nasi l.judjo malo-
inarni; posebno so sp odlikovali s svojo
odsočnostjo „naprednjaki1' z doienjoga
Krasa, posebno [>a njih glavni kaporjon
iz K<nrina. Üa so je izpodrinil iz to ko-
niisijo dosodanji kraški zastopnik, gro
prva zitsluga „inozatemu" g. Živicu iz
Skopcga, ki zadnji čas svojo innenje in
propričanje prav rad  monjava.
I/.^iihila st* j<" Kračiška udova
(iolik, zopol omožena Umek iz Uivačo,
izginila jo in se jo pogroša žo od 9. jun.
lanskoga Iota. Ta žotia ima 41 lot, je
dobola, ima er no oči in last* in rada pijo
žganjo. No vo se,  katn jo prosla.
Vclika iiovariiost /a Lokavec
na Vipavskein. ¦¦- Od Cavna so je od-
trgalo kakih 200.000 m"1 zomljo, ki se
počani poniice proti vasi i^okavoc. No-
varnost uloguo postati volika. Kakor
slisimo, bo narni's'iiistvo poslalo državne
inžonerjo, da vkronojo v>c potrebno za
rogulacijo lokav.šk''ga  potoka.
Modra ^alica in /voplo. - Lani
proti koncu vpotrebovanja modio gal ice
jo c(Mia isli v Amoriki jako padla : naj-
bržo, kor so j(^ jo innogo izdelalo, a manj
izvozilo, 11ego so jo mislilo. Zaradi teua
so je žo lani pnzdevaio, da bode tuili
pri nas v b-tu \\H\2 cciia modri galic-i
izdatno nižja ncgo je bila lani in res,
niso so varali oni, ki so mislili tako.
Lani iiainicč je znašala cena niodre
galico 02 K Gt v. poteni jo pa i>la padla
na iS K .r>0 v. za kvinlal. Kasneje je
(•¦-•na zopot nokaj poskoOila tako. da se
dobiva zdaj po ,">2 K kvinlal. — Nade-
jali so jo pa, da pade ecu a so za no-
koliko.
Glodo žvepla pa se ni bali, tla bi
cona ludi lotos kdo vo kako poskočila.
ostalo bode pri starom in če se zvi?a,
/visa sc «,'otiivo prav malo. — Si-
cor sc pa priporoča trtorcjeem, da so
pravocasno ju'eskrbe z obomi tomi trt-
nimi zdravili tcr da se polagajo glavne
važnosli na conn istih. Glavna in prva
skrb naj jim bode, da jih porabijo o pra-
vein času, kajti jedino lo od toga je od-
visen dober uspeh.
Tržaški škot". — Tržaški listi po-
ročajo. da jo ii)"nsgr. dr. Nagel, o kate-
I'cin sc jo govorilo. da pride za skofa v
Trsl, izrazil v poselnii avdijenci sv.
Occta pi'osnjo. naj bi ^ ako mogoče
opustilo njegovo imonovanje trža.skim
.skoi'om.
Tr/asko. — Vlada jo ukazala dru-
štvu „Tramway, da inora odpraviti iz
službe vso liije dr/.avljane in namestiti
domačine. Do sedaj je dru.^tvo odslovilo
že pet ltalijanov.
Vojaštvo v Trstu so stalno pomnoži.
NadixnocniU     Köppl,    t. j.    oni
easlnik, ki jo zapovedoval na irgu Verdi
oni'imi oddelku vojažtva, ki je prvo
streljalo na razgrajače v Trstu, je pre-
i;ie.ščen ter prideljen v pisarno general-
nega st:;ba na Dunaju.
Jubib'j sv. oceta. — V torek dne
3. t. in. dopolmine so je vršila povodom
začetka 2ö letnice vladanja in 92-letniee
rojstva papoža Leoiut X11I. v cerkvi sv.
Polra vcličaslna slovesnost kronanja. V
bogali» okra.soni baziliki jo bilo navzocnih
okolu HO kardinalov. nadskolov in skol'ov,
daljc oil zunaj došli izredni poslaniki.
diplomatje, in ogroinna množiea ineš-
canslva. Ob pol 11. uri so prinesli v
baziliko sv. očeta na „sedie gestatoria".
Badostni vskliki so d Mioli nasproti sv.
očetu. Ko so jo sv. oee vsedel na prestol.
ilarovala so jo sv. maša. Po sv. ma5i peli
so „Oremus pro pontotiee" in „Tedeunr1.
Na to jo sv. oC-e podolil blagoslov in se
okolu  1 uro vrnil v  Vatikan.
Pri slavnosli v oerkvi sv. Petra je
bilo navzooih okolu liO.nOO oseb. Pri
sprevodu po cerkvi je sv. oče skoro vedno
stal in se je blagoslavljajoč zahvaljeva!
za ovacije navduženi množici. Sv. oče je
bi! kakor ponilajen in je bil ves öas du-
hovnega opravila, ki je trajalo dve uri.
popolnoma krepak in cvrst. Osebni zdrav-
• nik sv. očeta jo izjavil da je zdravstveno
stanje sv. ooeta izvanredno dobro.
Itaj Avstrije je naš slovanski
j u g. In ta raj nain prodocujo zemljevid
ki je ravnokar izšel v knjigarni G. Kreytag
tft Berndt (Jhrna.j VII 1) zemljevid Dal-
macije, Bosne in llercegovino. Ta zem-
ljevid jo tak, da rnu dosedaj jednak šo
ni izsol. Na uprav plastičen nasiin so ri-
sano pokrajino na toni zoinljcvidu, tako,
da se razločno vidijo doline, vrhovi in
obrožja ob jadranskem morju. Zemljevid
je jako primeren za one, ki si hocejo
ogiedati to slovanske  pokraiint»  zlasti. i*J
garni.
Mula /ega. — Proti sredi minu~
lej-a meseca se jo vrAila v Arbanasih, na
srlisko-lurški moji krvava žaloigra. Vr selu
Pec jo bil umorjen turski velikas Mu!a
Zo</a in ta umor jo imol krvavih posle-
dio. Kdo je bil Mula Zega y MuIh Zega
je bil Turk jako krvoločne naravi. bnel
jo voliko promožcnjo, katoro pa. si jo
pridobil If» z rophiijciii. tatvino in nasil-
stvom. izključno rued Srbi. Bil je velik
sovražnik brbs)v in on je bil prvi, ki je
po srbsko-turSki vojni začel preganjati
Srbo in njernu so jo zahvaliti, da je bil po
krvavom klanju popolnoma unicon srb-
ski narod v colein počkem okraju. Nje-
govo premožonje jo bilo tako voliko, da
je svojčas posodil turski vladi tri mili-
jono dinarov in mu je se danes dolžna
GOiXXJ lir. — Mula Zoga je imol mod
Arbanasi veliko sovražnikov, ki so mu
strogli po življonju Najhuj5i sovražnik
rnu jo bil neki Adorn Zajm, kaleremu je
Zo^a svoj čas oropal vse promozonjo,
mu odpeljal žono in pomoril otroko, na-
poslod |ia mu zažgal šo hi.šo. Zajm jo
sol potem mod roparje in prisegel ma-
ščovanje Zegi. In to je izvršil neko no-
d(;ljo zjutraj rninuloga meseca. To jutro
so je z^odilo, da jo zadel Zhjiii na Zego
i uprav prod poslopjem žandarmerije v
I Poči. Ustrolil je nanj potkrat iz rovol-
vorja in mu prostrolil prsa. Zega se je
nirtev z^rudil na tla. 0 uinoru so je
hilro zvedclo na daleč okrojj po Arba-
nasih. In zdaj so prihiteli od vseh krajov
skupaj Zcgovi sorodniki, oborožoni Ar-
banasi in so hoteli mažčevati umorje-
nega. A tudi na strani Zajmovih sorod-
nikov se je zbrala velika četa oborože-
iiili korenjakov. Prva puška je počila
moj Zogovci in krvavi boj se jo začel.
Zablevali so tudi od turskih vojakov, da
naj se jim izroci Adorn Zajm, a ker so
vojaki to zahtevo odklonili. napadli so
tudi vojakc. Po hudem klanju jo oble-
žalo na oboh straneh okoli 200 rnož,
mrtvih in ranjenih. Boj je trajal eeli
dan. Povoljnik kosovske žandarmerije je
j prihitol v Peč s petimi bataljuni voja-
kov in 12 topovi. Boji se se do danes
niso pologli.
Xarodno gospodarstvo.
0 pospc.ševanju   govodorejt»  na Tol-
miuskem.
(Dalje).
Glodo pa na to, da je pot Oez Pre-
del nevarna za breje živali. naj bi se ne
uvažale zopet breje junice in krave, do-
kler ne bode koneana bohinjska želez-
nica; naj se raji nakupujejo po zimi ro-
jene telice. Katcro so sö eno polotje že
pasle na planini. Take telice imajo 9—II
mesecev in stanejo od 50 do 70 gld. —
Take živali prestajajo dolgo hojo brez
vsake nevarnosti in spuščati jih je k
biku doma, ko so blizo poldrugo leto
stare. Živinorejei naj si dobro zapomnijo
to, da junice. katere se gonijo pozneje
k biku. ko so že stareje od P2 leta, ne
bodo nikdar dobre mlekarice. Kdor hoče
imeti dobro mlečno kravo, niora dalje
skrboti za to, da jo ohrani, dokler je
breja, kolikor inogoče suho, malo rejeno.
Kakor zgorej omenjeno, je živina
ki se nahaja danes na gorski strani de-
žele. produkt križanja z belansko pasiuo.
če se bode še dalje uvaževala čistokrvna
plemenska živina te pasrne, dospe se po-
lagoma do končnega smotra, kakorsnega
so doživeli na Bol»nskem. da bode vsa
živina na Tolminskwin čistokrvna.
Leta t830. so si nekateri živino-
rejei belanske doline omislili v Pincgavu
bike plemonjake. To se je potem ponav-
ljalo v nasiednjih letih, dokler je leta
1866. nastopil ta novi tip koroške Živine
na dunajski goveji razstavi.
Uvazaje, da se po osmem rodu
dospe do cistokrvne pasme in da je sma-
Irati v sedanjein materijalu ena Oetrtinka
eistosti, smemo sklepati, da bode v 20
do 2f> letih na Tolminskem izrejena pasma
enaka belanski.
V  dosego   te   svrhe  priporocajo se
naslodnje naredbe:
1.  Uvaža   naj   se   šo   dalje čistokrvna
plemenska živina;
2.  živino,   ki   se   nahaja  v   plernenski
pokrajini,   imeti   je   v   razvidnosti s po-
niocjo genealogicue   knjige,   v  katero je
vpisati vse živali prve in druge vrste in
potem dalje vpisavati  vos   dotieni zarod.
V  to knjigo naj   bi se vpisala tudi
živina belanske pasme,   ki  jo   redi   slo-
voiiski   oddelek   dezelne   kmetijske sole,
ker je zares nesmiselno,  da se za dragi
donar kupuje plemenska živina, teleta se
pa potem prodajajo  mesarju.
8. UvOde naj se premovanje (obdaro-
vanje) cisU-krvnih živali v Bovcu, Koba-
ridu,  rolminu in v Cerknom.
-ran  pi'MV   XSs!Vusl,ai-ä^ ^i&ilUp ^~
začne sa  le   po  4 ali 5 letih, da se po
tem načinii i'/.podbndi roja delavnih voli,
ki hi se laliko uporahljali tndi na de-
žolni ravani.                     (Konec pride.}
Tržne cene.
Za  100 k«.
Kftva: Santos .    .   ."   K  I DO—  do  21IV—
„     Sandomingo     „ 270—    ,.   290 —
„     Java . •.   .   .   „ 200—    ,.   280 —
„     Portorico .   .   ,. 270'-    .,   290 —
„     Ceylon .    .   .   „ 360—    „   380 —
Slakdor......,    86-50    „     90 —
Špeh......„ 120—    .,    läO —
Petrolij v. sodu   .   .   ,,    84-—    „     — —
„           zaboju .    ,.    11 60    „      12 —
Maslo surövo .   .   .   ,.  150—    ,,    160 —
„     kiihano     .   .   ,. 200—    ,.   220-
Otrobi debole     .   .   ,.    10 60    „     12 20
drobne    .   .   „    10 —    ,.      1120
TurŽiea nova .   .   .   ,.    12 80    .,     IliO
„       za hrano    .    .,    1210   .,     \'S —
Oveš.......,    17—    „      IS—  |
M o k a ogerska:
St. 0 K 34—, Št. I K 33-20, St.  2 K 32 40.
„   3 „   31 60.   .. 4 ., 31 20.  ,.  5 „   30 40. I
žt. 6 K 29 40.                          I
Vabilo                 |
k
Lobčnemuzboru I
,.SIov. kat. polit. in gospodarskega
društva za kobariški okraj".       j
ki   sc ho vršil
v nedeljo dne 9. marca ob 2. pop.
v  Kobai'idu,
\ uostilni „pri NtMiicu" v salonu.      |
Dnevni red:
1.  Xaifovor predsednika.                          I
2.  Potrjenje raeunov za prvo poslovno  |
leto  1901-2.                                         j
3.  Tajnikovo  poroOilo in ^'ovor.
4.  Volitev odbora.
5.  Slueajnosti.
0ÜB0R
,,Slov. kat. polit. in gosp. društva
'v.obariški okraj.               !
NB. Poleg d           tiskanih vabil, ki  !
so jih prejeli vsi  l                                      |
Zahvala.
Xajsrcnejso  z a h v a 1 o  izrekam '
glavni agenturi „Universale" v Go-
rici, v ulici Morelli liiž. si. 6, katera j
je  zavarovanje   mojegu  preniinolega i
shut     Pol. At. 2445.75. — promptno \
in najkulantnejše izplačala. vsled ce- [
sar to zavarovalnico   vsakoiiiur naj-
topleje priporočujcm.
V  G o r ie i. 21. i'ebriivarja 1902.
Maryareta vd. Cotiö.
V  pisarni Seitz-o\e tiskarne   na-
sproti semenišča   v   Gorki  prodaja   se
po zni/ani eeni  - - 2 kroni 60 \ in.
leliM tide»
in
Velika noč,
sphal profesor Audrej Marušič.
Knjiga se pošilja tudi po pošti po
povzetju. Kdor pa denar že z naro-
čilo vred pošlje, m\ pridene še 20 vin.
za vozni list.
Oglas.
Na prodaj je
BOŽJI GE0B
za veliki teden, lesen s platnom pre-
vlečen in poslikan, visok 6 rn, širok 3 m.
in globok kaka 2 ' '., m. Rabljen le rnalo.
Kupni pogoji se izvedo pri stolnem žup-
niku v Goriei.
Krojaška mojstra
Öufer & Bajt
v Goriei, ulica sv. Antona St. 7
v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji,
izdelujeta
, vsakovrstne obleke ^a možke
po mcri,  bodisi sine   ali pa
I                 priproste.
)       F'riporocata se svojirn rojakom
v Goriei in na dožcli, posebno pa
| č.duhovščini in učencem srednjih
k  in Ijudskih šol za obilna naroeila.
Spreten
knjigovodja In
korespondent,
vršr slovoiiskoga. nomskega in ila-
lijanskoga jozika v »ovoni in pisavi.
tor inogoro nckoliko slonogralij«1.
ilobi  lakoj slnzbo   pri znani  Ivrdki :
Ivan Doljak,
odlikovana tovarna pohištva,
Solkaii pri Goriei.
Ponmlbe direkt no na tvrdko.
I:  „JVarodna Jiskarna" v Qoriei
f            ulica Vetturini 9.
)     Ilijada.
I Povest slov. mhidini.
|j            I'rosto po  Homorju
I                            pripovovlujo
f        ANDR :j KRAGELJ.
i   S   tolinacein   važnejših    osebiiih
^  iinen ter  obsega   273   stranij.
j                     CENA:
h  1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več.
J,  Vezana v platno 2 kroni, ozi-
|j         roma 2 kroni 20 vin.
jj   Dobiva se v „Xarodni Tiskanii" v Gorki,
I'   pri    kiijigotr/cih   Pailicliu v   Ooiici    na
^   Travniku,   pri   Scliweiitiierju v  l.juliljani
[j                    in Florijaiui v Kranji.
„Cfnlrab posf if
v Goriei,
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
sprojt.-nia hranilne vloge,   kat ere u-
lin'stiijc po 4l/o |.i <» lu in e s e d n (¦¦:
lievztliüiii'iio olirt'sti pripisujo konoc K'ta
h trlavuici. Hentni dawk plaOujc [ .so-
jilnica sania.
Dajv posojila ihIimii na asebni
kroilit po 6" 0 in  na vkuji/bo ]>o 5'/.,,.
Spn-jcnia Člane /. alnv in mi d c-
1 ¦¦ xi po 20O K in /. op r a v i 1 n i in i
il e 1 c ž i po   '1  K.
Otvarja claiioni tekoče račuiit1,
katort' olirostujo po dogovoru. Za nala-
iianjo in vračanje so na razpolago pn-
ložnice c. kr. poštne hraiiilnice, tako da
je mogoče poslati donar lire/, poštnili
stroškov.
Uratine ure so vsak tlelavnik od8 12.
ure zjutraj v ulici Vetturini at. 9.
I Jakob Miklus,  <
I tri^ovec z lesoin in opoko, zaloga  j
" vsakovrstnoga trdega in rnehkega
|  koroškoga in kranj.skega losu ter  j
} pohištva, rakev (trug), vinskih po- I
I sod, stiskalnico za vino in sadje
I vsake velikosti.  kakor tudi krat- |
koča.snih iger slovenskih ,,3Iari-
\ jftiiic"   t. j.   licnih   in   trpožnili  |
' miz    iz   trdoga    lesu.    ki   imajo  '
| znotraj tro-   u!i    šliridelno   keg-
I ljišče z vrtenci   in    kogljavnično  I
blaga.jno po najnovejši sestavi. za
I krčniarjo, zasebnike itd.
^         v Pevmi,
r za Soškim mostom. p. Gorica,
\ priporoea p. n. občinstvu svojo
w bogalo zalogo. zagotavlja naj-
L hitrejšo postrezbo  in jako  nizke
• I                    Pfirifi
V
Simcrxe JFne
kremar
v Gosposki   ulici  hiš.  štev. 19,
„Alia citta di Gorizia ¦
loči  raznovrstna   Ijela in crna   vina
ter  postreže z   vsakovrstriimi   okus-
nirni jodili.
f mestu in na deželi.                                  (
()<lliko\ a mi iovariui
n;i    vodno in   panio  silo   /  najlxdj-
šiini     s I roj i    i/    p |- v i h     neiiiskili
lovarn   l«ir
velika zaloga vsakovrstnega
pohištva
Ivan Doljak v Solkauu
pri Goriei
Sninostojiia tvnika hres vsake zs-vese s dni<rimi.
Ustanovljena 1. 1839, —  V lastni hiši.        Lastne  žage.
Tovarna razpola^a z mizarji, vcščimi od iiajnavadiiejšili do naj-
linojšili del \soli slosjov, cnako z izvrslniini stni^arji in rCzbarji in
najbolje iziirjeiiiiiii tapet.irji, tako da lahko prevzame in izvrsi v naj-
krajšem casu veliki) delu vseh slo.^ov; prevzanie tudi mchliranje vil,
prenoeise, uradov  itd. z  navadiiiiii in  liajfiiiejšini pohištvoiu.
Za mizarje! Velika izbirka obkladkov (remeša), stru^arskili in
rezbarskili izdeikov, za izdelovanje zrezane^a in pooblanoga lesa vsa-
kovrstnili okraskov, <^ol, koruizev in vseh drugih niizarskih potrebščin.
Vsaka konkurenca izkljiicena, kcr se dela saino iz lesa posuše-
ne°,'a v nalaše za to napravljenih peceli, tor se tvrdka drži j^csla:
Soliduost in točnost v postrežbi. Vrhu tega še jamci za vsak
posamezen kos. -- Brzojavi: Doljak        Solkan.
Gostilna
,Viuarsketta iu safljarseaa flrnštva za Bräa1
v Goriei, ulica sv. Klare št. 15      ,
toči pristna bola in črna vina iz diušt-
veno klcti. in puntigamsko pivo. Postrcže
z okusninii jclili. — Na razpolago so
hlevi za živino in dvorišee za krogljanje.
Za obilen obisk se toplo priporot-a
svojim rojakoni
Anton (Jorboc,
^ostilnicar.            i
i
Anton Kuštrin |
v G-osposki ulici h. štev. 25,
(v lastni hisi)
priporoea eastili duliovščini in  slavimmu ;
občinstvu  v  mestu   in    na   deželi   svojo j
Irgovino   jedilnega   blaga    n.   pr.   kavo:
Santos, Sandomingo, Java, Ce.jlon, F'orlo-
rico   i. dr. Ol.jo: Lucca, St. Angolo, Korl'ii '
istersko in dalinatinsko. Poti-oloj v zaboju
Sladkor razne vrsto.  Moko št. 0, 1,2, 1-3
4, 5.    Veo   vrst riža.  Miijsvoče    prve   in j
j druge vrste, namrec po   Va   kila in od  1  |
| funla. Toslenine iz tvornicti Žnideršie &
:  ValciH-ie v II. Mistrici. Zvoplenke družbe
; sv. Girila in Mctoda. Moka iz Majdičevga i
mlina v Kranju in   z Jochmann-ovüga v
Ajdovščini. Vsft blago prve vrste.
Po pošti se razpošilja   v   zabojckih ;
najmanje po 5 Kg. na vse  kraje.              !
„Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo
v  Goriei.
(losposka, ulica   his.  slev. 7.
VELIKA ZALOGA
vsakovrslnega inamisakliiniega. blaga
zu /onske in moške obloke, za vsak
stan in vsak lolni čas v lutjvecji
i/J)Oi*i, kakor: siikno, platno, prte-
nino, (iliilTon, oksforl, srovico, \rsa-
kovrislne pi'opi'ogo, znvese, namizne
prto; imdaljcvsukovi'isliiu perilo,srajce.
Jäger ild.   ild.
Vwe   |M» linjnixjili  <uMiali.
I             (Vnc no stain«' Uvev. iMiuajaiija.
Anton  Pečenko
Vi-lna   ulica 8 I.OHKA   Via Giardino 8
\)]'\\H)V()Cii
prisina    neia
in črna   vina
iz   vipavskih,
furlanskih,
orisKin, aai-
matinskih in
isterskih v i •
nooradov.
iJostuvljii na (loin  in    razpo.šilja  po  žolez-
!  nici    na   vse   kraje   avstro-egt-rsk«!   nionarliije   v
ho«lih oil   f)(i   litrov   naproj.   Na   z;i!itovo   pošilja
liuli n/.orco.
|         Cene zmerne. Postrežba poštena.
Čebelno voščene sveče 'Ä
cim   z  2000 K
Priporočam se pi-ečasliti diibovščini, slavnoinu p. n. občinslvu.
Svoče za. pogrobe j>o zelo nizki ceni. Mod pitanoc in navadni po zelo
nizki ceni.   Z odličnim isposlovanjein                     t    -rr
J. Kopac,
svečar v Goriei, ulica sv. Antona
Lepa priložnost!!
Radi pozne zimske sezone. prodajam sledeče
zimsko blago
imr po lastni ceni -•¦
\rolnoii() in boinbazasl.o Jaegerporilo zw dame, goi»|)od('  in olroke.
VolnoiK1 \w  boinhaiaste rokavicc     ,,       ,,           ,,         ,,       ,,
Volncne ii.  bombaz.isl.o nogovin;     ,,       .,           ,,         ,,       ,,
(levlj(! za, doin                                   ,,       ,,           ,,         ,,        ,,
Volnone serpe in   nil.o.   Kožubasle  ovralnike. (!opice  za olroke.
I. Zornik v Goriei,
Gosposka ulica št. 7.
Kdina slovcnska aaloga 7'sih potrebščin sa  ilame in
gosjtode, gg. Ši7'i/je ist krojace.