SLOVENSKO-SLOVINSKA KONVERZAČNA PRIRUČKA
Slovensko-slovinska konverzačna priručka, Univerzita Komenskeho Bratislava 2008, 142 str.
Pričujoči Slovaško-slovenski konverzacijski priročnik, ki je izšel ob podpori Veleposlaništva Republike Slovenije na Slovaškem v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji, je plod dela Saše Poklač in Miloslava Vojtecha. Avtorja sta se glede na dejstvo, da je zadnji priročnik, namenjen tako slovenskim kot slovaškim uporabnikom izšel pred več kot tridesetimi leti, in da je bil to Slovaško-slovenski in Slovensko-slovaški slovar Viktorja Smoleta z značilnim slovarskim značajem, odločila, da sestavita praktični konverzacijski priročnik, ki poleg slovaško-slovenskega slovarskega dela predvsem uporabnikom - začetnikom ponuja oporo pri tvorbi enostavnih fraz v obeh jezikih.
Potreba po takem priročniku prav gotovo izhaja iz dejstva, da so se odnosi med Slovenijo in Slovaško v zadnjih letih začeli intenzivneje krepiti tako v gospodarstvu kot na področju politike in kulture, kar ima seveda za posledico nenehno potrebo po medsebojni komunikaciji. Uporabniki obeh jezikov se zavedajo, da je vsaj vljudno če že ne potrebno pozdraviti svoje gostitelje, poslovne partnerje, kolege oziroma prijatelje v njihovem materinem jeziku, pri čemer jim je omenjeni priročnik v veliko pomoč.
Takoj po uvodu v priročnik sledi kratek pregled zgodovine slovenskega jezika in jedrnato predstavljena slovenska slovnica, ki ne kaže samo posebnosti slovenskega jezika na glasoslov-ni in besedotvorni ravnini, ampak poskuša slovaškemu uporabniku predstaviti posamezne slovnične pojave s pomočjo kontrastivnega principa, kar olajša pomnenje in razumevanje. Npr.: »V slovenščini se zanikanje tvori s pomočjo ne in osebne glagolske oblike, ne pa se za razliko od slovaščine piše narazen / Jedro še kako potrebnega priročnika tvorijo osnovne komunikacijske situacije, ki so razvrščene v štirinajst tematskih poglavij, le-ta pa še v podpoglavja. Pa si poglejmo, katere tematske sklope lahko najdemo v priročniku: splošno, medosebni odnosi, spoznajmo se, gremo na pot, nastanitev, na univerzi, v restavraciji, dopust in prosti čas, kultura in zabava, nakupovanje in storitve, pri zdravniku, telefoniramo, za konec. Posamezna poglavja obsegajo fraze, ki se navezujejo na določene situacije, besedni zaklad pa je vezan na posamezne tematske sklope in je nanizan pod vsakim podpoglavjem, tako da uporabnik kar najhitreje najde besedo, ki je morda ne razume. Pa vzemimo na primer pod drobnogled poglavje Dopust in prosti čas. Podpoglavja so: na plaži, športne in druge aktivnosti, vodni športi, igre z žogo, igre z loparjem, fitnes in oddih, kolesarjenje, pohodništvo in gorništvo, zimski športi, druge dejavnosti v prostem času. Izbor je zelo podroben in kar težko bi našli nekaj, česar v tem poglavju avtorja nista zaobjela.
Na koncu priročnika je še praktičen slovaško-slovenski slovar, v katerem je zajeto osnovno besedišče v obsegu približno 2000 besed. Ob vsaki besedi je tudi informacijo o tem, kateri besedni vrsti pripada, pri samostalnikih je naveden spol in oblika v rodilniku ednine, pri pridevnikih oblika v vseh treh spolih, pri glagolih pa oblika za prvo osebo ednine.
Ljudje, ki imajo kakršnekoli stike s Slovenijo in Slovaško, ki jih vežejo poslovne, prijateljske, sorodstvene vezi, ljudje, ki so samo radovedni in ki bi želeli kaj več izvedeti o slovenskem jeziku so marca letos dobili vabljivo oblikovan in moderen konverzacijski priročnik, ki je izšel v 500 izvodih in že kliče po ponatisu, saj je na voljo samo še nekaj izvodov. Lahko rečemo, da so poglavja skrbno izbrana in dodelana, da je v priročniku moč najti široko paleto tematskih sklopov, fraz in besedišča, ki ga uporabniki pri svojem srečevanju z dvema podobnima pa vendar različnima svetovoma potrebujejo. Veseli nas, da je tudi slovenščina našla mesto med številnimi slovaško - tujejezičnimi konverzacijskimi priročniki, v pripravi pa je tudi obratna različica, in
sicer slovensko-slovaški konverzacijski priročnik, ki pa bo odprl nova obzorja vsem željnim slovencem. o tem pa kaj več, ko bo priročnik zagledal luč sveta.
Darija Pivk Filozofska fakulteta v Ljubljani