Kronika
Sp. Podravje •
Pretresljiva izpoved Radka Podgajskega O Stran 6
Gospodarstvo Ptuj • Prihaja v Perutnino eden najbogatejših Evropejcev? O Stran 7
Ptuj, to 4. marc letnik LXVII • št. 18 Odgovorna urednica Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
Štajerski
RADIOPTUJ
www.radio-ptuj.si
Spodnje Podravje Ormož • Gneča v geodetski pisarni O Stran 24
Spodnje Podravje • 54. Kurentovanje
Veseli pust se počasi poslavlja
Enajstdnevno strnjeno pustno dogajanje na Ptujskem se počasi izteka.
Šport
Tenis • Blaž Rola na Kitajskem do prve zmage na challengerjih
O Stran 11
Z mestnih ulic in trgov, ki so najbolj pustno živeli v preteklih dneh in vrhunec dosegli v nedeljo, 2. marca, ko si je osrednjo ptujsko mestno povorko ogledalo blizu 50 tisoč ljudi, bo danes popoldne še posebej veselo v nekaterih naseljih blizu Ptuja, kjer tudi pripravljajo pustne sprevode in kjer ma-skiranje dosega izjemne razsežnosti, saj se v pustne maske odevajo cele vasi. Tvorijo pa tudi jedro karnevalskega dela ptujskega Kurentovanja. Tudi letos je bilo tako, skupine so se pri izdelavi kostumov in koreografiji izjemno potrudile (na fotografiji skupina Bollywood, KUD Maska, Stojnci). Kurentovanje vse bolj prerašča nacionalne okvire in tudi v mednarodnem pustnem prostoru zaseda vse pomembnejše mesto. Brazilska tiskovna agencija Ansa ga celo postavlja na prvo mesto pred drugimi pustnimi prireditvami po svetu.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Pivec •
»Zame je na prvem ^ % mestu pravilna izvedba vaj«
O Stran 15
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Zaradi virtualnega projekta občanom astronomski davki
Destrnik • Informativni izračuni davka na nepremičnine so v preteklih dneh po vsej državi vzbudili veliko razburjenja. Naravnost šokirali pa so lastnike zemljišč v Janežovcih. Njihovi gozdovi, ki so bili še po lanskih izračunih vredni nekaj tisoč evrov, so letos vredni sto tisoč evrov in več. Razlog: namenska raba ni več gozd, ampak stavbna zemljišča za turizem.
O Stran 3
Kam so poniknili evropski milijoni?
Ptuj • Skoraj pet milijonov evrov vreden projekt plinske solarne elektrarne, ki ga je sofinancirala Evropska komisija (EK), spremljajo čudne zgodbe. V času trajanja so trije partnerji odstopili od sodelovanja. Vodilno podjetje ima sedež v stanovanjski soseski v Italiji, celjski partner je v stečaju. Edini upnik v postopku je Evropska komisija.
Z> Stran 2
2 Štajerski TEDNIK
Aktualno
torek • 4. marca 2014
Ptuj • Pilotna naprava na stari deponiji sameva
Kam so poniknili evropski milijoni?
Že pred časom je bilo na mestnem svetu zastavljeno vprašanje o projektu plinske solarne elektrarne, ki je bila postavljena na lokaciji stare deponije nasproti rogozniškega pokopališča. Štiri milijone evrov vreden projekt, ki ga je sofinancirala Evropska komisija (EK), je bil raziskovalne narave, zanj sta partnerja ZRS Bistra in Čisto mesto Ptuj, d. o. o., prejela prvi 81, drugi pa 323 tisočakov. Projekt se je leta 2011 po treh letih končal, solarne plošče so bile odstranjene, objekt sameva, nadaljevanja ni na vidiku.
Foto: Črtomir Goznik
Mesto, kjer stoji pilotna naprava, ki že tri leta nima nobene funkcije, po mnenju mnogih daje vtis zapuščenega in propadajočega objekta.
Po trditvah slovenskih partnerjev projekta, ZRS Bistre in podjetja Čisto mesto Ptuj, d. o. o., se je znotraj projekta Solbiopolysy razvila inova-tivna tehnologija kombinirane uporabe deponijskega plina in sončne energije za proizvodnjo elektrike, ki se je tudi preizkusila na pilotni napravi. »Inovativna tehnologija temelji na že uveljavljenih načinih izrabe alternativnih virov energije s predvidenim boljšim izkoristkom glede na običajne naprave za izrabo deponijskega plina. Poleg koriščenja pridobljene elektrike je možna tudi nadgradnja sistema za izkoriščanje toplotne energije v namene ogrevanja ali hlajenja stanovanjskih hiš, poslovnih objektov, rasdinja-kov itd.,« je v kratkem opisu projekta zapisal direktor podjetja Čisto mesto, Janez Letnik. Učinki, ki naj bi jih dosegli s projektom, so razvoj inovativ-ne tehnologije kombinirane uporabe deponijskega plina in sončne energije za proizvodnjo elektrike (pilotna naprava), zagon in preliminarno testiranje pilotne naprave, znižanje izpustov toplogre-dnih plinov, zmanjšanje možnosti eksplozij deponijskega plina, zmanjšanje specifičnega neprijetnega vonja za odlagališče, izobraževanje bodočih strokovnjakov, lokalne skupnosti in širše javnosti ter boljša prepoznavnost regije.
Štiri milijone evrov vreden raziskovalni projekt
Projekt Solbiopolysy, ki ga je sofinancirala Evropska komisija znotraj 6. okvirnega programa, je vodilo italijansko podjetje Shap S.r.l. Solar Heat and Power skupaj z drugimi partnerji iz štirih evropskih držav: Grčije, Portugalske, Italije in Slovenije. V projektu so kot slovenski partnerji sodelovali Čisto mesto Ptuj, d. o. o., ZRS Bistra Ptuj in novogoriška univerza ter podjetji Bosio in Ge.in.co, ki sta v času trajanja izstopili iz projekta. Projekt je bil vreden 4,7 milijona evrov, od tega je približno dva milijona primaknila Evropska komisija, 2,7 milijona evrov naj bi bilo lastnega deleža.
Znotraj projekta naj bi se razvila inovativna tehnologija kombinirane uporabe deponijskega plina in sončne energije za proizvodnjo
elektrike, ki se je preizkušalo na pilotni napravi, postavljeni na lokaciji stare deponije, na zemljišču Mestne občine Ptuj. Projekt, ki je sicer potekal med letoma 2008 in 2011, natančneje 46 mesecev, bi lahko teoretično v naslednjih petih letih zagotovil proizvodnjo 1050 MWh/a električne energije, a kot so nam zapisali v podjetju Čisto mesto Ptuj, so se projektne aktivnosti končale, preliminarni rezultati testiranj pa so pokazali, da kombinacija deponijskega plina s sinteznim, ki ga dobimo s pomočjo sončne energije prek kemijske reakcije reforminga, v primerjavi z že uveljavljenim načinom izrabe le deponijskega plina daje boljše izkoristke pri proizvodnji energije. Njihova vloga in osrednje naloge v projektu so bile zagotovitev in postavitev inštalacij deponijskega plina, pridobitev gradbenega dovoljenja za pilotno napravo, zagotovitev nekatere opreme za pilotno napravo, izgradnja temeljev za postavitev slednje, postavitev elektrike in drugih inštalacij zanjo ter ureditev njene okolice.
Za raziskovalne aktivnosti in promocijo projekta 81.000 evrov Bistri
Vloga ZRS Bistre Ptuj, ki je za projekt prejela 81.000 evrov, je bila po besedah Klavdije Ri-žnar osredotočena predvsem na raziskovalne aktivnosti pri integraciji tehnologije uporabe bioplina in sončne energi-
je za proizvodnjo elektrike ter aktivnosti, vezane na disemi-nacijo projekta, to naj bi pomenilo informiranje različnih ciljnih skupin in splošne javnosti ter promocijo projekta.
Kos pogače prejela tudi MO Ptuj
Vprašanje o vlogi MO Ptuj v opisanem projektu smo naslovili tudi na službo za odnose z javnostmi mestne občine, ki sicer ni bila partner, je pa podjetju Čisto mesto podelila stavbno pravico za zemljišče, kjer stoji pilotna naprava. Stavbna pravica je bila podeljena za čas trajanja projekta le za pilotno napravo in z vmesnim podaljšanjem do konca leta 2016, čeprav se je projekt končal že leta 2011. Kot so nam potrdili na MO Ptuj, z naslova podelitve stavbne pravice MO Ptuj do leta 2016 prejema 2500 evrov brez DDV.
Za nadaljevanje bi potrebovali nov sveženj denarja
»Da bi se projekt nadaljeval do faze rednega obratovanja, so potrebne nadaljnje projektne aktivnosti iz pilotne v polindustrijsko merilo, na tej ravni govorimo že o novem EU-projektu ali o privatnem investitorju in v tej smeri se bodo naša prizadevanja tudi nadaljevala. Tovrstno po-strojenje bi tako zagotavljalo kontinuirano proizvodnjo električne energije z možnostjo nadgradnje sistema za izkoriščanje toplote za ogrevanje okoliškega naselja,« so v odgovoru na vprašanje o morebitnem nadaljevanju projekta usklajeno zapisali tako na Bistri kot Čistem mestu. Nekoliko manj usklajeni so bili pri vprašanju, kje so shranjene solarne plošče, ki so bile odstranjene iz pilotne naprave.
Bistra: »Plošče so shranjene v prostorih Čistega mesta.« Čisto mesto: »To ne drži.«
Na odgovor svetniku Miroslavu Luciju, ki je na eni izmed lanskih sej mestnega sveta zastavil vprašanje v zvezi z omenjenim projektom, so takrat v odgovoru zapisali, da je podjetje Čisto mesto v letu 2012 stopilo v stik z italijanskim vodilnim partnerjem in mu predlagalo, da se zrcala iz varnostnih razlogov odstranijo. Kot so še zapisali, naj bi nekatera od njih ob močnem vetru odstopila iz konstrukcijskih mrež in bi lahko ogrožala okolico. Na Bistri so nam na ome-
Uvodnik
njeno vprašanje, poslano po elektronski pošti, odgovorili, naj se za odgovor obrnemo na Čisto mesto. Slednji so nas napotili na vodilnega partnerja iz Italije, a ta ni odgovoril na naša vprašanja. Enako vprašanje je predstavnici ZRS Bistra Klav-diji Rižnar in direktorju Javnih služb Alenu Hodniku na eni izmed tiskovnih konferenc že pred časom zastavila naša sodelavka. Nepripravljena na njeno vprašanje sta takrat dejala, da so plošče na varnem shranjene v prostorih podjetja Čisto mesto. »Paneli so deponirani na varno mesto, ker so se nekateri zaradi toče in v času neurij razbili. Veter jih je odnašal in zaradi varnosti so bili odstranjeni. Projekt je s strani Evropske komisije v reviziji, ko bo ta končana, naj bi začeli aktivnosti naprej. Deponirani so v prostorih Čistega mesta. Za konkretne odgovore se obrnite na Čisto mesto, ki je tudi partner v tem projektu,« je dejala Klavdija Rižnar. Ko smo z odgovorom soočili direktorja Janeza Letnika, je to trditev zanikal in nas znova pozval, naj odgovore pridobimo pri Italijanih. To smo tudi storili, a nismo prejeli odgovorov na zastavljena vprašanja.
Patricija Kovačec
Sumljivi izstopi nekaterih partnerjev
Skupna vrednost projekta je znašala 4,702.244,52 evra, od tega je delež EK znašal približno dva milijona, preostalo je bil lasten delež. V času projekta so - iz nam neznanih razlogov - trije partnerji odstopili od sodelovanja, med njimi tudi dve slovenski podjetji Bosio in Ge.in.co. Tako na Bistri kot na Čistem mestu so dejali, naj se za odgovor na to vprašanje obrnemo na vodilnega partnerja, podjetje Shap iz Italije, a do danes nismo prejeli nobenega odgovora. Uspelo pa nam je izbrskati podatek, da je šlo podjetje Ge.in.co iz Celja, potem ko je že prejelo evropska projektna sredstva, konec leta 2011 v likvidacijo, nato pa v stečaj. Evropska komisija pa je aprila 2012 kot edini upnik prijavila terjatev v stečajnem postopku za 155.000 evrov.
Čakajoč še drugi letošnji fašenk
Danes ga je končno konec. Letošnjega pusta namreč.
Saj ne, da bi bilo naše pustovanje, ki je v državi res unicum, kaj neprijetnega, sploh ne. Samo toliko dni kot traja, sploh še vštevajoč skoraj obvezno prisotnost v vsaj eni, če ne kar v več karnevalskih dvoranah, pa menjavanje mask, pa po možnosti še udeležba v povorkah itn., človeku pobere energije za lep čas. In čisto prav bo prišlo teh 40 ali koliko že postnih dni.
Priznam, če bi bilo čisto po moje, bi tole pustovanje vseeno skrajšala, na največ pet do šest dni norčavosti in mislim, da ne bi bil zaradi tega nihče na izgubi.
Sploh ne letos, ko se nam obeta še eno zelo podobno obdobje, v katerem bodo glavni akterji v javnosti nosili prav neverjetne maske. A ne demonske, vsaj čez dan ne. Praviloma bodo vsi po vrsti princi in princese z dobrimi nameni in željami, recitirajoč neverjetne Šeherezadine zgodbe iz 1000 in ene noči. Da bodo zveneli čim bolj prepričljivo, bo sicer padalo bolj malo obljub, saj te trenutno niso »in«, ampak kakšna pa bo vseeno vmes, že zato, da bo nastop imel nekaj prepričljive note.
Saj verjetno veste, o čem govorim, ali ne?
O jesenskih lokalnih volitvah vendar. Še prej bodo sicer evropske, ampak te se nas ne dotikajo toliko kot to, kdo bodo novi prvi možje ali žene občin in občinic. In nikakor ne morem mimo tega, da me to dogajanje ne bi popolnoma spominjalo na kurentovanje ali pustovanje, kakorkoli hočete. Priprave se že začenjajo, lobiranja so v polnem teku, preverja se morebite kandidate, pripravljajo se slogani in besedna maškarada.
Pravzaprav sploh ne bi bilo slabo, če bi volitve s predvolilnim obredjem vred izvedli tako kot naše pustovanje, kaj pravite? Z osrednjo povorko vseh kandidatov vseh barv, s spremljajočimi ekipami, z volilnimi škatlicami na mizah v karnevalskih dvoranah, kjer bi za volivce ob dobri muzikiposkrbeli še s klobaso in kruhom.
No, saj nekako tako skoraj je - in bo tudi letos. Le dve razliki obstajata: prvič, osrednji volilno-pustni liki ne bodo mahali s perjanicami, razno raznimi klobuki ali zvonili z zvonci. In drugič, zmagovalci se ne bodo ob koncu maškaradeposlovili z nekajstoevrsko nagrado...
Simona Meznarič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 4. marca 2014
Aktualno
Štajerski'TEDNIK 3
Destrnik • Informativni izračuni šokirali lastnike gozdnih zemljišč
Zaradi virtualnega projekta astronomski davki
Informativni izračuni davka na nepremičnine so v preteklih dneh po vsej državi vzbudili veliko negodovanja in razburjenja. Naravnost šokirali pa so lastnike zemljišč v Janežovcih. Njihovi gozdovi, ki so bili še po lanskih izračunih vredni nekaj tisoč evrov, so letos vredni sto tisoč evrov in več. Temu primeren je tudi izračun davka, ki pri nekaterih znaša več kot tisoč evrov. Vsi so odgovore že iskali na destrniški Občini, prva, ki se je medijsko izpostavila in opozorila na nepravilnosti, je Lucija Šalamun. Njen 21-letni sin, ki je po pokojnem očetu podedoval slabih 10 arov gozda, bi moral zanj plačati okoli 800 evrov davka. Namenska raba zemljišča namreč ni več gozd, pač pa stavbne površine, namenjene za turizem. Gre namreč za zemljišče v neposredni bližini območja, kjer naj bi izgradili turistično naselje Terme Gaja.
Da je ob izdaji informativnih izračunov davka na nepremičnine nastala velika težava, nas je kot prva na to opozorila Lucija Šalamun z Mestnega Vrha. Njen sin Tadej Petrovič, ki je po očetovi smrti podedoval nekaj zemlje, je namreč pred dnevi prejel informativni izračun, ki ga je šokiral. Medtem ko je bilo gozdno zemljišče v katastrski občini Janežovcih po lanskem izračunu vredno približno 6.600 evrov, je vrednost na letošnjem kar 23-krat večja. Ista parcela, velika natanko 9.979 kvadratnih metrov, je namreč opredeljena kot površina za turizem - zemljišče za gradnjo stavb. Njena vrednost je ocenjena na 156.658 evrov, odmerjen davek pa v višini skoraj 800 evrov. Pobude za spremembo namembnosti ni oddal, niti je ni oddal njegov pokojni oče, Občina je namreč pred desetimi leti v strategije prostorskega načrta brez vednosti lastnikov vključila tako njegovo kot tudi sosednje parcele, vse v imenu turističnega razvoja občine, v okviru katerega je bila predvidena izgradnja turističnega naselja s 500 ležišči v hotelu in apartmajih visoke kakovostne kategorije petih zvezdic. Gre namreč za območje, kjer naj bi bil vrelec zdravilne vode. Ocenjena vrednost projekta, ki ga je v preteklosti, v času prejšnjega župana, potrdil tudi občinski
svet, brez DDV znaša skoraj 40 milijonov evrov.
Čeh: »Javna razgrnitev se šteje kot obvestilo javnosti, lastniki so dolžni preveriti, kaj se z njihovo parcelo dogaja.«
O nastali situaciji nas je obvestil tudi destrniški župan Vladimir Vindiš, ko je z isto težavo na Občino prišlo kar nekaj lastnikov. »Občina je sicer sprejela pobudo za spremembo namembnosti tega zemljišča s strani prizadetih, vendar to ni stvar, ki bi lahko bila rešena v trenutku. Zahteva namreč postopek, ki pa ga ni možno končati do 31. marca letos, ko se izteče rok za spremembo napačnih podatkov,« je pojasnil župan Vindiš, ki obžaluje, da je do tovrstnih težav prišlo. Dejstvo pa je, da je za nastalo situacijo "krivo" bivše vodstvo občine. Javna razgrnitev, na podlagi katere so bile spremembe uveljavljene, je namreč potekala leta 2004, ko je bil na čelu občine Franc Pukšič, občinsko upravo pa je vodil Miran Čeh, ki je mimogrede tudi direktor podjetja Terme Gaja. Ko smo ga po telefonu vprašali o konkretnem primeru, je dejal, da se je sprememba zgodila v
letih, ko so številni stremeli k temu, da njihova nezazidljiva zemljišča postanejo zazidljiva. Kljub trditvam, da sicer razume jezo ljudi, se mu prav nič ne zdi sporno dejstvo, da so spremenili namembnost brez vednosti lastnikov, z argumentom, da je javna razgrnitev trajala mesec dni, temu pa je sledila še javna razpra-
va. Iz zapisnikov dveh javnih razprav, ki smo ju dobili vpogled na Občini Destrnik, je razvidno, da lastniki spornih zemljišč na razpravi niso bili prisotni, na eni je bilo prisotnih le sedem oseb, od tega dva prebivalca občine, drugi so bili občinski delavci, svetnica in projektant. Podobna sestava je bila tudi na drugi
razpravi. Ob tem je zanimivo omeniti, da je obe obravnavi, kot sicer tudi mora po uradni dolžnosti, sklical župan Franc Pukšič, a je bil obakrat (opravičeno) odsoten. Spomnimo še, da se je Miran Čeh v preteklosti pojavljal v več vlogah. Istočasno je bil namreč direktor občinske uprave, direktor občinskega podjetja Gradnje,
d. o. o., in direktor podjetja Terme Gaja.
Oškodovani lastniki za zdaj nimajo nikakršnega zagotovila za rešitev nastale situacije
Edina možnost, ki so se je v tem trenutku lahko poslužili oškodovani lastniki zemljišč, je ta, da so vložili pobudo za spremembo namembnosti nazaj v gozdno zemljišče. Kot je dejal, se župan Vindiš želi v prihodnje sestati tako s Čehom kot s solastnikom Emeršičem in natančno doreči prihodnost za zdaj še vir-tualnega projekta. »Vsekakor bodo stekli tudi postopki o odgovornosti za nastalo situacijo,« je povedal Vindiš, ki pa si ne upa napovedati, kdaj bo lahko OPN sprejet, dejstvo namreč je, da se lahko postopek zavleče tudi do enega leta, oškodovanim lastnikom pa za zdaj nihče ne more zagotoviti, da izračunanega davka ne bo treba plačati.
Patricija Kovačec
Sprememba namembnosti brez vednosti lastnikov povsem legalna?
V zvezi z nastalo situacijo smo na Ministrstvo za infrastrukturo naslovili vprašanje, ali lahko občina pri pripravi OPN spremeni namembnost zemljišča, ki ni v njeni lasti, brez pobude lastnika. Iz odgovora je razvidno, da to lahko stori, saj za načrtovanje ni ključnega pomena lastništvo, pač pa legitimno izkazan javni interes. Glede na to, da je projekt zasnovalo podjetje in ne javna institucija, se na tem mestu upravičeno vprašamo, v čigavem interesu se je sprememba zgodila.
»Občina je v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi in Zakonom o prostorskem načrtovanju pristojna za prostorsko načrtovanje in razmeščanje dejavnosti na svojem območju. V postopku priprave OPN na podlagi analize stanja in razvojnih možnosti ter upoštevanja varstvenih režimov in omejitev v prostoru celovito načrtuje svoj prostorski razvoj. V razvojni koncept občine so vključene poleg občinskih pobud tudi pobude posameznih občanov, če niso v nasprotju z razvojnim konceptom občine. Za samo načrtovanje torej ni ključnega pomena lastništvo, pač pa legitimno izkazan javni interes. Občina mora v postopku priprave OPN omogočiti javnosti seznanitev z njegovim dopolnjenim osnutkom v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni in v tem času zagotoviti tudi njegovo javno obravnavo. V okviru javne razgrnitve in obravnave lahko zainteresirana javnost (lastniki posameznih zemljišč) podajo svoje pripombe in predloge, do katerih mora občina zavzeti stališča do pripomb in jih objaviti na krajevno običajen način ter na svetovnem spletu,« so zapisali na pristojnem ministrstvu.
Od »veleprojekta« Terme Gaja danes še vedno ni nič...
Foto: Patricija Kovačec
Terme Gaja - veliko hrupa za nič
Podjetje Terme Gaja, družba za turizem, rekreacijo in zdraviliško dejavnost, d. o. o., je 6. decembra 2006 ustanovila Občina Destrnik skupaj s podjetjem Hosting, d. o. o., ki ima danes v lasti hotel Mitra. To je leta 2008 izstopilo iz lastništva, vanj pa sta tega leta vstopila danes že propadlo gradbinsko podjetje Vegrad in mariborska družba Celovite storitve, d. o. o. Slednji sta v letih 2009 in 2010 prav tako izstopili iz lastništva, je pa leta 2010 vstopilo podjetje Emer-ing, d. o. o., katerega družbenik je Jakob Emeršič, ki je prav tako prokurist podjetja Em-grad, d. o. o., ki je zaradi (ne)nakupa poslovnih prostorov v Janežovskem Vrhu zoper Občino Destrnik vložilo milijonsko tožbo.
Zaradi gospodarske krize pridelali 82 tisoč evrov izgube
Iz družbene pogodbe, dostopne na Ajpesu, je Občina Destrnik v podjetje Terme Gaja kot osnovni vložek vložila 3.336.000 evrov. Znesek naj bi zajemal vrtino termalne vode in nepremičnine, torej zemljišča, kjer je predvidena gradnja. Družba Emer-ing pa naj bi vložila 1.584.000 evrov, za kar ji pripada 32-odstotni lastniški delež.
Ob letnem poročilu 2012, ki je prav tako dostopno na Ajpesu, je zapisano, da podjetje trenutno ne posluje z dobičkom, saj še ne izvajajo nobene dejavnosti, za kar so ustanovljeni, razloga za to naj bi bila gospodarska kriza, zato je podjetje do sedaj pridelalo 82.979 evrov izgube. Podjetje ne proizvaja nobenih večjih stroškov, na drugi strani pa tudi ne prihodkov in bi zaživelo v pravem pomenu le, če bi našli investitorja za izgradnjo term Janežovci.
Lucija Šalamun sredi gozda, ki je po izračunu Gursa vreden več kot 150 tisoč evrov. Odločena je, da se bo borila proti storjeni krivici.
Foto: PK
4 Štajerski TEDNIK
Kurentovanje 2014
torek • 4. marca 2Q14
Ptuj • 54. ptujsko Kurentovanje
KarnevalFest z več kot 3000 udeleženci
Osrednja ptujska pustna povorka se je v nedeljo vila po ptujskih ulicah in trgih dobre tri ure in petnajst minut, večino časa so si za nastop vzele skupine etnografskega dela Kurentovanja, v katerem so se predstavile tudi šolske maske, godbe na pihala, pustne skupine iz tujine in več kot 600 kurentov, skupaj jih je bilo 44, 24 pa jih je bilo v karnevalskem delu.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Kobre iz stojnskega Sigeta, zmagovalke 54. KarnevalFesta
Aborigini, karnevalska skupina Bukovci - Vopošnica, je prejela drugo nagrado.
Vseh maskiranih udeležencev pa je bilo več kot 3000 iz 12 držav, vključno s Slovenijo. Po ocenah organizatorja je nedeljska ptujska pustna povorka privabila okrog 50 tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine. V Mestni hiši so pozdravili nekatere goste, med njimi častno pokroviteljico 54. Kurentovanja predsednico vlade Alenko Bratušek, ki jo je nedeljski KarnevalFest navdušil. Ob tem je dejala, da tako, kot znajo skupaj stopiti ljudje tu na Ptuju, naj bi tudi politiki. Prišla sta tudi evropska poslanca Lojze Peterle in Jelko Kacin. Tako organizatorji kot princ karnevala Miroslav Slodnjak, vitez Dor-navski, s spremstvom in svojo gospo Ano, nasploh pa gledalci so bili zadovoljni. Videli so veliko lepih mask, ki so poskrbele za veselo in pozitivno vzdušje, se izjemno potrudile tudi pri koreografiji, le v malem deležu pa so skušale predstaviti kritični pogled na aktualno dogajanje, z izjemo stebrov slovenske kulture, KUD Milke Zorec, Hotinja vas, skupine KUD Sp. in Zgornja Gorica, ki si je izbralo temo - predpogoji slovenske
sprave in Teš 6, bolfenškega društva ljubiteljev stare tehnike. Zadnja leta je že tako, da še maskam zmanjkuje volje za satiro, le lepe želijo biti, ker tudi lepota je lahko odmik od realnosti, četudi le za kratek čas.
Komisija 54. Kurentovanja (Marija Hernja Masten, Aleš Arih, Sanja Veličkovic in Majda Goznik), ki je skupine ocenjevala na podlagi pravilnika po petih kriterijih (izvirnost, aktualnost, izdelava, nastop in številčnost),
je 6000 evrov razdelila med deset skupin. Prvo nagrado (1200 evrov) je osvojila skupina Kobre, stojnski Siget, Stojnci, drugo v znesku 1000 evrov je prejela skupina Abo-rigini, karnevalska skupina Bukovci - Vopošnica, v kateri je poplesaval tudi markovški župan Milan Gabrovec, tretjo nagrado v višini 900 evrov je prejela skupina Mariachi fiesta de Bukovci iz Bukovce, četrto v višini 800 evrov je prejela skupina KED Juršin-ci, ki je predstavljala simfoni-
Foto: Črtomir Goznik
Mariachi fiesta de Bukovci iz Bukovcev so osvojili tretjo nagrado.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujsko Kurentovanje je navdušilo tudi častno pokroviteljico 54. Kurentovanja predsednico vlade Alenko Bratušek, na fotografiji s ptujskim županom Štefanom Čelanom in Brankom Brumnom, predsednikom organizacijskega odbora 54. Kurentovanja. Po ljudeh, ki znajo tako stopiti skupaj, naj bi se zgledovali tudi politiki, je povedala.
jo godal, peto nagrado v znesku 600 evrov si je prislužila skupina Milke Zorec Hotinja vas s Stebri slovenske kulture, skupina Bollywood, KUD Maska, Stojnci, je bila šesta in prejela nagrado v višini 500 evrov, sedmi in nagrado v višini 400 evrov so prejeli Marsovci KTD Klopotec So-viče-Dravci, osmi so bili člani društva Mladih iz Trgovišča, ki so prestavili kmetovalca
s pridelavo lastne zelenjave, prejeli so 300 evrov, 200 evrov je za deveto mesto pripadlo Irskim škratom iz Spuhlje, deseto mesto in 100 evrov pa je prejela skupina Miško, miška in njegova hiška TD Sodinci.
Pustne norčije 2014 se počasi iztekajo, z današnjim pokopom se bodo tudi uradno končale. Princ karnevala Miroslav Slodnjak bo moral
po enajstih dneh vladanja mestu vrniti mestne ključe aktualnemu županu, še prej pa predati poročilo o mestni blagajni. Jo je tako, kot lani, napolnil? Četudi je odgovor pritrdilen, se bo moral posloviti. Še bolj kot to pa javnost zanima, kako se je obnesla njegova ciganka s spremljevalkami pri „varovanju" ptujskega župana.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Iz Rusije so prišla mična Voroneška dekleta.
S simfonijo godal so navdušili KED Juršinci.
torek • 4. marca 2014
Gospodarstvo
Štajerski TEDNIK 5
Ptuj • Prenova Mestnega trga
Preureditev za večji mestni pretok in več turizma
Jutri, na pepelnično sredo, bo Mestni trg, osrednji mestni trg, katerega sestavni del je tudi Mestna hiša (magistrat), častitljiva lepotica iz leta 1907, in ki je vpet v mestno središče s šestimi ulicami, postal delovišče.
Iz zgodovine Mestnega trga
V rimskih časih je bilo na Mestnem trgu pristanišče, kar so potrdili tudi izsledki georadarja, v srednjem veku pa je na območju današnjega Mestnega trga potekala živinska tržnica. Trg je skozi zgodovino imel več poimenovanj. Do leta 1745 se je imenoval Neudegg ali Naidek. V letu 1744, ko je mesto prizadel velik požar, so na trgu postavili Florjanov spomenik in ga po njem tudi preimenovali v Florijanov trg. Dve leti po končani gradnji magistrata, leta 1909, ga je mestni svet preimenoval v Mestni trg. Med okupacijo je nosil ime Adolf Hitler platz, po letu 1945 se je za kratek čas preimenoval v Trg Dušana Kvedra. Kmalu pa so ga preimenovali v Trg mladinskih delovnih brigad, to ime je nosil vse do leta 1991, ko so ga ponovno poimenovali v Mestni trg.
Foto: Črtomir Goznik
Jutri, 5. marca, se bo pričela prenova Mestnega trga, ki naj bi bila končana do konca julija letos. Najprej bodo začeli obnovo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja.
Kot so povedali v Javnih službah Ptuj, nosilcu izvedbe investicije, skupaj s Komunalnim podjetjem Ptuj in podizvajalci, se bodo v času obnove, ta naj bi bila dokončana do konca julija letos, da bi jo lahko svečano odprli ob letošnjem prazniku MO Ptuj, po najboljših močeh trudili, da bi bilo gradbišče čim manj moteče za vse, ki na Mestnem trgu živijo in delajo. Delo bo potekalo etapno in s čim manj motečimi zaporami. Mestni trg je spomenik kulturnozgodovinske vrednosti, temu morajo biti prilagojeni tudi vsi posegi v ta prostor. V okviru rekonstrukcije bo izvedeno tlakovanje tržne površine, ureditev pred Mestno hišo in kavarno Florjan ter ureditev hortikulture, javne razsvetljave, meteornega odvodnjava-nja in ureditev dela ulic, ki se stekajo na Mestni trg.
V projektu prenove Mestnega trga, ki je skladen tudi z Nacionalnim programom za kulturo 2012/2015, ki spodbuja investicije v javno kulturno infrastrukturo, ne gre samo za fizično prenovo infrastrukture, temveč za oživitev dejavnosti na tem območju. V bistvu gre za revitalizacijo površine in drugih objektov na tem območju. Cilj investicije je rekonstrukcija Mestnega
»Da se gospodarstvo lahko razvija, nujno potrebuje stabilne razmere. Stališče DL je, da gospodarstvo ne potrebuje veliko vpletanja politike in da se mora razvijati samo. Naloga politike pa je, da za gospodarstvo zagotovi stabilne razmere - da bodo gospodarstveniki točno vedeli, kakšna so pravila igre, ne pa da si država vsakih pet minut izmisli nekaj na novo. Glede na aktualne podatke ugotavljamo, da se je država nekako uspela odbiti od dna. Po sprejetju pokojninske reforme, zakona o delovnih razmerjih in uravnoteženju javnih financ ter dokapitalizaciji bank so bili doseženi pogoji, ki bi lahko v prihodnje zagotovili gospodarsko rast. Stabilno okolje je na vidiku, v prihodnje se pričakuje, da bodo lahko podjetja ponovno zaposlovala. V minulih letih je vrsta podjetij stopila na zavoro, rasti ni bilo, treba se je bilo boriti za obstoj. Ta trenutek upam, da bo šel trend gospodarske rasti v pozitivno smer,« je povedal poslanec Braniselj.
trga kot fluiden, čitljiv in razpoznaven členjen urban prostor. Tako naj bi Mestni trg z opredeljeno programsko vsebino postal trg, ki bo dodatno spodbudil razvoj kulturnega turizma v mestu, prebivalcem pa ponudil kakovostno izvedbo glasbenih, uprizoritvenih in drugih dejavnosti. O rekonstrukciji Mestnega trga smo se pogovarjali s ptujskim županom Štefanom Čelanom.
V teh dneh naj bi se začela obnova Mestnega trga na Ptuju, osrednjega mestnega trga. Kaj je mesto vodilo v odločitev o prenovi Mestnega trga in kaj želite doseči s to investicijo?
„Mestne svetnice in mestni svetniki so ob proračunski
razpravi sprejeli sklep, da bodo imele prednost vse tiste investicije, kjer je možno dobiti čim več evropskih in državnih sredstev. V ta namen v občinski upravi budno spremljamo vse razpise in se na njih tudi prijavljamo. Omenjena investicija sodi v razpis, ki je namenjen razvoju regij in izpolnjuje vse pogoje za sofinanciranje.
Med pomembne generatorje razvoja starega mestnega jedra sodi tudi celovita prenova mestnih trgov. S to prenovo se želi tako zasebnemu kot javnemu sektorju ponuditi ustreznejšo infrastrukturo za izvajanje tako tržnih kakor tudi javnih prireditev. S tem želimo povečati obisk občank
in občanov ter predvsem turistov v staro mestno jedro. Povečan obisk pa bo omogočil ponovni zagon tržnih dejavnosti v našem mestu."
Koliko bo stala, kdo so financerji, kako dolgo bo trajala in kako je z načrti za prenovo drugih mestnih trgov?
„Celotna vrednost investicije znaša dobrih sedemsto tisoč evrov. Od te vsote je dobrih petsto tisoč evrov takih del, ki sodijo med upravičene
so jo sogovorniki pri opozorilu glede javnih naročil podprli. Kot je bilo slišati iz razprave, so javna naročila največji škodljivec, na neki način slabost naše države. Problem so aneksi k pogodbam, ki se podpisujejo naknadno. Izvedba investicij se tako pogosto podraži v nerazumno visoke zneske.
Mladi v tujino, kdo bo skrbel za upokojence?
Razpravo je nadaljeval Viktor Pukšič iz Lenarta in se najprej dotaknil področja zaposlovanja. Poudaril je, da se pri nas vse preveč zaposluje preko prijateljstev in znanstev. »Tudi pravna država ne deluje. Nekatere stvari presegajo vse meje zdravega razuma. Ljudje več nimajo od česa živeti. Ljudje so zaradi nizkih dohodkov dobesedno prisiljeni v delo na črno. Tajkuni se bodo morali umakniti. Morali bomo reči: 'Dečki, dovolj je!' Mladim je
stroške za sofinanciranje z razpisa, namenjenega razvoju regij. Po pregledu vloge smo sprejeli sklep za sofinanciranje v višini slabih 240.000 evrov. V času izvajanja same investicije bo gibanje nekoliko oteženo. Izvajalci del pa bodo poskrbeli, da bo ob upoštevanju navodil možno izvajati vse dosedanje aktivnosti. Največ omejitev bosta imela oba gostinska lokala, ker bo trg zaprt za gostinske storitve od marca do konca julija.
treba dati priložnost. A kaj, ko za mlade ni delovnih mest in nam množično odhajajo v tujino. Kdo bo delal, če smo mlade dobesedno izgnali? Samo upokojenci bomo ostali. In kdo bo nahranil te upokojence?« se je spraševal Pukšič in nadaljeval: »Vsak inšpektor bi moral biti najprej nekaj let obrtnik, da bi razumel, kako težko je preživeti in kako zahtevne pogoje nam država postavlja. Šele nato bi lahko presojal o situacijah, saj bi od blizu spoznal realno stanje v gospodarstvu. Podjetja, ki so bila paradni konj slovenske-
Foto: MZ
Tanja Jaušovec: »Pogoji na javnih razpisih so pisani na kožo velikim izvajalcem.«
V prihodnjih letih bomo morali dinamiko urejanja drugih mestnih trgov prilagoditi razpoložljivim finančnim virom. Naša želja je, da bi s prenovo Novega trga in tržnice pridobili nov velik trg, kjer bi lahko izvajali vse velike prireditve, ob tem uspeli zagotoviti vse varnostne standarde in logistične poti, Slovenski in Vrazov trg pa bi bila namenjena za izvedbo vrhunskih klasičnih prireditev."
MG
ga gospodarstva, smo uničili. Tisto, kar smo podedovali, bi morali nadgrajevati in obnavljati. Mi pa smo vse zapravili. Velikih podjetij skorajda več ni. Vprašajmo se, koliko denarja porabijo na zavodih za zaposlovanje in kakšen je učinek njihovega dela. Podobno je s šolami. Vse se samo potegujejo za to, da imajo vpisanih čim več dijakov ali študentov in da od države dobijo čim več denarja. Davčne obremenitve so nerazumno visoke. Obdavčitve bi morale biti takšne, da bi jih gospodarstvo še preneslo. Če bi bili davki nižji, ne bi bilo toliko interesa, da se pred državo skriva prihodke.« Poslanec Rihard Braniselj se je na razmišljanje Viktorja Pukšiča odzval z besedami: »Enotni smo pri postavljanju diagnoze. Vsi vemo, kaj je narobe v tej državi. Kaj pa rešitve? Kaj narediti, da se bo situacija izboljšala? Pri izvedbi nekih rešitev smo popolni poraženci. Tudi stvar, ki je v predlogu dobro zastavljena, nam pri izvedbi pogori. Ce povem slikovito, kako nemogoče ali pa silno težko je pri nas doseči kakšno spremembo ali izboljšanje: država je kot nek tanker, ki bi ga nekdo želel premakniti na roke. Situacija v gospodarstvu na območju Podravja in Pomurja pa je res katastrofalna.«
Mojca Zemljane
Podravje • Državljanska Usta o gospodarstvu
Vsak inšpektor bi moral biti najprej obrtnik
Občinski odbor Državljanske liste (OO DL) Slovenske gorice je nedavno v Trnovski vasi, v gostišču Siva čaplja, priredil okroglo mizo, na kateri so navzoči razpravljali o stanju gospodarstva v podravski in pomurski regiji. Okroglo mizo je vodil Mirko Kozar, predsednik OO DL Slovenske gorice. Osrednja gosta sta bila poslanca Državnega zbora iz vrst DL Rihard Braniselj in Branko Kurnjek, v razpravo so se vključevali tudi udeleženci iz publike.
Javna naročila so največji škodljivec
TanjaJaušovec iz družinskega podjetja Mizarstvo Jaušovec Radenci je predstavila dejavnost, s katero se ukvarjajo. »Naše podjetje deluje od leta 1981. 27 let je podjetje vodil oče, leta 2008 je dejavnost prevzel brat. Ukvarjamo se s proizvodnjo in vgradnjo stavbnega pohištva. Gospodarska kriza v Sloveniji
se v gradbeništvu zelo pozna. Ta čas se skorajda nikjer nič ne gradi. Sami delamo pretežno za izvoz. Želela bi opozoriti tudi na področje javnih razpisov za pridobivanje del, kjer opažamo, da so le-ti pisani na kožo velikim ponudnikom. Pogoji, ki jih morajo ponudniki izpolnjevati, so običajno takšni, da jih majhna podjetja in obrtniki ne izpolnjujemo,« je povedala Jauševčeva. V nadaljnji razpravi
Z leve: poslanec DL Rihard Braniselj, predsednik OO DL Slovenske gorice Mirko Kozar in poslanec DL Branko Kurnjek
Foto: MZ
6 Štajerski TEDNIK
Kronika
torek • 4. marca 2Q14
Spodnje Podravje • Pretresljiva izpoved Radka Podgajskega
»Postali smo prišleki brez osnovnih človekovih pravic
«
»Rodil sem se v Zabjaku 51, v hiši, ki so jo zgradili moji starši, ki so se leta 1959 priselili v Zabjak iz Hrvaške. To je bil moj dom, tako so me naučili in še vedno je to moj dom. Oče je bil tkalec, mama pa predilka. Novodobni frajerji pa so rekli, da to ni več moj dom,« svojo zgodbo začne Radko Podgajski, eden izmed tisočih prebivalcev Slovenije, ki jih je 26. februarja 1992 doletel izbris.
Pokaže tudi potrdilo Obranil domovino, ki ga je podpisal Janez Janša, da se je boril za domovino, samostojno Slovenijo, in da je velik domoljub. Tudi njega bi rad vprašal o razlogih za izbris. Še danes je prepričan, da je v vojni za Slovenijo reševal svoj dom, svojo domovino. »Branil sem svojo domovino, in če bo treba, jo bom še,« poudarja. »Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko nas je obkrožilo 'za' na plebiscitu, pa smo bili izbrisani. Dedek in oče sta gradila Jugoslavijo, mnogi pa so si jo, tudi Slovenijo, razdelili v obliki dividend. Tudi jaz sem jo gradil, sodeloval sem v številnih akcijah, ki smo jih izvedli v nekdanji KS Rogoznica za napredek kraja. Iz družine Podgajski je v delovnih akcijah za ureditev vrtca Rogoznica sodelovalo pet članov, za mojo hčer pa v njej ni bilo prostora. Gradili smo, delali, donirali, potem pa smo čez noč postali tujci. Denarno povračilo, ki naj bi ga zdaj dobili za čas izbrisa, je samo povračilo tistega, kar smo donirali in kar so nam dobesedno odvzeli. Zaradi izbrisa smo postali prišleki, ki nismo ničesar prispevali, a to ni res, tudi mi smo gradili in ustvarjali samostojno Slovenijo. Tudi JLA sem služil kot Slovenec, s slovensko vojaško izkaznico. Ljudem je treba dati tisto, kar so si zaslužili. Izbrisani nismo mogli kupiti stanovanj po Jaz-binškovem zakonu in še marsikaj drugega.«
Radko Podgajski je veljavno osebno izkaznico leta 1992 predložil na matičnem uradu, ker se je želel poročiti. Uradnica jo je vzela in se čez nekaj časa vrnila s preluknjano izkaznico. »Z menoj se sploh ni pogovarjala, mojemu dekletu, bodoči ženi, s katero sva pričakovala otroka, pa je dejala, da se ne more poročiti z menoj, ker da sem tujec. Njene besede so jo močno prizadele, bruhnila je v jok in uradnico vprašala, zakaj se ne bi mogla poročiti z menoj. Ta jo je začela tolažiti z besedami, naj se neha sekirati, saj imamo dovolj naših dobrih fantov, zakaj bi se poročila s tujcem,« je svoj izbris predstavil Radko Podgajski, ki mu je še danes žal, da se ni pozanimal za ime in priimek referentke, ki mu je preluknjala osebno izkaznico. Čez noč je izgubil identiteto, postal človek brez doma, brez dokumentov in brez možno-
Radko Podgajski, eden izmed tistih, ki še danes ne ve, zakaj je bil izbrisan.
sti, da bi lahko še naprej delal. Na podjetje, kjer je delal, imel je dobro službo, je prišla zahteva za prekinitev delovnega razmerja. Delodajalec ga je bil prisiljen odpustiti, tudi njegova vloga, da bi ga zaposlil kot tujca, ni nič spremenila. Radko, ki nikoli ni bil vpisan v matične knjige na Hrvaškem, naj bi si rojstni list iskal na Hrvaškem, ker mu ga ptujski birokrati niso želeli izdati.
Potrdilo Obranil domovino kot ničvreden papir
K vlogi za pridobitev državljanstva je moral priložiti rojstni list, a tega ni mogel takoj dobiti, potrdilo Obranil
domovino pa je uradnica zavrnila z besedami: »Kdo pa vas je prosil, da ste branili Slovenijo.« Kljub temu da je uradnici dopovedoval, da je vpisan v rojstno matično knjigo na Ptuju, ki je za njenim hrbtom, se ta ni hotela odzvati in je vztrajala pri svojem. Človeka brez osebnega dokumenta je brezsrčna uradnica poslala na Hrvaško. Kako naj brez slehernega dokumenta išče svoj rojstni list v sosednji Hrvaški? Šel je, v nobeni hrvaški matični knjigi niso našli njegovih podatkov, našli so le en vpis z njegovim imenom, in to kot turista v evidenci v Makarski.
Pet let je trajala njegova agonija, da je znova prišel do svojih dokumentov. Od trenutka, ko so preluknjali njegovo
Država 22 let po izbrisu čaka na mnenje evropskega sodišča glede odškodnin
Slovenija 22 let po izbrisu čaka na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice.
Kdaj bo sprejeta odločitev, ni znano. Evropsko sodišče mora namreč odločiti o zahtevi Mu-stafe Kurica in še pet drugih pritožnikov, ki potem, ko jim je sodišče junija 2012 že prisodilo odškodnino za nematerialno škodo, Slovenijo tožijo še za materialno škodo. Čeprav zadeve neposredno niso povezane, velja prepričanje, da bo odločitev sodišča povedala tudi, ali je to zadovoljno z zakonom o odškodninah za izbrisane, ki ga je Slovenija pripravila na zahtevo omenjenega sodišča. Kdaj bi evropsko sodišče lahko odločilo o tožbi Kurica in petih drugih izbrisanih po navedbah tiskovnega predstavništva omenjenega sodišča ni znano, saj je zadeva še vedno pred velikim senatom. Prav tako informacij o tem, kdaj bi bila lahko sprejeta odločitev, nima niti odvetnik izbrisanih Andrea Saccucci.
Na ministrstvu za notranje zadeve verjamejo, da bo sodišče z razsodbo sporočilo, da zakon za odškodnine za izbrisane nudi zadostno in primerno zadoščenje za krivice, ki so se zgodile izbrisanim.
Na drugi strani v društvu izpostavljajo, da višina odškodnine »ni resna«, saj bi bil znesek 40 ali 50 evrov mesečno morda sprejemljiv le kot odškodnina za nematerialno škodo, medtem ko je minimalni znesek materialnih stroškov za ljudi brez dohodkov v Sloveniji 260 evrov mesečno. Zato je bil predlog društva 300 evrov mesečne odškodnine, izplačane pa bi bile v 20 letih.. (sta)
V teh dneh mineva 22 let od izbrisa, ki se je zgodil 26. februarja 1992, ko je bilo 25.671 posameznic in posameznikov nezakonito izbrisanih iz registra prebivalstva Slovenije, brez obvestila, brez opozorila in brez možnosti pritožbe, s čimer so jim bile posledično odvzete vse človekove pravice. Slovenske oblasti dolgo niso bile pripravljene priznati hude in sistematične kršitve človekovih pravic in odpraviti njenih posledic. Na pritisk iz tujine so se te le začele odpravljati.
MG
Foto: Črtomir Goznik
osebno izkaznico, do trenutka, ko je postal znova viden, človek z naslovom bivanja in osebnim dokumentom. To je bilo leta 1997. Pet let je Radko Podgajski živel tako rekoč v ilegali, praktično brez vsega, ni imel stalnega bivališča, ni smel delati, ni smel biti bolan, brez denarja. Kako je živel? »Si predstavljate, da si oče, da moraš skrbeti zase, za svoje zdravje, za otroka, partnerico, skratka za družino, pa živiš v domu, kjer si tujec, nimaš pa nobenih možnosti? Zelo težko je bilo živeti v takšnih razmerah, boli me, ko se spominjam vsega tega in moram govoriti o tem. Odkrito povem, da sem pogovor z vami preložil, želel sem zbrati dovolj moči in misli, da bi vam zgodbo znal po-
vedati kratko in jasno. Vprašali ste me, kako sem lahko živel in vso to kalvarijo izbrisanega tudi preživel kolikor toliko zdrav. Da se, človek je močno bitje, ima močan nagon za preživetje. Tudi pri meni je v tistem času šlo zgolj za preživetje. Nisem kradel, vedno sem pošteno živel, od poštenega dela še danes živim. Priznam, prisiljen sem bil 'fušati', z rokami sem bil vedno spreten, zato mi dela ni nikoli zmanjkalo. Kakšen je bil moj kruh v letih izbrisa? Si predstavljate, da ste brez vozniškega dovoljenja, da ne morete registrirati avta na svoje ime, morate pa priti v Maribor, v neko ulico, kjer vas čaka delo, da boste lahko preživeli? Tega si nobeden, kdor ni šel skozi takšno življenje, ne more predstavljati. Niti pomisliti nisem želel na to, kaj bi se zgodilo, če bi se zapletel v kakšno prometno nesrečo, koga poškodoval ali bi naletel na policijsko kontrolo. Življenje bi si zapravil, domov pa ne bi prinesel niti koščka kruha. Ni bilo malo tistih, ki so moj položaj izbrisanega znali tudi izkoristiti. Za opravljeno delo mi niso plačali, ker so vedeli, da sem nemočen, brez dokumentov in da moram preživeti ne glede na ceno. Zelo znan ptujski mojster me je poskušal poplačati za opravljeno delo z litrom in pol belega vina. Nesel naj bi ga domov in rekel družini: 'To je naše današnje kosilo.' Vsak dan sem se spraševal, kako bomo preživeli, isto se je spraševala moja partnerica. Vsakemu človeku se takšno življenje začne upirati, ko ni videti luči na koncu tunela. Medsebojni odnosi so se začeli krhati, vsi skupaj sčasoma nismo imeli več moči, da bi našli skupni jezik, začeli smo se odtujevati. Tako daleč je prišlo, da sem mislil, da si bom vzel življenje. Na koncu se je le dobro izšlo, odklonil sem hospitalizacijo. Rane pa še danes niso zaceljene. S partnerico, mamo hčerke, sem se razšel. Zdaj imam novo partnerico in upam, da mi nikoli
več ne bo treba iti skozi takšno kalvarijo.«
Po pridobitvi državljanstva je postal najprej posojeni delavec pri enem izmed novodobnih slovenskih lopovskih podjetnikov, ki ga je prav tako opeharil pri zaslužku. Delal je tudi v Talumu, danes ni vezan na nobenega delodajalca. Kot dobremu in poštenemu delavcu z več poklici, naprej je bil pek, pozneje se je odločil za delo v industriji, je visoko kvalificiran viličarist, tudi inovator, mu dela ne zmanjka, zna narediti marsikaj, že od nekdaj je zelo spreten v rokah, in kot pravi, zelo bistrih misli.
Se bo kdo končno opravičil za izbris?
Radko Podgajski danes ne želi izgubljati besed o odškodninah izbrisanim, za vsak mesec izbrisa naj bi prejeli 50 evrov. Bolj kot to bi pričakoval, da bi vsaj eden od tistih, ki so zakuhali izbris, in uradnikov, ki so ga na tako neciviliziran in nehuman način izvajali, zmogel opravičilo. Veliko ljudi še danes ne ve, za kaj je šlo. To je osnovni problem. Tudi sam se še danes pogosto sprašuje, zakaj je bil potreben izbris, zakaj je nova slovenska oblast odprla toliko ran in povzročila toliko tragedij. Hudo je bilo, ko so njegovemu očetu rekli, da Žabjak 51 ni njegov dom. »Kdo je kaj prinesel, naj pride in si odnese. To zdaj tudi delajo, za moje pojme z nepojmljivim in nezakonitim davkom na nepremičnine. Naj nekdo poskuša virtualno prikazati plačevanje takšnega nepremičninskega davka. Takšnega javnega aparata, kot ga imamo danes, ne bo mogel nihče hraniti. Koliko ljudi še sploh ima delo? Zdaj se želijo vtakniti v delo na črno, to še zdaleč ni problem. Oblastniki bi morali biti zadovoljni, da ljudje skrbijo sami zase,« je sklenil Radko Podgajski.
MG
torek • 4. marca 2014
Gospodarstvo
Štajerski TEDNIK 7
Ptuj • Perutnina Ptuj vneto išče svež kapital
Prihaja v Perutnino eden najbogatejših Evropejcev?
Februarja se je na delovnem obisku na Ptuju mudil ukrajinski poslovnež Jurij Kosiuk, ki velja za enega najbogatejših Evropejcev. Gre za milijarderja, ki po poročanju Financ obvladuje 66-odstotni delež ukrajinskega agroživilskega holdinga MHP. Glavna dejavnost holdinga je reja in prodaja perutnine. Kosiuk v MHP ni samo lastnik, temveč tudi predsednik uprave.
Kosiuka se omenja kot potencialnega vlagatelja v Perutnini Ptuj (PP). Slednja zaradi prezadolženosti nujno potrebuje svež kapital. Vodstvo Perutnine na čelu s predsednikom uprave Romanom Glaserjem si za dokapi-talizacijo podjetja prizadeva že daljše časovno obdobje. Prav tako podjetje z bankami upnicami še vedno ni sklenilo dogovora o reprogramiranju kreditnih obveznosti. V odgovoru na naše vprašanje o vsebini pogovorov z ukrajinskim poslovnežem Kosiu-kum je bil prvi mož ptujskih perutninarjev zelo kratek: »Zaradi svojega pomena v širši regiji je PP kot mednarodni prehranski koncern zanimiva za različne poslovne parterje številnih gospodarskih branž. Še vedno namreč velja, da so neposredni stiki lahko veliko učinkovitejši od drugih oblik komuniciranja, razkrivanje kakršnihkoli podrobnosti, preden se ti pogovori končajo, pa bi bilo v nasprotju z uveljavljeno prakso korpora-tivnega upravljanja PP.«
Dogovora z bankami še niso sklenili
Na novinarski konferenci na začetku januarja je vodstvo Perutnine zatrjevalo, da naj bi bil do konca meseca z bankami upnicami sklenjen sporazum o reprogramiranju kreditnih obveznosti. »Za to ne vidimo nobenega zadržka,« je takrat poudaril Glaser, ki danes priznava, da sporazum še vedno ni sklenjen. »Pogovori z bankami potekajo permanentno in so stvar zaupnih odnosov med dve-
Foto: Črtomir Goznik
S prevzemom katerega izmed že uveljavljenih evropskih živilskopredelovalnih podjetij bi si ukrajinska multinacionalka bistveno lažje utrla pot do evropskih potrošnikov. Bodo ta korak naredili z dokapitalizacijo Perutnine Ptuj?
ma poslovnima partnerjema, k čemur sva se zavezali obe strani - tako konzorcij bank kot tudi PP. Kot odgovoren partner pred koncem dogovorov ne smemo razkrivati nikakršnih podrobnosti.«
Finančni sporazum, ki naj bi ga banke in vodstvo Perutnine podpisali že pred enim mesecem, a ga še vedno niso, naj bi uredil odplačevanje dolgov za letos. Do konca 2014 naj bi nato uprava družbe in banke po Glaserjevih besedah poskušale doseči nadaljnji dogovor o reprogramiranju finančnih obveznosti, ki bi bil dolgoročnega značaja.
V Srbiji jim je država stopila na prste
Mediji so se te dni razpisali tudi o potezi srbske komisije za vrednostne papirje, ki
»Revija Forbes premoženje Jurija Kosiuka ocenjuje na 1,16 milijarde evrov, kar ga uvršča na 931. mesto najbogatejših Zemljanov. Perutninskega posla se je lotil leta 1998. Holding MHP, Kosiuk ima v njem neposredno 66-odstotni lastniški delež, ima po podatkih poslovno-informacijske agencije Bloomberg za 979 milijonov evrov posojil in 133 milijonov evrov gotovine. Letno izvedejo za 148 milijonov evrov naložb. Podjetje je agresivno rast (po letu 2008, ko je začelo kotacijo na londonski borzi) financiralo z izdajo vrednostnih papirjev, posojili mednarodnih finančnih ustanov in izdajo obveznic. MHP ima, podobno kot PP, vertikalno integrirano proizvodnjo: od pridelave žit na ruskih in ukrajinskih poljih do proizvodnje krmil, reje perutnine, predelave perutninskega in drugega mesa. Imajo lastno distribucijo, proizvodnjo bioplina in mrežo skoraj 3.000 franšiznih prodajaln,« so o holdingu MHP in poslovnežu Kosiuku zapisali v Financah.
je Perutnini Ptuj kot obvladujočemu lastniku v srbski družbi Topiko zaradi kršitve zakona o prevzemih odvzela glasovalne pravice. Topiko je eno izmed največjih Perutni-ninih hčerinskih podjetij. Na letni ravni ustvari več kot 40 milijonov evrov prihodkov, zaposluje več kot 700 sodelavcev. »Od produkcijskega vstopa, že pred letom 2007, pa do danes je PP svoj delež v Topiku z večkratnimi dokapi-talizacijami in združevanjem podjetij konsolidirala na 97,65 odstotka. S formalizacijo združitve povezanih podjetij v enotno delniško družbo PP Topiko najprej z vpisom v srbsko Agencijo za podjetniške registre, konec prejšnjega leta pa še v Centralni register vrednostnih papirjev, smo skladno z zakonodajo objavili namero o prevzemu še preostalega 2,35-odstotnega deleža. Ker nekateri mali delničarji ponudbe niso sprejeli, smo zdaj v procesu izvedbe
nove prevzemne ponudbe, v vmesnem času nam je srbska Agencija za trg vrednostnih papirjev skladno s pozitivno zakonodajo začasno zamrznila glasovalne pravice, in sicer z namenom, da lahko večinski delničar, torej Perutnina Ptuj, izvede vse predpisane procedure. Tako smo 21. februarja že objavili novo namero o prevzemu, do 28. februarja smo drugim delničarjem podali še novo ponudbo, s čimer bodo odpravljeni vsi razlogi zamrznitve glasovalnih pravic. Pričakujemo, da se bodo formalnosti končale v roku desetih dni. Ker gre pri vseh procesih v Srbiji za vprašanja strogo tehnicistič-ne narave, ni nobenega razloga, da bi dogajanje v kakršnemkoli aspektu vplivalo na poslovne procese v Perutnini Ptuj,« je za Štajerski tednik povedal predsednik uprave in generalni direktor PP Roman Glaser.
Mojca Zemljarič
Pa brez zamere
Zoran Zavec
Človek, ki je moderniziral boks
»Boks je borilni šport. Po navadi sta v ringu dva boksarja in en sodnik... Cilj boksarjev v angleškem boksu je nasprotnika tako močno udariti, da bi bil izločen, ali ga prisiliti k predaji, oziroma zmagati z večjim številom točk. Dvoboj se konča z nokavtom, če eden izmed igralcev pade na tla in deset sekund negibno leži. Poznamo tudi tehnični nokavt, kadar eden izmed tekmovalcev ne more nadaljevati dvoboja in ga sodnik razglasi za poraženca. Če pa se dvoboj konča brez predaje, o zmagi odločajo točke: ob koncu tekme žirija in sodnik preštejejo pravilno izvedene udarce ter s tem boksarjem dodelijo določeno število točk.«
Tako se lahko na slovenski verziji Wikipedije poučimo o osnovah boksa, starodavnega športa, ki ga mnogi ljudje pojmujejo kot primitivno obliko divjaštva, drugi pa kot plemenito veščino. H katerim koli že spadate, mi je osebno dokaj vseeno. A ne glede na to vas v luči človeške tendence k razsvetljevanju uma (ki se je v zadnjem času resda nekoliko umaknila drugi zelo pomembni lastnosti človeka, topoglavosti) moram seznaniti, da so zgornja ter vse druge definicije svetovnih boksarskih organizacij že približno štirinajst dni nepopolne, če ne celo napačne. Pravila so namreč bila posodobljena. Modernizirana, kot se to lepo reče.
Najprej, od prelomnega dogodka izpred približno dveh tednov namreč več ne velja, da bi pri boksu bili v ringu dva boksarja in en sodnik. Boksar je namreč po novem lahko samo eden. Koga pa potem ta boksar mlati, sprašujete? Ja, sodnika, a ne! In ne samo enega! Če želi, lahko mlati tudi vse tri, kajti toliko jih je po novih pravilih v ringu. Pa kaj v ringu! Tudi tega v modernem bosku več ne potrebujemo. Moderni boks se lahko izvaja na, recimo, košarkarskem parketu. Brez ograje, ringa, celo brez boksarskih rokavic in druge opreme.
Pri udarcih, ki jih boksar lahko zada sodnikom, se je trem dosedanjim osnovnim udarcem (aperkat, kroše in direkt) po novem pridružil še četrti tip udarca, ki se imenuje »predinkatekt« in je, kot že drugi del tega strokovnega izraza namiguje, sestavljen iz vseh treh dozdajšnjih osnovnih udarcev, le da mora boksar zraven še nenadzorovano kriliti po zraku, malcepredzadanim udarcem sočno preklinjati ter se žrtvi približati v guncajoči se hoji, kakršno so včasih prakticirali avstralopiteki, ko so se z gorjačo odpravili po bodočo ženo ali na lov (kar je pravzaprav bila praktično ista stvar).
Nadalje je dopolnila potrebno tudi pravilo, ki določa konec dvoboja. Zraven nokavta, tehničnega nokavta ter zmage po točkah po novem največ šteje in je najbolj prestižni tisti konec dvoboja, pri katerem jo sodnik (ali najbolje kar vsi trije) v spremstvu varnostnikov jadrno in s polnimi hlačami ucvre v slačilnico. Kakšna zmaga je to! Unga unga,
Ne verjamete, da so se pravila boksa tako posodbila? Pa so se! Temu smo lahko bili priča 19. februarja, ko se je v Stožicah na košarkarski tekmi Uniona Olimpije velik oboževalec košarke, jeklena pest ter tu in tam tudi pevec Zoran Predin iz prve (seveda, »VIPovske«) vrste po končani tekmi pognal na parket in se s »predinkatektom« (kije, seveda, ob tej priliki bil uporabljen prvič v zgodovini) spravil na enega izmed sodniške trojice, ki je sodila tekmo, s tem tako na novo definiral pravila modernega boksa, Olimpiji in sebi prislužil mastno kazen, ugled kluba še bolj porinil v beton ter si v očeh mnogih klenih domorodcev najbrž prislužil naziv pravega slovenskega kerlca.
Kaj čemo. Zoran Zavec. Bolj star, bolj nor. Le gate na glavi in dva svinčnika v nosu še manjkajo.
Gregor Alič
Razpravljajte z nami o podjetniških idejah, njihovem vrednotenju in pridobite temeljno znanje s področja podjetništva.
Vključite se v brezplačen program splošnega neformalnega izobraževanja odraslih: Podjetništvo-izziv našega časa.
Foto: Črtomir Goznik
Generalni direktor in predsednik uprave PP Roman Glaser priznava, da jim doslej še ni uspelo doseči dogovora z bankami o odplačevanju dolgov.
8 Štajerski TEDNIK
Kmetijstvo
torek • 4. marca 2014
Ormož • Z novinarske konference
Leto presežkov za ormoško klet
Vinska klet P&F Jeruzalem Ormož je lani izvozila skoraj tri milijone steklenic vina in prejela 74 mednarodnih priznanj. Uspešno poslovanje so podrobneje predstavili na novinarski konferenci.
Vinska klet P&F Jeruzalem Ormož, za katero od leta 2009 skrbi družina Puklavec, se ponaša z več kot 80-letno tradicijo. Pred petimi leti so si v zvezi s poslovanjem zastavili štiri cilje, in sicer izboljšanje kakovosti vin, 70-odstotni izvoz, lokalnemu okolju vrniti ugled, ki ga je že imel, ter v obdobju petih let postati dobičkonosno podjetje.
Po besedah direktorja Mitje Herga so poslovni rezultati lanskega leta pozitivni kazalnik za dosego omenjenih ciljev. Da so v letu 2013 povečali prihodke v tujini za 3,2 milijona evrov, kar je za 342 odstotkov več kot leto prej, je na sredini novinarski konferenci povedal Herga. Lani, ko so izvozili približno tri milijone steklenic vina, so prejeli tudi 74 mednarodnih priznanj. Ciljev in želja za prihodnost pa še vedno ne manjka, kot osrednja dva cilja je Herga navedel, da želijo v prihodnje letno prodati šest
Direktor ormoške kleti Mitja Herga je podrobno predstavil poslovanje kleti v lanskem letu ter smele načrte za prihodnost.
milijonov steklenic, večjo prodajo pričakujejo v izvozu na trgih Nemčije, Velike Britanije, Rusije, Hrvaške in Nizozemske. Na domačem trgu želijo doseči
Za odkup grozdja nič več s KZ Ormož, ampak le s KZ Ptuj
Ker so imeli v preteklih letih precejšnje težave z odkupom oziroma poplačilom grozdja vinogradnikov, ki so grozdje prodajali prek KZ Ormož, se na tokratni novinarski konferenci, na kateri so navajali presežke preteklega leta in visokoleteče cilje za prihodnost, niso mogli izogniti novinarskim vprašanjem na temo odkupa grozdja. Kot je pojasnil direktor Mitja Herga, se za odkup grozdja iz Ljuto-mersko-ormoških goric letos dogovarjajo izključno s Kmetijsko zadrugo Ptuj, od katere letos pričakujejo okrog 2000 ton grozdja, za približno 700 ton imajo organiziran direkten odkup. Nerešene težave s KZ Ormož naj bi reševali na sestanku v teh dneh. O sklepih in preostalih podrobnostih vas bomo seznanili v naslednji številki našega časopisa.
rast prodaje med šest in osem odstotki, predvsem v programu buteljk in penin. Na račun omenjenega programa so že lani ustvarili za slabih 400.000 evrov več prihodkov kot 2012. Uspeh iz poslovanja v letu 2013 so zaznali predvsem v tujini, kar je po besedah vodstva v težkih gospodarskih razmerah težko ohraniti, kaj šele povečati. Kot je dejal Her-ga, je bilo lansko leto za P&F Jeruzalem Ormož še posebno prelomno na angleškem trgu, saj jim je jeseni uspelo priti v največjo angleško trgovsko verigo Tesco. Drugi največji izvozni trg je Nizozemska, sicer pa se jim z vstopom Hrvaške v EU odpira trg tudi na tem koncu Evrope. »Uspeh vinarjev, zbranih v skupini P&F Jeruzalem Ormož, dokazuje izjemen potencial štajerskih vin in Štajer-
ske kot vinske turistične regije. Pomoč pri iskanju odličnosti kakovostnih in vrhunskih vin ZGP Štajerska Slovenija je tudi možnost sofinanciranja mar-ketinških aktivnosti, ki so pomemben del izgradnje pozicije blagovne znamke tako vinarja kot vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija,« je dejal direktor. Vinska klet od oktobra namreč uspešno izvaja projekt promocije vin ZGP Štajerska Slovenija tako v Sloveniji kot zunaj nje. Kakovost svojih vin promo-virajo skozi niz marketinških aktivnosti, kot so družabni večeri, promocije v trgovskih centrih, nagrajena vina pa je mogoče pokusiti tudi na številnih prireditvah, kot so bili dnevi penin v Portorožu, Vin-del v Mariboru in Ljubljanska vinska pot.
Patricija Kovačec
Sveta Ana • Tradicionalna rez kavčine
Predanost ključna za dobro letino
V sredo so se člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze zbrali pri cerkvi sv. Ane na Velikem Vrhu na delavnici rezi sadnega drevja in vinske trte, ki jim je sledila še tradicionalna rez potomke najstarejše trte na svetu.
Da bi podali osnove rezi sadnega drevja in vinske trte, je vodstvo Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze v sredo priredilo delavnico rezi v vinogradu in sadovnjaku, srečanje pa se je na povabilo gospodarja trte župana občine Cirkulane Janeza Jurgeca nadaljevalo ob trti modre kav-čine, potomke najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta, kjer so opravili tradicionalno rez. Kot je dejal skrbnik trte Zvonko Arnečič, trto, ki so jo slovesno posadili leta 2007, že vsa leta skrbno negujejo, da vsako jesen primerno obrodi. »Kljub temu da sta jo močan veter in toča v lanskem letu poškodovala, ima letos 42 rodnih očes, zato jeseni pričakujemo
zmeren pridelek. Že nekaj let zapored daje med 15 in 20 kilogrami grozdja, kar je za trto, ki je letos v sedmem letu, več kot dovolj,« je dejal in povedal še, da je trta v prvem letu obrodila le za dva kilograma grozdja.
Da bo trgatev obilnejša, so že pred dvema letoma posadili 15 potomk omenjene trte, ki pa na hribu pri sv. Ani ne bo več dolgo samevala. Lanska ujma je namreč podrla tudi brajdo v neposredni bližini trte, kjer
Prvo rez je tradicionalno opravil gospodar trte Janez Jurgec.
nameravajo letos posaditi modro frankinjo. Tako bo na tem hribu posajenih natanko 33 sort. »Modra frankinja bo delala družbo kavčini, ki sta glavni dve sorti pri nas za pridelavo rdečega vina,« je dejal Arnečič. Tudi letos so cepili trto modre kavčine, trideset cepljenk so podelili med člane in druge ljubitelje vinske trte.
Ob tej priložnosti je gospodar trte Janez Jurgec, ki je slavnostno opravil prvo rez, dejal, da je vesel, da se ob rezi, ki pomeni začetek dela v vinogradu, vsako leto zbere toliko ljudi, ter se za predanost in skrb zahvalil skrbniku trte z besedami, da le če lepo skrbijo zanjo, bo zagotovo bogato obrodila.
Patricija Kovačec
Svet je majhen
Ponovna italijanska nestabilnost
Po 350 dneh vladanja je Enrico Letta moral prepustiti vodenje vlade Italije Matteu Renziju. Matteo Ren-zi, zdaj že nekdanji župan Firenc, je predstavnik mlajše politične generacije in zagotovo prvi politik, ki se ni izoblikoval v času tako imenovane prve italijanske republike, torej v času po drugi svetovni vojni in predprihodom na oblast Silvia Ber-lusconija. Če je bil Enrico Letta za standarde Apeninskega polotoka izjemno mlad predsednik vlade, potem Renzi pomeni pravo revolucijo. Novi premier Italije nima za seboj rimske institucionalne kariere oziroma kulture. Ni se kalil ali izoblikoval s pomočjo starejših politikov temveč predstavlja generacijo, ki prihaja iz province in želi biti alternativa rimskemu elitizmu. Razglasil se je za človeka, ki želi resetirati starejše politike pred štirimi leti. Na takšni podlagi se je odločil leta 2012 kandidirati za predsednika demokratske stranke in zmagal na notranjih volitvah decembra 2013. Odločen izkoristiti val priljubljenosti je februarja pozval k odstopu Enrica Letta in kot voditelje največje vladne stranke kandidiral za njegovega naslednika. Nekateri predstavniki politike, tudi znotraj same demokratske stranke, so opozorili na arogantnost in na znake nespoštovanja institucij ter tako nakazali, da vlada veliko nezadovoljstvo tudi znotraj same koalicije. Precej bolj korektna je analiza, ki kaže, da je Matteo Renzi izjemno pragmatičen politik, ki si želi oblast in je pripravljen skleniti tudi primerne kompromise. Tvegano zamenjavo za Letto - izjemno učinkovit in tako znotraj Italije kot po svetu priljubljen politik - je želel izpeljati v času, ko vsi gospodarski kazalniki kažejo na počasno okrevanje države. Samo tako bo lahko »jahal«pozitivno konjunkturo, ki je na obzorju, in se morebiti razglasil za uspešnega voditelja na koncu mandata. A da je lahko prišlo do gladke spremembe na vrhu vlade, je moral Renzi preventivno zaprositi Silvia Berlusconija za tiho privolitev največje opozicijske stranke. Berlusconi je pred kratkim znova ustanovil stranko Naprej, Italija, potem ko je Enrico Letta pustil dovolj poslancev nekdanje stranke Ljudstvo svobode za večino v parlamentu pod imenom Nova sredinska desnica pod vodstvom Angelina Alfana, s katerim sta se razšla skoraj prijateljsko. Prvič v svoji politični karieri je Berlusconi v mesecu januarju prikorakal na sedež demokratske stranke v Rimu in osebno čestital novoizvoljenemu vodji. Takrat sta Ranzi in Berlusconi zelo verjetno dorekla strategijo sožitja in tihega sodelovanja. Renzi je dobil zeleno luč za »rušenje«Enrica Letta, zagotovilo o konstruktivni opoziciji Forza Italije in ostajanju Nove sredinske desnice v koaliciji. Berlusconi dobro ve, da trenutno še ni dovolj močen, da bi lahko šel z novo stranko na volitve, in si želi čim prej sprejetje novega volilnega sistema, ki bi mu omogočil bodočo zmago. Nova vlada se predstavlja kot zadnja v tem parlamentarnem mandatu, ki bi se moral končati leta 2018, ampak za oceno njene stabilnosti je treba upoštevati dejstvo, da bo Berlusconijeva opozicija posredno podpirala stabilnost le do sprejema nove volilne zakonodaje, ki bo zagotovo morala biti primerna tako za Forza Italijo kot za Demokratsko stranko (kar pomeni, da bodo zelo verjetno poskusili izoblikovati jasnejšo bipolarnost), in da ob bo sprejemu volilnega zakona želel odstopiti s položaja tudi predsednik Giorgio Napolitano. Če bi najmočnejše stranke ugotovile, da lahko predčasne volitve prinesejo dodatno prednost pri imenovanju novega predsednika republike, bo dolgoročno življenje vlade Mattea Renzija ogroženo in Giorgio Napolitano bo moral sklicati še en parlament, preden lahko odstopi. Ranzi, kije veš čas govoril, da mora imeti predsednik vlade podporo volivcev, in Berlusconiju obljubil reformo volilnega sistema, bo ujet v lastno past.
Laris Gaiser
Foto: PK
torek • 4. marca 2014
Gospodarstvo
Štajerski TEDNIK 9
Sveti Tomaž • 24. redna seja občinskega sveta
Se občini obeta nižji komunalni prispevek?
Svetniki in svetnice občine Sveti Tomaž so se minuli ponedeljek sestali na 24. redni seji občinskega sveta, kjer so obravnavali enajst točk dnevnega reda. Tokrat je največ besed teklo o osnutku programa opremljanja stavbnih zemljišč in odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje občine Sveti Tomaž, kjer je imel občinski svet deljena mnenja.
Foto: ML
Na tokratni seji je občinski svet potrdil osnutek odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka z višjo, in sicer 50-odstotno olajšavo. Z leve: pripravljavec odloka Gvido Modrijan, direktorica občinske uprave Zinka Hartman in župan Mirko Cvetko.
Zdajšnji komunalni prispevek v občini vključuje z odlokom iz leta 2008 predpisani faktor olajšave, ki znaša 40 odstotkov, kar za parcelo s 1000 m2 in tlorisom površine 150 m2 znaša 3500 evrov. A to bi se lahko v kratkem spremenilo. Na seji so namreč svetniki in svetnice obravnavali osnutek programa opremljanja stavbnih zemljišč in odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje občine Sveti Tomaž, ker je program iz leta 2008, na podlagi katerega občina Sveti Tomaž obračunava komunalni prispevek, v določenem delu neskladen z danes veljavno zakonodajo. Na tokratni seji so razpravljali predvsem o višini komunalnega prispevka, in sicer za koliko odstotkov bi lahko še dodatno zvišali olajšavo, saj bi radi spodbudili novogradnje v občini. »Sveti Tomaž je ena izmed tistih občin, ki želi pritegniti in spodbuditi gradnjo na različnih področjih našega življenja - tako domačih kot tudi tujih investitorjev -, in si želimo, da bi s pozitiv-
nimi trendi in čim manjšim komunalnim prispevkom dali zagon, da se te naše želje po novogradnjah spodbudijo,« je povedal župan Mirko Cvetko.
Razprava o višini olajšave
Občinski svet se je sicer z nižanjem komunalnega prispevka strinjal, nesoglasja pa so nastala, ko so želeli določiti višino olajšave. Tako je med drugim svetnik Marko Plohl predlagal, da bi olajšavo s trenutnih 40 odstotkov povečali na kar 80. »S komunalnim prispevkom je imela lani občina okrog 8000 evrov prihodka, saj sta bili na območju celotne lokalne skupnosti samo dve novogradnji. To ni nič glede na celoletni proračun občine,« je dejal Plohl in dodal, da bi s predlagano olajšavo občina postala še bolj prepoznavna. Župan Cvetko je odgovoril, da takšne olajšave nima nihče in da svetnik Plohl ne sme pozabiti, da so vsi skupaj odgovorni za proračun. V razpravo se je vpletel še pri-
pravljavec odloka Gvido Modrijan, ki je povedal, da mora komunalni prispevek vseeno izkazovati neko vrednost, in če ne bo tako, lahko županu revizorji očitajo, da komunalnega prispevka ne obračunava oziroma da fiktivno prikazuje neobračunavanje. Zato je Modrijan skupaj z županom predlagal 50-odstotno olajšavo, s katero bi se po njegovih besedah občina veliko lažje
zagovarjala pred morebitno revizijo. Tako bi torej za parcelo s 1000 m2 in tlorisom površine 150 m2 komunalni prispevek znašal 2800 evrov ali 700 evrov manj. »Mi se z desetimi procenti ne bomo obogatili, marsikomu pa bi mogoče lahko bistveno pomagali, če bi na primer namesto komunalnega prispevka, ki zdaj znaša 3500 evrov, to znižali na 2800 evrov,« je dejal župan Cvetko
in še priznal: »Že 40-odstotna olajšava je bila problem, s katero smo se že soočali. Enako bo s 50-odstotno, ampak po mojem ni nič narobe.« Po razpravi so svetniki in svetnice s petimi glasovi za in z enim vzdržanim potrdili osnutek akta in dorekli, da se do naslednje seje pripravi predlog s predlagano 50-odstotno olajšavo komunalnega prispevka.
Šport in kultura
Občinski svet je na seji soglasno sprejel letni program športa za leto 2014, v katerem občina med drugim zagotavlja sredstva za športno vzgojo otrok, mladine in študentov, športno rekreacijo in delovanje športnih društev. Letos bo občina za sofinanciranje programov športa namenila 12.000 evrov. Svetniki in svetnice so soglasno sprejeli tudi letni program kulture za leto 2014, v katerem je 6300 evrov predvidenih za kulturna društva in prireditve. Poleg kulturnih društev letni program kulture predvideva še sofinanciranje Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož, kjer občina kot soustanoviteljica sofinancira delovanje knjižnice iz proračunskih sredstev, in sicer v višini slabih 32.000 evrov. Sprejeti program predvideva še sofinanciranje Pokrajinskega muzeja Ptuj-Or-mož in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ormož.
Monika Levanič
Slovenska Bistrica • Svetniki sprejeli proračun
Desus želi več denarja za upokojenska društva, SD za Mladinski svet
Proračun občine Slovenska Bistrica so občinski svetniki in svetnice potrdili ter tako omogočili občinski upravi, da začne uresničevati zadane cilje. Za proračun ter za debelo repo so nato zaorali še člani Folklornega društva Košuta Poljčane.
»Upoštevali smo pripombe, kolikor je bilo to mogoče, ki so bile posredovane na občinskem svetu, tudi nekaj predlogov s sestankov z gasilci, s predstavniki krajevnih skupnosti. Poskušali smo upoštevati realno stanje,« je uvodoma dejal župan Ivan Žagar. Predvideni prihodki za letos znašajo 39,911.458, odhodki pa 41,662.574 evrov.
Ob tem je poudaril, da bo občina izgubila 300.000 evrov zaradi davka na nepremičnine in rebalansa proračuna za letošnje leto. Ob tem je bil kritičen tudi do izjav finančnega ministra Uroša Čuferja: »Ob vseh napovedih države o optimizmu sem po drugi strani poslušal finančnega ministra, ki je dejal, da se bo moral denar občinam vzeti, ker še niso ničesar prispevale. Vendar to ne drži.« Dotaknil se je tudi poračuna za odpravo plačnih nesorazmerij. »Mene ravnatelji sprašujejo, kdo jim bo zagotovil sredstva. Jaz ne bom, ker občina ne financira šolstva. Takoj lahko nastane do 200.000 evrov dodatnega
stroška. Bojim se, da se bodo stvari zelo zaostrile v drugem letu,« je dejal.
V drugem predlogu proračuna so predvideni nekoliko višji dohodki, predvsem na račun prodaje stavbnih zemljišč in nepremičnin. V proračun so vnesli tudi presežek Javnega zavoda Lekarne Slovenska Bistrica v višini 492.410 evrov. Osrednji razlog za to potezo naj bi bila možnost sprejetja zakona o lekarniški dejavnosti. »Ta zakon predvideva, da bi bila lastnica lekarn država in da bo torej ta sredstva vzela država. Ampak država denarja zagotovo ne bo porabila za investicije,« je pojasnil. Svetniki so mu pritrdili.
Pri odhodkih praktično ni sprememb. Po razgovoru z gasilci jim je namenjeno več sredstev, gre za namenska sredstva za tekoče delovanje in opremo. Tako bodo namesto predvidenih 27.500 evrov prejeli 52.500. »To je nujno, ker so hrbtenica civilne zaščite, če ne bi tako učinkovito ravnali, bi bila škoda še večja,« meni župan.
Svetniška skupina SD je k odloku o proračunu predlagala amandma, in sicer da bi se za 10.000 evrov zmanjšal znesek za občinsko glasilo Informator in da bi se ta denar namenil za mladinski svet in sanacijo posledic žledu v Bistriškem vintgarju. Ob tem moremo spregledati dejstva, da je predsednik mladinskega sveta tudi predsednik Mladega foruma SD. Svetnik iz SLS je dejal, da se bo moral mladinski svet še izkazati, preden bo
M— a »mu PPET- j
dobil sredstva. Amandma ni bil izglasovan.
Svetniška skupina DeSUS je županu očitala, da ni povišal sredstev za društvo upokojencev, ter dejala, da bodo očitno morali počakati na novega župana. Toda župan je zavrnil vse očitke. »Poglejte si proračun in skozi vrste programov dajemo ogromna sredstva za starejše, govorimo o milijonih - program Metulj, pomoč na domu in socialni transferji,« je našteval župan. Dodal je še, da
uprava ni nobenemu društvu povečevala sredstev za delovanje. »Kolikor se pa spomnim, smo sredstva za društveno dejavnost lani povečali zgolj upokojencem. Bodimo iskreni in pošteno povejmo ljudem,« je sklenil. Glede izgradnje ali obnove vrtca na Črešnjevcu so med seboj obračunali še svetniki s Črešnjevca. Svetniki DeSUS s Črešnjevca se niso strinjali, da bi se obnovila že obstoječa stavba. Župan je sklenil, se bodo odločili za najbolj racionalno rešitev.
Na koncu se je oglasil še svetnik in poslanec Jožef Je-rovšek in potožil, da vsi proračuni postajajo vedno bolj nepregledni. »Vedno več je materiala, ki ga človek stežka obvlada,« je povedal. Nato pa ga je zanimalo, zakaj občina pričakuje, da bo morala podjetju NGP Nizke gradnje Ptuj vrniti unovčene garancije v višini 400.000 evrov znotraj projekta oskrbe s pitno vodo in zakaj bo investicijski nadzor v tem letu znašal 291.000 evrov. Župan je odgovoril, da je bila unovčitev bančnih
garancij dolžnost občine. »Po mojem vedenju naši argumenti niso bili upoštevani na prvi stopnji na sodišču na Ptuju. Če pa izgubimo tožbo, pomeni, da smo v finančnem toku na ničli. 400.446 evrov smo predvideli kot odhodek, ker v primeru izgube želimo imeti denar v proračunu,« je pojasnil. Višina stroškov za investicijski nadzor pa je posledica projektov, ki bodo v večini izvedeni v tem letu. »Nisem pa vedno srečen z nadzorom, vendar moramo spoštovati postopke,« je priznal.
Po obsežni razpravi je o odloku proračuna glasovalo 24 svetnikov in svetnic, trije so bili proti. Občinski svet je v nadaljevanju potrdil še investicijska načrta za obnovo vrtca na Zgornji Polskavi v višini 750.000 evrov ter za dograditev vrtca na Zgornji Ložnici 550.000 evrov. Oboje bo občina financirala z lastnimi proračunskim denarjem. Prav tako so podali soglasje k imenovanju Monike Kirbiš Rojs za v. d. direktorja Javnega zavoda RIC Slovenska Bistrica, vendar najdlje za eno leto. Pozitivno mnenje so podali tudi kandidatki za ravnateljico Srednje šole Slovenska Bistrica Ivi Pučnik Ozimič.
Svetniki so potrdili še letni program športa in ljubiteljske kulture ter investicijske projekte obnove cestnih odsekov. Zavrnili pa so predlog komisije za priznanja občine, predlagan je bil Andraž Kvas.
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
Za proračun ter za debelo repo so nato zaorali še člani Folklornega društva Košuta Poljčane.
1G Štajerski TEDNIK
Kultura
torek • 4. marca 2Q14
Središče ob Dravi • Dobrodelna prireditev
Naše veliko srce
»Nocojšnji večer je dokaz, da dobrodelnost ni le beseda in da smo združeni v dobrodelnost za srečo najmlajših lahko neverjetno složni,« je minulo soboto na dobrodelni prireditvi Naše veliko srce za sklad Vrtca Navihanček dejala Tina Zadravec, predstavnica upravnega odbora sklada Vrtec Navihanček pri Osnovni šoli Središče ob Dravi.
Že tradicionalna dobrodelna prireditev je tudi letos do zadnjega kotička napolnila Kulturno dvorano Sokolana. Ljudje dobrega srca so lahko slabi dve uri uživali ob bogatem in pestrem programu. Za živahen uvod je s plesno točko poskrbela Laura Roškar. S tremi skladbami se je predstavil Mini pevski zbor, nastopali pa so tudi otroci iz vrtca, in sicer skupina Hermanovi prijatelji, Smrkci, skupina Mavrica in Plesni krožek, ki so se predstavili z zanimivimi plesnimi in pevskimi točkami. Poleg otrok so nastopali tudi starši, ki so se predstavili z dramsko igro Cesarjeva nova oblačila. Nastopal je še pevski zbor staršev in vzgojiteljic ter Ata
band, ki je zbrane zabaval še v neuradnem delu. Za dobro voljo je s humorno točko Kdo je napravil Vidku srajčico poskrbel priznani dramski igralec Gorazd Žilavec.
Otroci in vsi nastopajoči so tudi letos dokazali, da se z dobro voljo in odprtim srcem da narediti marsikaj. Po besedah ravnateljice OŠ Središče ob Dravi Jasne Munda so namreč s pomočjo sponzorjev, obiskovalcev in prispevkov staršev na dobrodelni prireditvi zbrali nekaj več kot 1300 evrov, s katerimi bodo za najmlajše otroke v vrtcu postavili zunanja igrala in zagotovili prenosno varnostno ograjo. Kot je še povedala ravnateljica OŠ Središče ob Dravi Jasna Munda, lahko z
Za dobro voljo je na dobrodelni prireditvi s humorno točko poskrbel priznani igralec Gorazd Žilavec.
zbranimi sredstvi sklada vrtca otrokom omogočajo nadstan-dardne programe ter dodatna igrala in igrače, ki jih sicer ne bi mogli. Tako so v preteklosti
z zbranimi prispevki že zagotovili nov peskovnik, trampolin, glasbene instrumente, kocke in druge didaktične igrače.
Monika Levanič
Ptuj • Oživljanje Kurentove svatbe
Predstava o identiteti mesta
V prostorih Doma kulture na Ptuju so se 27. februarja zbrali nekateri ustvarjalci edinstvene glasbeno-gledališke predstave pod naslovom Kurentova svatba, s katero so leta 2012 odprli Festival umetnosti in dediščine, s katerim je Ptuj sodeloval v projektu EPK 2012 - Ptuj partner. Njihova skupna želja je, da bi predstava ponovno oživela.
Podlaga zanjo je bila zgodba Zdenka Kodriča, ki temelji na bogastvu pustnega izročila, ki osvaja z glasbo, bogatim scenarijem in kostumografijo ter ljubezensko zgodbo, postavljeno v današnji čas, ki jo zapletajo tradicionalni pustni liki. S časovno distanco so se njeni postavljavci vračali v čas njenega nastajanja, v pozitivno klimo, ki je takrat prevzela vse. Nastala je izjemna predstava, ki bi bila lahko nadgradnja Kurentovanja, a je po dveh razprodanih predstavah izginila z repertoarja. Po mnenju Janeza Dovča gre za predstavo, ki bi bila lahko odmev tega prostora in bi tudi lahko živela sama od sebe. Lahko je tudi priložnost za turizem, da preko kurentov
in predstave povabi ljudi v to okolje. Morda pa bo predstava kmalu spet, saj se odpirajo neka vrata, katera, pa Mladen Delin še ni mogel povedati. To je slovenski projekt, ki je nastajal 10 mesecev in povezal okrog 120 ljudi, stal 130 tisoč evrov, ne smemo pustiti, da se ne bi nadaljeval. Ponovitve niso velik strošek, problem je infrastruktura, 20 tisoč evrov bi potrebovali za obnovitev predstave, da se izpili, 20 tisoč evrov pa za infrastrukturo. Po besedah Delina so ptujskega župana Štefana Čelana prosili za 20 tisoč evrov, drugo pa bi poravnali z vstopnicami. Ta naj bi jim denar sicer lani obljubil, a se je izteklo drugače, ker so se pojavili problemi z organi-
zacijo Kurentovanja 2014. Če jo bodo ponovno postavili, jo bodo umestili v OŠ Ljudski vrt, saj dominikanski samostan zanjo ni prava lokacija, ne izpolnjuje nobenih pogojev. Matjaž
Latin je prepričan, da bi morala biti Kurentova svatba znamka tega okolja, znamka, ki bi predstavljala identiteto mesta in njegovo dediščino.
MG
V: 1 1 TI	
	_ 1 jt >f ' '" " ''Tr^^H
Tr j^BBBM	
	M JPwP? «r^ ^^¿ttfl
J JL	
	
Foto: Črtomir Goznik
Pogovor o ponovni postavitvi Kurentove svatbe
Ptuj • Pustne prireditve
Drugi pustni korzo navdušil
Lani je preteklo 140 let od prve organizirane ptujske pustne povorke. Prvič so jo organizirali 25. februarja leta 1873.
Letošnji drugi pustni korzo ali 141. organizirana mestna pustna povorka je privabila 15 skupin, najštevilčnejše so bile skupine princev karnevala, tudi društvo Cesarsko kraljevi Ptuj ni zaostajalo, pridružile pa so se jim tudi skupine iz Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Francije in Albanije, nenapovedano pa tudi Vikingi iz Norveške. Manjkalo pa tudi ni kurentov, tokrat se je predstavila županova skupina. Opaziti pa je bilo tudi Gospode Ptujske, morda pa ponovni ptujski razcvet ni niti tako daleč, če sodimo
po njihovi udeležbi. Ptujski mestni korzo je že v svojem drugem letu napovedal, da bo ptujsko Kurentovanje dobilo še eno organizirano povorko. V soboto je napolnila mestno jedro, že dolgo mesto ni bilo tako polno, in to ne samo na Mestnem trgu in tržnici, temveč tudi na drugih mestnih predelih. Kaj bi bilo šele, če bi se za sobotno dopoldansko predstavitev odločile tudi vse mestne maske, ki že tradicionalno zaplešejo na sobotnem karnevalskem plesu.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski mestni korzo je že v svojem drugem letu napovedal, da bo ptujsko Kurentovanje dobilo še eno organizirano povorko.
Tednikova knjigarnica
Svet stvari - svete stvari
Po pustnem torku pride pepelnica, s pepelnič-no sredo je konec maste-nja z jedačo in bratenja s pijačo, konec je karnevalskega norenja. Prihaja čas posta in včasih je to obdobje naznanil polnočni zvon. Nekoč je pepelnica veljala za sopraznik in sveti dan, takrat so verniki hodili k maši, ki se je opravljala v spokorni vijolični barvi na ta dan. Verniki so pristopali k pepeljenju: mašnik je s pepelom »lanskih« oljk pokrižal čela in izrekal biblijske besede: Spominjaj se, da si prah in v prah se povrneš. Tako je med drugim zapisal Damjan J. Ovsec (Velika knjiga o praznikih, 1992).
Ni še gotovo, da so kurenti zimo prepodili, star slovenski pregovor (več v Pregovori in reki na Slovenskem, 1987) namreč pravi: Ako zima z usti ne uje, z repom omaha! Zagotovo pa je, da s postnimi dnevi sovpada obdobje premišljevanja, razmišljevanja, premlevanja in ukvarjanja z mentalnimi dimenzijami, z duhovnostjo in podobnimi vrlinami, preden izbruhnejo drugačne dinamike z zaresnim prihodom pomladi.
Postno-premišljevalno obdobje je najbolje pospremiti z dobro knjigo in te dni je izšla v založništvu Pivec iz Maribora prav posebna knjiga esejev prav posebnega avtorja, prav posebnega umetnika - dr. Boštjan Narat je filozof in glasbenik. Urednik Nino Flisar je na zavihku knjižnega ovitka napisal, da je Narat odprt, zvedav in resen človek, ki svoje sile usmerja v plovbo po najrazličnejših svetovih, ki se jih avtor loteva poglobljeno, v maniri estetike uma in duha.
Partija je naslov petega eseja (str. 39) od petnajstih, kolikor jih je zbranih v knjigi z enakim naslovom (128 strani), in ima za esej nenavadno formo dramskega besedila. Dialog poteka med Črnim in Belim ali med belim in črnim, morda, in začenja:
ČRNI: A si bral tisto pesem?
BELI: Katero?
ČRNI: Tisto Esadovo, iz zbornika, ki je izšel ob razstavi, a veš? Nogomet in umetnost, Mestna galerija, prejšnji teden je bila otvoritev.
BELI: Aja, to.
ČRNI: Ja, to. A si jo bral? Žalostni Bosanec je naslov.
BELI: Nisem. Fuzbal me itak ne zanima, saj veš. Žalostni Bosanci pa so postali TM že v devetdesetih. Dolgčas. (d4)
ČRNI: Moraš jo prebrat. In nima veze, če te ne zanima fuzbal, ker te tekme se pa vsi spomnimo. Italija 90, svetovno prvenstvo, četrtfinale, Jugoslavija : Argentina, od 30. minute igramo z desetimi, vzdržimo, 120 minut smo boljši, potem penali, Ivkovic brani Maradoni, smo tik pred polfinalom in potem ...
BELI: Da?
ČRNI: Hadžibegic ustreli najslabši elfer v zgodovini. Poda, dobesedno poda golmanu v roke. BELI: In?
ČRNI: Kaj in? Jugoslavija gre domov, Argentina naprej in potem je konec. Zadnja šansa, da bi bili prvaki, gre v maloro. Ni države, ni reprezentance.
BELI: Ne spomnim se.
ČRNI: Česa? Vojne?
BELI: Ma ne vojne, vojne se spomnim. Tekme. Pa nisem bral pesmi. Ti si na vrsti.
Nobena stvar ni mrtva. Vsaka, na videz še tako nepomembna stvar je absolutna afirmacija življenja in - kot takšna - čudež (na strani 113).
Če je ta stvar knjiga kratkih filozofičnih zapisov, po malem bližnjih, navadnih stvari, zapisanih svetlo v risu osebne Naratove poetike, ki prijetno zapelje bralca, da bralnemu času sledi veliko daljše obdobje bralske refleksije, potem se Partija afirmira v tisto najbolj želeno bral-sko skušnjo. Knjigo Partija, ki tudi po oblikovalski plati skladno uokvirja vsebino, priporočam zahtevnejšemu bralskemu občinstvu.
_Liljana Klemenčič
Foto: ML
Jure Matjašič, Zavrč
»Naši cilji so povezani z Evropo«
Stran 12
Rokomet
Končati državno prvenstvo na 7. mestu Stran 12
Odbojka
Glavno orožje za zmago je bil servis
Stran 13
Boks
Lovrec, Vindiš in Šimon-čik zmagali v Ljubljani Stran 13
Nogomet
Podvinčani ciljajo na napredovanje
Stran 14
Tomaž Pivec
»Zame je na prvem mestu pravilna izvedba vaj« Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Neobetaven začetek
Jesenski del državnega prvenstva v 1. SNL se je končal s tekmo med Mariborom in Zavrčem (3:4). To je bil pravi praznik nogometa: dobra igra obeh tekmecev, veliko zadetkov, številni navijači ... Vsi tisti, ki smo kaj podobnega pričakovali tudi v nedeljo, ko je bila na sporedu zaostala tekma 4. kroga med Olimpijo in Mariborom, smo bili globoko razočarani.
Na tekmi je pričakovanja upravičil le Maribor, vse drugo ni bilo na nivoju »večnega derbija«. Že sedaj je jasno, da bodo Ljubljančani še eno sezono neuspešno iskali pot proti vrhu, pri tem pa bodo imeli na nogi - ob številnih zgrešenih kadrovskih odločitvah v preteklosti - še eno težko obtežitev - navijače. Ti si tega naziva ne zaslužijo, saj njihov glavni cilj ni pomoč klubu, ampak vzbujanje pozornosti s primitivnimi akcijami. Nekaj podobnega so po tekmi s Sevillo storili tudi člani navijaške skupine Viole, ki pa so se tokrat v Ljubljani vendarle zadržali. Če ne bi bilo tako, potem tekma skoraj gotovo ne bi bila odigrana do konca ... Samo upamo lahko, da bo nadaljevanje boljše ...
PRELOŽENA TEKMA 4. KROGA:
OLIMPIJA - MARIBOR 0:3 (0:1), strelci: Bohar 35., Fajič 80., Mendy
95.						
1. MARIBOR	20	13	2	5	46:19	41
2. LUKA KOPER	20	11	3	6	24:20	36
3, ZAVRČ	20	11	3	6	34:31	36
4. GORICA	20	10	5	5	37:19	35
5. RUDAR VELENJE	20	9	5	6	24:16	32
6. OLIMPIJA	20	8	2	10	26:33	26
7. DOMŽALE	20	6	7	7	31:24	25
8. CELJE	20	6	4	10	16:29	22
9. KRKA	20	4	3	13	15:38	15
10. TRIGLAV	20	3	4	13	17:41	13
					JM	DK
Nogomet • Prijateljska tekma
FARMTECH VERZEJ - ZAVRC 0:5 (0:1)
STRELCI: 0:1 Smrekar (31.), 0:2 Šafarič (56.), 0:3 Dugolin (80.), 0:4 Božak (82.), 0:5 Golubar (88.)
FARMTECH VERŽEJ: Duh, Trstenjak, M. Vinkovič, D. Vinkovič, Kou-ter, Hotic, Lukač, Pelcl, Živko, Ropoša, Polajžer (Kek, Hodnik, Mauko, Kavčič, Sečko, Rola, Moravac, Slana, Domjan, Kavaš). Trener: Zlatko Gabor.
ZAVRČ: Fink, Sambolec, Murko, Kurbus, Kokol, Šafaric, Težak, Matjašič, Kelenc, Smrekar, Kresinger (Bešanic, Vaš, Golubar, Brlenčic, Božak, A. Čeh, Fuček, Lešnik, Dugolin). Trener: Viktor Trenevski.
Prvoligaš iz Zavrča, kot kaže, povsem pripravljen pričakuje spomladanski del prvenstva in uvodno tekmo s kranjskim Triglavom (v nedeljo, 9. 3.), saj so igralci trenerja Viktorja Trenevskega odlično prestali generalko. Po dokaj enakovrednem prvem polčasu, ko so gostje le enkrat zadeli v polno, je bilo nadaljevanje povsem v znamenju Zavrčanov. Napadalci so se izkazali zlasti v končnici, ko je koncentracija Veržejcev v obrambnih vrstah povsem odpovedala. Edino zrelejšo priložnost za zadetek so domačini imeli v 76. minuti, ko je Maukov strel z roba kazenskega prostora zgrešil cilj. Zadnjo preizkušnjo pred nadaljevanjem prvenstva v 2. SNL (16. marec) bodo Prleki imeli naslednjo nedeljo, ko se bodo v Veržeju pomerili s ptujsko Dravo.
NŠ
Strelstvo • EP v Moskvi Stojak do 27. mesta
V Moskvi poteka evropsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Od slovenske mladinske sekcije se je doslej najbolj izkazala Sevničanka Anuša Kovačič, ki je z zračno pištolo zasedla 12. mesto, potem ko je zadela 377 krogov, kar je tudi njen osebni rekord. Na moški mladinski tekmi z zračno pištolo je nastopil Ptujčan Sašo Stojak in s 563 krogi zasedel 27. mesto. Slovenke so na tekmi z zračno puško v ekipni mladinski konkurenci zasedle 16. mesto, v posamični pa je bila najboljša Petra Vernik iz Ormoža, ki je s 405,4 kroga zasedla 50. mesto. Njena sotekmo-valka Urška Kuharič je s 402,3 kroga zasedla 59. mesto. V ruski prestolnici se bodo v torek začele članske preizkušnje. V sredo bo z zračno pištolo nastopil tudi Kevin Venta.
lk
Tenis • Blaž Rola zmagal na challenger turnirju na Kitajskem
Blaž Rola v slovenskem pokru asov!
V	petkovi številki Štajerskega tednika smo že poročali o uspešnih predstavah Blaža Rola na uvodnih dvobojih turnirja v kitajskem Guangzhou, ko je ugnal Španca Granollersa in Kitajca Zhan-ga. Pri tem dosežku pa se Ptujčan še zdaleč ni ustavil ...
V	četrtfinalu je meril moči z Izraelcem Amirjem Wein-traubom (224.), ki je pred tem izločil 6. nosilca turnirja Japonca Moriya (167.). 27-le-tni Izraelec je bil za Blaža dostojen tekmec, predvsem v 1. nizu, v katerem si tekmeca nista priigrala niti ene same priložnosti za break. Zato pa je bil toliko razburljivejši tie-break: prvi je do priložnosti za osvojitev niza prišel Blaž (6:5), vendar se je Izraelec rešil in si v nadaljevanju sam priigral dve zaključni žogi za niz (6:7, 7:8) - drugo celo na lasten servis. Takrat je Rola »stopil na plin« in osvojil tri točke zapored ter končal niz z 10:8. V 2. nizu je imel Blaž odličen izkoristek svojega servisa, saj je izgubil le eno samo točko (dobil jih je 20). Na drugi strani je močno pritiskal na začetni udarec Weintrauba in si priigral štiri priložnosti za break, od tega kar tri v tretji igri, v kateri sta odigrala kar 20 točk. Izraelec se je uspešno branil vse do rezultata 5:4, nato pa si je Blaž na servis Izraela priigral prednost 30:40 in s tem zaključno žogo. Tokrat je izkoristil kar prvo in se uvrstil v polfinale. Dvoboj je trajal uro in 41 minut, končno razmerje točk pa je bilo 83:71. Izraelec si v celotnem dvoboju ni priigral niti ene priložnosti za break, kar priča o Blaževem odličnem servisu; izkoristek prvega in drugega servisa je imel nad 80 %.
Za vstop v finale se je Blaž meril z Michaleom Venusom iz Nove Zelandije (391.). Ta je pripravil največje prese-
Guangzhou, 50.000 dolarjev, rezultati:
1.	krog: Rola (2.) - Gerard Gra-nollers (Španija) 4:6, 6:3, 6:2;
2.	krog: Rola (2.) - Ze Zhang (Kitajska) 4:6, 6:3, 6:4;
četrtfinale: Rola (2.) - Amir Weintraub (Izrael) 7:6(8), 6:4;
polfinale: Rola (2.) - Michael Venus (Nova Zelandija) 6:3, 6:2;
finale: Rola (2.) - Yuichi Sugita (Japonska, 4.) 6:7(4), 6:4, 6:3.
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola se je z zmago na Kitajskem prebil na 128. mesto ATP-lestvice; od Slovencev sta sedaj višje uvrščena le še Aljaž Bedene in Blaž Kavčič.
nečenje turnirja, saj se je do polfinala prebil vse iz kvalifikacij. 26-letni Novozelandec je sicer precej višje uvrščen na ATP-lestvici med dvojicami (93). Rola je v tem dvoboju povsem prevladoval in Venusu ni dopustil nobenih možnosti za novo presenečenje. Po dobri uri igre je bilo končno razmerje točk 63:39.
Dramatični finale
V nedeljo zjutraj po srednjeevropskem času (časovna razlika med Guangzho-ujem in Slovenijo je 7 ur in pol) je Blaž tako nastopil v svojem drugem finalu challenger turnirjev. Njegov tekmec je bil Japonec Yuichi Sugita (161.), ki je bil na turnirju 4. nosilec in je v polfinalu izločil 1. nosilca, rojaka Goa Soeda (141.). Obetali smo si lahko izenačen dvoboj - in ga tudi dobili.
Blaž si je že v 2. igri priigral dve priložnosti za break, a se Japonec ni dal tako zlahka. Pri rezultatu 6:5 je imel Rola naslednjo break priložnost in
obenem prvo zaključno žogo za niz, a se je tekmec ubranil tudi tokrat in niz se je končal s tie-breakom. Čeprav je Blaž dotlej pri 93-odstotnem servisu izgubil le eno samo točko na svoj servis (24:1!), je v podzavesti zagotovo pre-mleval izgubljeno zaključno žogo in Sugita je to izkoristil ter slavil 4:7. Blaž je sicer v 1. nizu osvojil več točk od tekmeca (42:36), na svoj servis pa je izgubil le tri točke. Tudi to ni bilo dovolj za vodstvo . Čeprav bi lahko to pomenilo psihološki padec, pa do tega pri Blažu ni prišlo: odločno je začel drugi niz in od zaostanka 0:1 naprej osvojil pet iger zapovrstjo. Sugita se je poskusil vrniti v igro, a je Blaž niz po 49 minutah končal s 6:4. Sledil je odločilni niz, v katerem je Rola prvič odvzel servis tekmecu pri 1:1 (Sugi-ta je v odločilni točki naredil dvojno napako). To prednost je ohranjal do rezultata 5:3, pri katerem si je na servis 25-letnega Japonca priigral točko za skupno zmago. Tokrat je izkoristil kar prvo!
Veličastna zaključna fotografija turnirja v Guangzhou.
Po dveh urah in 15 minutah igre je bilo končno razmerje točk 110:91 v korist Rola, ki je izvedel 4 breake (8 priložnosti), Sugita le enega (1 priložnost). Razmerje v asih je bilo 8:6, v dvojnih napakah pa 2:2. Odločilen dejavnik v dvoboju je bil servis, ki je pri Blažu v vseh nizih deloval odlično (82 %, Sugita 63 %).
S to lovoriko se je Rola priključil pokru asov slovenskih igralcev (Grega Žemlja, Blaž Kavčič, Aljaž Bedene), ki so doslej osvojil challenger turnir. Ptujčan je bil doslej enkrat v finalu (Rio de Janeiro), še petkrat pa v polfinalu (Marbella, Tampere, Sao Paulo, Kenitra, Toyota).
Na najnovejši ATP-lestvici je Rola z novimi 90 točkami - kar je največ doslej (za nastope na Australian Opnu jih je npr. osvojil 70) - pridobil več kot 20 mest in je prehitel Grega Žemljo, ki se še vedno ubada z boleznijo. Ker Rola do poletja ne brani nobenih točk iz lanske sezone, se lahko ob še kakšnem podobnem dosežku zavihti še precej višje ...
Jože Mohorič
ATP lestvica, uvrstitve najboljših Slovencev:
116. Aljaž Bedene	503
120. Blaž Kavčič	489
128. Blaž Rola	450
137. Grega Žemlja	417
12 Štajerski
Šport
torek • 4. marca 2014
Nogomet • Jure Matjašič, NK Zavrč
Naši cilji so povezani z Evropo
Nogometaši Zavrča odštevajo zadnje dni do začetka spomladanskega dela prvenstva, ko bodo branili izjemno 3. mesto, ki so si ga priigrali jeseni. Eden pomembnejših členov v tej zgodbi bo prav gotovo Jure Matjašič, ki je na nekaterih jesenskih tekmah pokazal ves svoj razkošni talent. Pred začetkom drugega dela prvenstva je odličen 21-letni krilni igralec optimističen in pričakuje nadaljevanje uspešne jesenske serije.
Do začetka spomladanskega dela je le še nekaj dni. Ali nestrpnost v ekipi že narašča?
J. Matjašič: »Srečanje s Triglavom, ki smo mu posvetili večji del priprav, se bliža. Glede na stanje na lestvici, vzdušje v ekipi in pričakovanja je normalno, da nestrpnost že narašča, čeprav neke posebne napetosti ni čutiti. Velik del zaslug za to pa ima tudi dolg
zimski premor.«
Za vami so več kot mesec in pol dolge priprave. Kako bi jih ocenili?
J. Matjašič: »Za nami so dolge in naporne priprave, ki smo jih glede na pogoje oddelali optimalno. Začetek smo namenili kondicijski in fizični pripravi. Glavni del priprav je potekal v Novigradu, kjer smo se posvetili taktiki in uigravanju. Veliko časa smo namenili tudi 'team buildingu' in spoznavanju novincev, ki so se odlično vključili v ekipo. V tem času smo odigrali kar nekaj prijateljskih tekem. Izpostavil bi tekme v skupinskem delu turnirja Istria Winter Cup proti Širokem (1:1), Buducno-sti (1:0) in Sesvetam (5:0), ki smo jih odigrali na zares visokem nivoju. Menim, da smo v teh pripravah naredili tudi velik korak v organizacijskem smislu, tako da smo igralci lahko razmišljali le o nogometu.
Ob tej priložnosti bi pohvalil celotno ekipo: strokovno vodstvo, fizioterapevte, ekonome ... Edina negativna stvar je, da smo zaradi poškodb ostali brez Marka Roškarja in kapeta-na Sandija Čeha. Sicer je ocena priprav vsekakor odlična.«
Vaše ime se je skupaj s kolegom Mihom Kokolom omenjalo v povezavi z ljubljansko Olimpijo.
J. Matjašič: »Nekaj se je govorilo o tem, čeprav težko dajem točne informacije. Mislim, da se je zataknilo pri višini odškodnine, tako da nekih konkretnih pogovorov med mano in Olimpijo ni bilo. Trenutno se s takšnimi stvarmi niti ne ubadam. Pred tremi leti sem prišel v Zavrč in vesel sem, da lahko sodelujem v tej zgodbi, ki traja praktično že od 2. MNZ lige. V tem smo osvojili naslov prvaka v 3. SNL in 2. SNL, tako da še nekaj manjka (smeh). Sem pa
Foto: Črtomir Goznik
Jure Matjašič: »Dokazali smo, da imamo kakovostno moštvo in da igramo zelo dober nogomet.«
vesel, da je takšen klub, kot je Olimpija, pokazal zanimanje zame.«
Kako dobro ste po vašem mnenju pripravljeni pred nadaljevanjem prvenstva? Kje so vaše prednosti?
J. Matjašič: »Po mesecu in pol kakovostnih priprav smo
Rokomet • 1. A SRL (m)
Končati državno prvenstvo na 7. mestu
V	prejšnji številki Štajerskega tednika smo se dotaknili ekip, ki bodo v zaključku sezone 2013/14 igrale v Ligi za prvaka. Danes so na vrsti ekipe, ki se bodo potegovale za uvrstitev od 7. do 12. mesta v državi. Med njimi je tudi Jeruzalem iz Ormoža, ki je zamudil imenitno priložnost, da bi v nadaljevanju sezone na Hardeku gostil Gorenje, Celje, Maribor, Ribnico in Trimo.
7. JERUZALEM ORMOŽ (16)
V	taboru Jeruzalema so po eni strani z osvojenimi točkami (8 zmag, 16 točk) lahko zelo zadovoljni, po drugi strani pa razočarani, saj so ostali tik pred vrati Lige za prvaka. Letos se je šele drugič zgodilo, da je ekipa z le 17 osvojenimi točkami po rednem delu sezone napredovala v Ligo za prvaka (običajno je bilo treba zbrati od 21 pa vse do 23 točk). Ormožane sta drago stala domača poraza v 19. in 21. krogu proti Ribnici in Izoli. Še posebej boleč je bil poraz proti Izo-ljanom, ko je ekipa v zadnjih petnajstih minutah zapravila prednost petih zadetkov. Pred sezono so bili Ormožani glavni kandidati za izpad iz lige, ob tem jih niso obšle tudi poškodbe, ki so jih drago stale v zadnjih štirih krogih. Že tako majhen igralski kader je ostal brez Davorina Levaniča, Roka Cvetka, Miha Kolmančiča in na koncu še brez Aleša Šišma-noviča. Prav ti fantje bi bili pomemben faktor pri postavitvi pike na i in uvrstitve v Ligo za prvaka. Pred trenerjem Sašem Prapotnikom je zdaj naloga, da skupaj s fanti pozabi na zamujeno priložnost in se osredotoči na boj za obstanek v ligi. Letos bo Liga za obstanek peklenska od prvega do zadnjega kroga. Pred izpadom ni varna nobena ekipa, točke v gosteh bodo štele dvojno in napak na domačem parketu si ne bo smela privoščiti nobena ekipa. Jeruzalem 15. 3. čaka gostovanje v Krškem in teden dni kasneje »popravni izpit«
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalema Ormoža si želijo čim prej zagotoviti obstanek v 1. A-ligi.
proti Izoli na Hardeku. Za miren obstanek v ligi bo treba osvojiti še najmanj 6 točk, za kaj več, npr. končno 7. mesto, pa vsaj 14 točk.
8. KRKA NOVO MESTO (16)
Novomeščani so pred začetkom sezone ciljali na uvrstitev v Ligo za prvaka, vendar tudi njih niso zaobšle številne poškodbe in ekipa je končala na
8.	mestu s 16 točkami. Po svežih informacijah bo ekipa zaradi nešportnega vedenja ostala brez nekaterih pomembnih igralcev prve sedmerice, kar lahko ekipi oteži boj za obstanek v ligi. Na klopi ima Krka izkušenega mačka Slavka Ive-zica, ki bo znal iz svoje ekipe potegniti maksimum.
9.	SLOVAN (15)
Slovan je, ne glede na to, kako se bo končala sezona, največje razočaranje prvenstva. Ekipa je ciljala na visoko 4. mesto, zdaj pa jo čaka hud boj za obstanek. Slovan je ekipa, ki je od začetka sezone zamenjala že skoraj polovico igralskega kadra (Dobelšek, Vuglač, Čemas, Tomšič, Lazovic, Poklar) in kar tri trenerje (Cvijič, Maček, To-minec). Ljubljansko zasedbo
zdaj vodi že četrti trener Mla-den Stanič, ki ima v svoji ekipi enega največjih slovenskih biserov - vratarja Urha Kastelica. Glede na dogodke skozi celotno sezono so Ljubljančani tisti, ki bi si zaslužili izpad iz lige.
10.	IZOLA (13)
Gre za eno najneugodnejših ekip v spodnjem delu lestvice. Zmage ekip iz spodnjega dela lestvice v Izoli so redkost, čeprav je, denimo, v 22. krogu v dvorani Kraška zanesljivo zmagala Sevnica in pokopala vse ormoške upe o 6. mestu. Znano je, da Izoljani najmanj trenirajo od vseh ekip, kar se jim pozna pri letošnji uvrstitvi. Ekipo na površju držijo njihovi fanatični navijači in nekaj klubskih posameznikov, ki se borijo za preživetje svojega kluba. So eden od glavnih kandidatov za mesta, ki vodijo ligo nižje, vendar se bodo za svoje preživetje borili do zadnjega atoma moči.
11.	KRŠKO (10)
Z zmago v zadnjem krogu proti Jeruzalemu so se »vrnili med žive« in znova lahko sanjajo o obstanku v ligi. Če jim čez štirinajst dni uspe še enkrat
premagati Jeruzalem, bo ekipa najmlajšega trenerja v ligi Sandija Markla naredila nov korak k obstanku. Gre za eno najmlajših in najnižjih ekip v ligi, ki igra hiter in agresiven rokomet. Krčane čaka hud boj za mesta, ki ohranjajo prvoli-gaški status. Ob Izoli so največji kandidati za izpad iz lige.
12. SVIŠ I. GORICA (8)
Ekipe iz Ivančne Gorice po rednem delu sezone nihče ni pričakoval na dnu lestvice. Slab start jih je drago stal, čeprav je ekipa konec tedna na finalu pokala naredila zgodovinski uspeh z uvrstitvijo v finale. A prav ta pokal lahko sviškote drago stane. Tudi na tekmah Lige za obstanek bo treba biti tako motiviran kot na pokalu v Celju. Gladko se lahko zgodi, da drugouvrščeni v pokalnem tekmovanju zapusti najvišji rang tekmovanja v državi. Okrepili so se z Mihom Tomšičem iz Slovana, kar je vesela novica za navijače tega vzorno urejenega kluba. Sviš bo obdržal prvoligaški status, saj ima glede na ostale klube v Ligi za obstanek solidno igralsko zasedbo.
Uroš Krstič
pred nadaljevanjem prvenstva pripravljeni maksimalno. Če primerjam ekipo zdaj in pred pol leta, lahko rečem, da smo napredovali praktično v vseh pogledih. Zdaj so tudi naši cilji bolj jasni kot pred začetkom prvenstva. Čeprav smo vedeli, da imamo kakovostno moštvo, nismo bili povsem prepričani, da lahko pa-riramo najboljšim. Zdaj je to jasno. Dokazali smo, da zmoremo, da imamo kakovostno moštvo in da igramo zelo dober nogomet. Našo največjo prednost predstavlja domače igrišče v Zavrču. Tam vlada neka posebna atmosfera, v kateri vsakega nasprotnika čaka peklenskih devetdeset minut. To smo dokazali že v jesenskem delu, po katerem zasedamo prvo mesto na razpredelnici domačih tekem. Rezerve pa vidim predvsem na gostujočih tekmah. Nekajkrat smo že dokazali, da lahko tudi v gosteh igramo dobro, ampak mislim, da smo vseeno po nepotrebnem izgubili kakšno točko, ki jo bomo poskušali nadomestiti v nadaljevanju prvenstva.«
Lahko Zavrč obdrži trenutno mesto na lestvici ali ga celo nadgradi?
J. Matjašič: »Imamo zelo izkušeno ekipo z dodatkom mladosti, kar se odlično ujema. Naši cilji so kristalno jasni: to so mesta, ki vodijo v Evropo. Mi verjamemo vase in lahko obljubim, da bomo naredili vse, da obdržimo vsaj trenutno mesto na lestvici. Vemo, da ne bo lahko, saj je tukaj še kar nekaj odličnih ekip, ki se borijo za visoka mesta (Gorica, Rudar, Koper, Domžale ...). Vseeno upam in verjamem, da nam bo na koncu uspelo.«
Navijači so vas jeseni množično spremljali tako doma kot v gosteh. Imate za njih kakšno sporočilo?
J. Matjašič: »Seveda bi se jim najprej zahvalil za podporo v jesenskem delu prvenstva, saj imajo res posebno vlogo v tej zgodbi. Da ima klub, kot je Zavrč, takšno podporo s tribun, je nekaj krasnega. Moram povedati, da so tekme v Zavrču zmeraj nekaj posebnega. Prav tako so nas spodbujali tudi na gostujočih tekmah, kjer so mnogokrat preglasili celo domačine. Želim in upam, da tako ostane tudi v prihodnje in da po zadnjem kolu prvenstva skupaj proslavimo dobro uvrstitev.«
tp
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Preveč zastreljanih metov
ŽURD Fikon Koper -Tenzor DP Logik Ptuj 30:14 (15:8)
TENZOR DP LOGIK PTUJ: Pu-
šnik, Kac 1, Ambrož, Ivančič 2, Gavez 2, Lazar, Grabrovec 2, Bo-rovčak 5, Šrajner, Frangež, Selin-šek 2. Trener: Marjan Valenko.
Ptujske rokometašice so v prvem krogu končnice za razvrstitev od 6. do 10. mesta gostovale v Kopru in proti ŽURD Fikonu visoko izgubile. Primorke so imele na začetku tekme več sreče od Štajerk, saj so v prvih napadih zadevale, medtem ko ptujske rokometa-šice niso in niso mogle doseči zadetka. Koprčanke so po-vedle s 5:0 in so to prednost v nadaljevanju samo še nadgrajevale. Po minuti odmora trenerja Marjana Valenka so njegove varovanke zaigrale nekoliko bolje in so se približale na 12:7. Nato so ponovno naredile kakšno tehnično napako preveč, predvsem pa so zastreljale nekaj čistih metov, tako da so ob polčasu zaostajale za sedem zadetkov.
Tudi v drugem polčasu mlada ptujska ekipa ni mogla slediti tempu domače ekipe. Ta je iz minute v minuto višala svoje vodstvo, medtem ko so gostje s težavo dosegale zadetke. V napadu nikakor ni steklo, kar se je videlo tudi na rezultatu, saj so Ptujčanke v drugih tridesetih minutah dosegle le šest zadetkov. Ta teden bo ptujska ekipa posvetila tekmovanju v kadetski starostni skupini, medtem ko bo najverjetneje odločilno tekmo za obstanek v prvi ligi odigrala 14. marca ob 19. uri, ko se bo doma pomerila z ekipo iz Tržiča.
David Breznik
1. A SRL (ž), od 6. - 10. mesta
REZULTATI 1. KROGA: Piran -Naklo Peko Tržič 42:31 (23:16), Ž.U.R.D. Koper - ŽRK Tenzor DP Logik Ptuj 30 14 (15:8)
1.	PIRAN	110 0 18 (16)
2.	MLIN. AJDOVŠČINA 0 0 0 0 17 (17)
3.	Ž.U.R.D. KOPER 110 0 10 (8)
4.	ŽRK TENZOR DP 10 0 1 3 (3)
5.	NAKLO PEKO TRŽIČ 1 0 0 1 1 (1)
torek • 4. marca 2014
Šport
Štajerski	13
Nogomet • Prijateljska tekma
Še drugi remi z Rudarjem
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija in Rudarja so odigrali še drugo pripravljalno srečanje.
RUDAR VELENJE -ALUMINIJ 1:1 (1:1)
STRELCA: 0:1 Jovanovič (19.), 1:1 Rotman (41.)
ALUMINIJ: Murko, Rešek, Topolovec, Lonzarič (od 45. Bingo), A. Medved, Letonja, Dre-venšek (od 50. Kozar), Panikvar (od 80. Gerečnik), K. Medved (od 60. Vrbanec), Petek (od 65. Grezda), Jovanovič (od 70. Pod-brežnik). Trener: Robert Pevnik.
Nogometaši Aluminija so v soboto igrali močno preizkušnjo proti velenjskemu Rudarju, ki mu je bila to generalka pred prvenstvom, kjer knapi v 1. SNL zasedajo 5. mesto. Omenjena tekmeca sta pred tedni že odigrala prijateljsko tekmo v Kidričevem (2:2).
Tudi v Velenju je bila igra zelo živahna, tekma pa je potekala na glavnem igrišču. Domačini so na začetku močno pritisnili,
Kegljanje
vendar so bili gostje na to pripravljeni. V 19. minuti so močno umirili domače nogometaše, saj je Slobodan Jovanovič dosegel vodilni zadetek za Kidričane. Domačini so z angažirano igro prišli do izenačenja nekaj minut pred koncem prvega polčasa: z močnim strelom s približno 20 metrov je zadel nekdanji igralec Aluminija Rajko Rotman.
Tudi nadaljevanje srečanja je bilo zelo živahno in razgibano. Aluminijevi mladeniči so se dobro kosali z izkušenimi domačimi nogometaši in nikakor niso podpisali predaje. Na koncu so izvlekli celo remi, kar je lep uspeh. Generalka je tako bolj uspela gostom kot domačinom, ki v soboto gostujejo pri starem rivalu v Celju. Kidričani začnejo s prvenstvenimi tekmami teden dni kasneje, ko bodo gostovali pri vodilni ekipi Rolteka Doba.
Danilo Klajnšek
Iz Slovenske Bistrice in Laškega brez točk
Obe ekipi KK Drava Ptuj sta bili v minulem krogu poraženi. Dekleta so igrala proti sosedam iz Slovenske Bistrice, tokrat pa jim ni uspelo osvojiti niti točke.
Le kanček uspešnejši so bili fantje, ki so osvojili dve posamezni točki. Uspešna sta bila Zdravko Sušanj in Boris Premzl.
1. B SKL (ž)
REZULTATI 15. KROGA: Im-
pol - Drava 8:0, Šoštanj - Izola 3:5, Miklavž - Gorica 8:0, Trebnje - Mas Tech 7:1, Celje II. -Radenska 7:1.
Plajnšek 494, Planinc 467, Ko-zoderc 483, Krušič 497, Pavlič 496
3. SKL vzhod (m)
REZULTATI 15. KROGA: Pivovarna Laško - Drava 6:2, Ruše - Ceršak 6:2, Prepolje - Koro-tan 6:2, Konjice - Radenska 5:3, Slovenj Gradec - De Vesta 1:7
1. MIKLAVŽ	15	12	0	3	24
2. CELJE II.	15	10	0	5	20
3. IMPOL	15	9	1	6	19
4. RADENSKA	15	8	1	6	17
5. IZOLA	15	8	1	6	17
6. MAS TECH	15	7	1	7	15
7. TREBNJE	15	7	0	8	14
8. GORICA	15	6	1	8	13
9. DRAVA	15	3	0	12	6
10. ŠOŠTANJ	15	2	1	12	5
1. DE VESTA	15	10	1	4	21
2. CERŠAK	15	10	0	5	20
3. KONJICE	15	9	0	6	18
4. PIVOVARNA LAŠKO	15	9	0	6	18
5. PREPOLJE	15	7	1	7	15
6. SLOVENJ GRADEC	15	6	2	7	14
7. RUŠE	15	7	0	8	14
8. DRAVA	15	5	2	8	12
9. RADENSKA	15	4	1	10	9
10. KOROTAN	15	4	1	10	9
IMPOL - DRAVA 8:0 (3143-2950)
KK DRAVA: Bombek 513,
PIVOVARNA LAŠKO -DRAVA 6:2 (3287-3190)
KK DRAVA: Podgoršek 509, Sušanj 536, Golob 545, Premzl 558, Kozoderc 402, Čuš 129, Čeh 511.
Danilo Klajnšek
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
Glavno orožje za zmago je bil servis
ZOK AC Prstec Ptuj - Mozirje 3:0 (21, 13, 13)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Pu-
klavec, Cvirn, Intihar, Radivoj, Miličevic M., Seničar, Horvat, Miličevic T., Emeršič, Vodopi-vec. Trenerka: Cristea Voichita Loredana.
Ženski odbojkarski klub AC Prstec nadaljuje serijo zmag: novo je zabeležil proti Mozirju. Po izenačenem začetku tekme, kjer se je igralo točko za točko, je prva stopila na sceno Tina Miličevic, ki je s serijo odličnih servisov svoji ekipi priigrala prednost 12:6. To je bila dovolj varna razlika za mirno nadaljevanje, v katerem so domačinke še naprej odlično servirale. V samem zaključku prvega niza so naredile kakšno napako preveč, tako da so se Mozirčanke pri-
2. DOL vzhod (ž)
REZULTATI 16. KROGA: ŽOK
AC Prstec Ptuj - Mozirje 3:0, Kostmann Sl. Gradec - Benedikt 3:2, Prevalje - Kajuh Šoštanj 3:2, M. Sobota - Celje 1:3, ŽOK Mislinja - Swatycomet Zreče (5. 3.)
1.	PREVALJE	16 14 2 41
2.	KOSTMANN SL.GRADEC 16 14 2 41
3.	ŽOK AC PRSTEC PTUJ 16 13 3 37
4.	KAJUH ŠOŠTANJ 16 10 6 31
5.	CELJE	16 8 8 23
6.	BENEDIKT	16 6 10 21
7.	MOZIRJE	16 6 10 17
8.	SWATYCOMET ZREČE 15 4 11 14
9.	M.SOBOTA	16 3 13 9
10.	ŽOK MISLINJA 15 1 14 3
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske odbojkarice (na fotografiji Anja Cvirn) so se z novo zmago utrdile na 3. mestu prvenstvene razpredelnice 2. DOL vzhod.
bližale na 23:21. Bližje ni šlo, saj je najprej Anja Cvirn postavila blok, nato pa so se gostje napačno postavile ob servisu, kar je pomenilo točko za Ptuj-čanke in osvojitev niza s 25:21.
Drugi niz je bil na začetku iz rezultatskega vidika podoben prvemu, le da je najprej pokazala svojo kakovost Cvir-nova, izvrstno pa je servirala Pia Puklavec. Na drugi strani so gostje slabo servirale, predvsem pa so slabo sprejemale, kar je ponovno pomenilo visoko prednost domače vrste, ki se je v drugem setu dodo-
Boks • Slovenska liga
Lovrec, Vindiš in Simončik zmagali v Ljubljani
bra razigrala. To se je videlo tudi v igri v polju in v zaključkih akcij, ko so osvajale številne točke po natančno izdelanih akcijah. Pri vodstvu 23:13 je domača trenerka Cristea Voichita Loredana v igro poslala 14-letno Ano Horvat, ki je njeno zaupanje takoj upravičila. Z dvema skok servisoma je dosegla dve točki in Ptuj-čanke so po odlični igri pove-dle z 2:0 v setih. Horvatova je ostala na parketu še v začetku tretjega niza, ko je prispevala še nekaj točk in s tem pokazala svoj talent. Ekipi sta bili

izenačeni do izida 8:8, nato pa so domačinke za kratek čas nekoliko popustile. Ekipa Mozirja je s svojo nepopustlji-vostjo to izkoristila in povedla 9:14. Po dveh serijah izvrstnih servisov Maruše Miličevic in Mateje Seničar so Ptujčanke kmalu naredile preobrat in po zaslugi razigranih Andreje Ra-divoj in Tine Miličevic dobile niz 25:21.
To je bila 13. zmaga ŽOK AC Prstec v tej sezoni, v kateri jih v rednem delu čakata še dve tekmi.
David Breznik
Boksarska zveza Slovenije in Fight Club Ljubljana sta v soboto v Konex centru v Ljubljani izvedla peti krog tekmovanja v 1. in 2. slovenski boksarski ligi. Na sporedu je bilo kar 16 dvobojev, v katerih so nastopili predstavniki 18 klubov. Boks klub Ring je imel tokrat prijavljenih pet boksarjev, v ring pa so stopili štirje.
Mladi Leon Lovrec je pokazal svoj talent, saj je bil v svojem drugem uradnem dvoboju v vseh boksarskih prvinah z naskokom boljši tekmec od Jassima Bajroviča (BK Kranj) in je zmagal s soglasno sodniško odločitvijo. Z izidom 3:0 je zmagal še en mladi nadarjen ptujski boksar Miha Vindiš, ki se je v kategoriji do 91 kg pomeril s Tadejem Podgorelcem (FCL Ljubljana). Vindiš, ki je brezkompromisni borec, je tokrat v Ljubljani prikazal najbolj zrelo predstavo do sedaj. Tekmeca je »zbom-bardiral« z natančnimi udarci, hkrati pa je med seboj povezal nekaj udarcev - izvedel je določene kombinacije, ki so mu prinesle zmago.
Naslednji član BK Ring je nastopil Robert Šimončik, ki se je meril z izkušenim Blažem Dolinarjem (FCL Ljubljana), ki ima za seboj že več kot dvajset uradnih dvobojev. Šimončik je svoje delo opravil odlično, saj je ves čas nareko-
Z leve: Denis Lazar, Miha Vindiš, Sašo Pučko, Timotej Pučko, Robert Simončik in Leon Lovrec
val tempo dvoboja; zmagal je s soglasno sodniško odločitvijo. To je bila že njegova peta liga-ška zmaga v sezoni 2013/14, s čimer je najuspešnejši posameznik 1. lige. Edini poraz iz ptujskih vrst je tokrat v kategoriji do 81 kg doživel Denis Lazar - zadnji dobitnik Zlate rokavice se je ponovno srečal s Klemnom Turkušem (BK Fužinar). Oba sta prikazala odlično »partijo«, v kateri je bil Lazar boljši na pol distan-ci, medtem ko je bil Turkuš
zaradi višine boljši na distan-ci. Odločale so malenkosti, sodniki pa so zmago dosodili Turkušu.
Kljub enemu porazu so se Ptujčani v Ljubljani odlično odrezali, saj so s tremi zmagami vpisali kup novih točk. To
Trenutni vrstni red:
1.	BK Ring 55 točk
2.	ŽBK Maribor 39 točk
3.	BK Ljutomer 24 točk
jih je še bolj učvrstilo na skupnem 1. mestu.
Ptujski boksarji in boksar-ke so blizu novemu naslovu državnih ekipnih ligaških prvakov: ta naslov bodo potrjevali 30. marca, ko bo v Kopru zadnji, šesti krog tekmovanja. Na njem se bodo predvidoma zbrali vsi najboljši slovenski tekmovalci, saj bo na sporedu slab teden pred državnim prvenstvom, ki bo med 4. in 6. aprilom potekalo na Ptuju.
David Breznik
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 4. marca 2014
Nogomet • NK Podvinci
»Želimo si napredovanja v 3. SNL vzhod«
V Podvincih na nogometnem področju že nekaj zadnjih let delajo zares odlično; med drugim so formirali dve članski ekipi (letos tekmujeta v super ligi in 1. ligi MNZ Ptuj), v klubu vadi več kot 120 mladih nogometašev, skupno pa premorejo več kot 220 članov kluba. Če k temu dodamo številne novosti na področju infrastrukture, potem je slika zaokrožena.
»V lanskem letu smo izvedli investicijo pri klubskem objektu - dogradili smo nadstrešek k objektu. Potreba po takšnem prostoru se je kazala že nekaj časa, saj praktično nismo imeli pokritega prostora za druženje (v sejni sobi imamo shranjene številne druge stvari). Ob tem smo sedaj v tem sklopu uredili še tretjo slačilnico, ki je bila ob devetih selekcijah praktično nujna. Celotna vrednost investicije je znašala cca. 20 tisoč evrov, ob tem pa bi se v prvi vrsti zahvalil Javnim službam Ptuj, svoje pa so dodali še Mizarstvo Miran Ljubec, Tesarstvo Matjašič, Slikople-skarstvo Boštjan Pesek, Kera-mičarstvo Koren, električne inštalacije je uredil Zdenko Plohl, Vodovodno inštala-terstvo Ignac Rašl in številni
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik NK Podvinci Mitja Lah pred klubskimi prostori
drugi. V lanskem letu smo ob glavnem nogometnem igrišču uredili še balinišče, kjer sta nam veliko pomagala Zidarstvo Fuks in Betonarna Kuhar, vloženega pa je bilo še cca. 2000 evrov in veliko prostovoljnega dela,« je povedal Mitja Lah, predsednik NK Podvinci.
Za tekmovalni del imajo v klubu angažiranih devet trenerjev, ki z igralci vadijo na
NK Podvinci Betonarna Kuhar:
prihodi: Matej Murat (Sportverein Frauental, prej NK Za-vrč), Matej Rumež, Boštjan Frangež (oba NŠ Poli Drava Ptuj), Sašo Kocen (NK Središče), Alija Šendelj (FK Polimlje iz Prije-polja, Srbija);
pripravam so se priključili tudi štirje mladinci NK Podvinci in dva člana iz ekipe NK Podvinci, ki nastopa v A-razredu MNZ Ptuj;
odhodi: Mario Juršek in Matej Hauptman sta prenehala aktivno igrati, Rok Mulej bo nastopal v A-ligi MNZ Ptuj.
Okrepitve B-ekipe NK Podvinci: Gregor Hebar (Cerkvenjak), Aleš Belšak (Cirkulane), David Petrovič.
Nogomet • Prijateljski tekmi
NS DRAVA PTUJ -LJUTOMER 2:1
NŠ DRAVA PTUJ: Ajlec, De. Krajnc, Kajzer, Habit, Jaušovec, Kirič, Ljubec, Nežmah, Droždek,
Osterc, Antolič. Igrali so še: Mu-sič, Čeh, Kočar, Javornik, Nikol-laj, Lavrinc. Trener: Franc Fridl.
Članska ekipa Nogometne šole Drave je na igrišču z umetno travo odigrala prijateljsko
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši NŠ Drava Ptuj so v soboto ugnali Ljutomerčane.
dveh igriščih, na razpolago sta še manjše igrišče, vadbeni prostor za golom in asfaltno igrišče. »Glede infrastrukture si želimo letos postaviti ograjo ob pomožnem igrišču. To imamo že dobavljeno, vendar smo čakali z izgradnjo, saj želimo obenem postaviti razsvetljavo - tudi za to imamo stebre že dobavljene. V prihodnosti bi radi asfaltirali še parkirišče, kjer so osnovna pripravljalna dela že opravljena,« je smele načrte predstavil Mitja Lah.
Za konec smo se dotaknili še tekmovalnih ambicij kluba. Tudi tukaj je bil Mitja Lah jasen: »Letos bomo levji delež sredstev usmerili v igralski kader in napredovanje, kar je naša želja, pri tem pa nas podpirajo tudi sponzorji. V sredo je bil na MNZ Ptuj sestanek, na katerem so klube seznanili z možnostjo transformacije lig v prihodnji se-
tekmo z dobro ekipo Ljutomera. Ptujčani so bili aktivnejši tekmec in so imeli več od igre. Tako so imeli ob dveh doseženih zadetkih še kar nekaj lepih priložnosti, a so bili iz zelo ugodnih položajev nenatančni. Nekaj priložnosti so si pripravili tudi gostje. Za Dravo sta zadela Ljubec iz enajstmetrovke in Čeh po odlično izvedenem prostem strelu, za goste iz Ljutomera pa Panič. Franc Fridl je ponovno ponudil priložnost za igranje nekaterim mladincem, medtem ko je v tokratni ekipi manjkalo nekaj izkušenejših posameznikov.
David Breznik
APAČE - BAT BLAU BUT (AVSTRIJA) 5:3 (2:0)
STRELCI ZA APAČE: Aleš Predikaka 2, D. Hergan 3.
APAČE: Lendero, Tramšak, Krajnc, Vajsbaher, Ivančič, Murko, Predikaka, D. Hergan, Novak, Fruk, Rumež. Igrali so še: Valentan, D. Hergan, Širov-nik, B. Bauman. Trener: Gorazd Šket.
V lepem srečanju so nogometaši Apač zanesljivo ugnali tekmece iz sosednje Avstrije in po remiju s Podvinci 2:2 uspešno končali minuli teden.
DK
zoni 2014/15, predvsem organizacijo štirih 3. lig (vzhod, zahod, sever, jug). Na tem sestanku je bilo soglasno sprejeto, da MNZ Ptuj širitvi lig ne nasprotuje. Bili pa smo edini klub iz ptujske super lige, ki je pokazal interes za napredovanje. Glede na to, da smo že nekaj let pri vrhu, se nam zdi ta želja smiselna. Glede drugih selekcij v klubu si želimo čim višje uvrstitve.«
Jože Mohorič
Prijateljske tekme (vse na igrišču z umetno travo na Ptuju):
-	četrtek, 6. 3.: Podvinci
-	Bukovci
-	sobota, 8. 3.: Podvinci
-	Odranci
-	sobota, 15. 3.: Podvinci
-	Ljutomer
-	sobota, 22. 3.: Podvinci - Cirkulane
Košarka • 4. SKL, 2. del
Tako blizu, tako daleč
Ptuj - Posavje Podbočje 67:76
16:16, 16:18, 17:21, 18:21
PTUJ: Mesarič 2, Damiš, Br-kič 8, Žnidarič 2, Kramberger 7, Marin 9, Pukšič, Likavec 2, Rojs 2, Ferme 35. Trener: Matjaž Da-miš.
Košarkarji Ptuja so bili na tekmi s Podbočjem blizu prve letošnje zmage, a so bili na koncu, če vse skupaj seštejemo in odštejemo, od nje tudi precej oddaljeni.
Domača peterica je tekmo začela zelo agresivno v obrambi, kar jim je prineslo nekaj ukradenih žog in lahkih zaključkov akcij. V zaključkih se je izkazal predvsem Ferme, ki je bil daleč najboljši in najučinkovitejši posameznik domače ekipe, saj je na koncu dosegel kar 35 točk. Štirinajst od šestnajstih domačih točk je dal v prvi četrtini, v kateri so ptujski igralci večino časa vodili. Košarkarji Posavja so se razigrali v drugi četrtini, ko so predvsem po zaslugi Škrabca in Zlatiča po-vedli z 18:25. Sledile so boljše minute ptujske ekipe, ki se je popolnoma vrnila v igro, potem ko je bolje zaigrala v obrambi. S serijo točk Brkiča
so izenačili na 22:22, ob polčasu je bilo 32:34.
Prvih pet minut nadaljevanja je bilo popolnoma »enosmernih«, saj so se gostje dobesedno »razleteli po igrišču« in so s solidnim metom prišli do vodstva 40:54. V tem obdobju sta z nekaj čudnimi odločitvami na potek tekme vplivala tudi neizkušena sodnika. Kljub visokemu zaostanku se domači igralci niso predali: ob razpoloženem Fermetu je ob koncu tretje četrtine nekaj točk dodal še Kramberger, tako da je bil izid pred zadnjimi 10 minutami tekme 49:55. Takojšni pritisk je Ptujčane pripeljal do rezultata 53:55, kar je obetalo razburljivo končnico. A se je po nekaj napakah, slabih zaključkih akcij in razpoloženem gostujočem igralcu Zlatiču Podbočje še enkrat odlepilo in si je nabralo varno zalogo točk prednosti za končnico. V njej je vse niti igre v svoje roke prevzel že omenjeni Zlatič, ki je svojo ekipo pripeljal do zmage 67:76. Na tej tekmi so imeli ptujski košarkarji lepo priložnost za prvo letošnjo prvenstveno zmago, a je ostalo le pri priložnosti ...
David Breznik
Karate • Osnovnošolska liga
V	soboto, 15. 2., se je 9 tekmovalcev Karate-do kluba Ptuj udeležilo osnovnošolske karate lige v Podčetrtku. Ponovno so pokazali dobro pripravljenost, saj so se domov vrnili z osmimi medaljami.
V	katah so tekmovali Zala Horvat, Zoja Šprah, Krištof Križanec, Jure Sluga in Aleš Sluga, slednja sta osvojila tretji mesti. Kaja Grajfoner je
osvojila 2. mesto, Oskar Križanec pa je v svoji kategoriji zmagal. Tudi v borbah so Jure Sluga, Patrik Murko, Matic Herga, Krištof in Oskar Križanec prikazali dobre nastope: Jure je osvojil medaljo za tretje mesto, Krištof Križanec je bil drugi, Patrik Murko in Oskar Križanec pa sta vsak v svoji kategoriji zmagala.
Ur
Šah • Mladinsko državno prvenstvo
Andraž Suta z odlično igro do 3. mesta
Na Otočcu se je končalo 21. posamezno državno prvenstvo za mlade v šestih starostnih kategorijah. Med 231 mladimi iz 35 slovenskih šahovskih klubov in društev je nastopila do sedaj najštevilčnejša odprava Šahovskega društva Ptuj pod vodstvom MM Danila Polajžer-ja. Najboljšo uvrstitev je dosegel Andraž Šuta v konkurenci fantov do l6 let, saj je edini od Ptujčanov osvojil medaljo.
Andraž je v devetih kolih kar petkrat zmagal, po dvakrat si je razdelil točko, dvakrat pa je moral podpisati poraz. Andražu ob bok velja postaviti Davida Murka, ki se je do konca boril za sam vrh in z remijem v zadnjem kolu proti prvemu nosilcu in kasnejšemu zmagovalcu Borisu Markoji le za pol točke zaostal za stopničkami. Morda sta nekoliko manj od pričakovanj dosegla Klemen Kovačec in Tomaž Šuta v konkurenci do 14 let, prav tako pa tudi David Za-goršek v konkurenci do 18 let. Alja Janžekovič je bila po začetnem ratingu na zadnjem mestu in kaj več od dveh remijev v sedmih kolih ni bilo pričakovati, čeprav bi po prikazanih igrah lahko vknjižila še kakšno točko.
Vsekakor si pohvalo za soliden nastop zaslužijo trije najmlajši člani ŠD Ptuj Nika Kralj, Tadej Murko in Nino Šegula. Zanje je bilo to prvo državno prvenstvo.
»Če potegnemo črto pod celotnim prvenstvom, smo lahko z doseženim zadovoljni. Naša najboljša mladinca držita stik z najboljšimi slovenskimi mladinci in samo vprašanje časa je, kdaj bosta krojila sam vrh. Ne glede na končne uvrstitve drugih je večina od njih prikazala solidne igre, posebej še najmlajši, ki so
Končni vrstni red v kategorijah, v katerih so nastopili Ptujčani:
mladinke do 10 let: 1. Vita Širaj (Vrhnika) 9, 2. Asja Če-bron (Posočje) 8, 3. Tjaša Pajek (Trebnje) 5,5 ... 14. Nika Kralj (ŠD Ptuj) 2,5 ...;
mladinke do 16 let: 1. Laura Unuk 7, 2. Teja Vidic (obe Komenda) 5,5, 3. Petra Pavlič (Sevnica) 4 .8. Alja Janžekovič (ŠD Ptuj) 1 ...;
mladinci do 10 let: 1. Tilen Malkoč (Postojna) 8,5, 2. Jan Šubelj (Komenda) 7,5, 3. Maj Pritržnik (Celjski ŠK) 6,5 ... 22. Nino Šegula, 23. Tadej Murko
uspešno prestali krstni nastop na državnem prvenstvu in si pridobili bogate izkušnje. Gotovo je bila pri njih delno prisotna trema, zato so nekatere partije odigrali premalo zbrano in prehitro. Sedaj nas čakajo naporni treningi za nadaljnja tekmovanja, posebej še za nastop na absolutnem mladinskem prvenstvu do 20 let,« z optimizmom gleda na svoje varovance glavni trener in predsednik ŠD Ptuj Danilo Polajžer.
Silva Razlag
(oba ŠD Ptuj) 4 točke .;
mladinci do 14 let: 1. Jakob Bratkovič (ŽŠK MB) 7,5, 2. Vid Dobrovoljc (N. mesto) 6,5, 3. Jurij Zamar Kodelja (N. Gorica) 6 ... 21. Andraž Šuta 3,5 ... 26. Klemen Kovačec 3 (oba ŠD Ptuj) .;
mladinci do 16 let: 1. Boris Markoja 7,5, 2. Jernej Skuhala 6 (oba Radenska), 3. Andraž Šuta 6 . 6. David Murko 5,5 (oba ŠD Ptuj) ...;
mladinci do 18 let: 1. Sham Bratkovič (ŽŠK MB) 7,5, 2. Peter Urbanč (Krka) 7,5, 3. Seba-stijan Markoja (Komenda) 7 ... 9. David Zagoršek (ŠD Ptuj) 1,5 .
torek • 4. marca 2014
Pogovori
Štajerski	15
Tomaž Pivec • Osebni trener, maratonec, ambasador Teka miru
»Zame je na prvem mestu pravilna izvedba vaj«
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Pivec: »Zame je na prvem mestu pravilna izvedba vaj - to je precej pomembneje, kot si ljudje mislijo. V skupini 20 ali več ljudi ima trener težave z nadzorom nad vsakim posameznikom in nad pravilnostjo izvedbe - tega ne zmorejo niti izobraženi trenerji z izkušnjami.«
Tomaž Pivec je pred tedni v MuziKafeju pripravil predavanje o svojem udejstvovanju na lanskem Teku miru (Peace run), svetovnem teku za mir in harmonijo, ki poteka od leta 1987. Ob tem Tomaža Pivca poznamo kot profesionalnega osebnega trenerja in tekača na daljših razdaljah, zato smo ga povabili k pogovoru.
»S športom sem povezan že od otroštva, ko sem se pri desetih letih začel ukvarjati z borilnimi veščinami, s ka-ratejem - z njim sem se tekmovalno udejstvoval dobrih 15 let. Ob tem sem ob prehodu v srednjo šolo treniral še jiu-jitsu. Vmes sem začel na policijski postaji v Murski Soboti delati kot inštruktor samoobrambe, tam delam še danes. V življenju pa sem vedno iskal nove izzive in poti do izpopolnitve,« je v uvodu povedal Tomaž Pivec, ki se je navezal tudi na tek in svoje nadaljnje šolanje: »Tek je bil zraven tekmovalnega športa vedno prisoten. Z leti sem se navdušil nad daljšimi teki, kot so mali maraton, maraton, ultra maraton, večurni, 12- in 24-urni teki . .. Zadnja leta sem se začel spraševati o tem, kaj bi še lahko počel in kakšen izziv bi še lahko sprejel. Izkušenj sem imel kar precej in hitro sem naletel na priznano šolanje, ki udeležencem po uspešnem zaključku podeli mednarodno priznan certifikat za osebnega trenerja - NCSF (priznava ga tudi slovensko Ministrstvo za šolstvo in šport). Sčasoma so me predvsem prijatelji začeli spraševati o tem, kdaj bom začel voditi kakšne tečaje in voditi organizirane skupine. To je bil povod za organiziranje prvih skupin za vadbo.«
Z nepravilno izvedbo si delamo škodo
Kaj ponujate svojim strankam?
T. Pivec: »Sam sem želel ponuditi zares kakovostno vadbo, saj sem skozi izobraževanje dodobra spoznal anatomijo človeka, biomehaniko in funkcionalno anatomijo. Posebej sem spoznal, kako pomembno je pravilno izvajanje vaj, ne glede na to, pri katerem športu ali pri kakšni vrsti rekreacije jih izvajamo. Predvsem pri vajah za moč je zelo pomembno, da si z nepravilno izvedbo ne delaš škode; če dalj časa nepravilno delamo vajo, močno povečamo možnost za poškodbo.«
Delate izključno z majhnimi skupinami.
T. Pivec: »Na Ptuju imam trenutno dve skupini, moško in žensko, v katerih vadi maksimalno 10 do 12 ljudi. Tako lahko obdržim nadzor nad vsakim posameznikom in ga usmerjam pri vadbi. Moški imajo vadbo v mali telovadnici OŠ Mladika vsak ponedeljek med 18.00 in 19.00 in vsak petek med 19.30 in
20.30, ženske pa v prostorih Dejan Zavec Gym vsako sredo in petek med 17.30 in 18.30.
Delam pa tudi s posamezniki, ki želijo uro osebnega trenerstva; z njimi delam 1 na 1, ali 1 na 2. Vadba zvečine poteka v fitnesu ali na domu.«
Kaj je prvi korak ob sprejemu člana v skupino ali v individualno vadbo?
T. Pivec: »Najprej je na vrsti 'predhodna obravnava stranke'. Ta obsega razgovor, razne meritve, skozi vprašalnik ugotovim trenutno zdravstveno stanje osebe, izluščim dejavnike tveganja pri vadbi ... Pomembno je tudi, da upoštevam prejšnje težave, ki jih ima vsak posameznik: kakšne poškodbe, bolezni (srčno-žilne, respira-torne, diabetes ...). Vse to je pomembno, saj lahko le tako vadbo popolnoma prilagodim vsakemu posamezniku. Po tej obravnavi izdelam analizo tveganja in potem vadbeni program. En del je anaerobni, vadba za povečanje mišične moči in vzdržljivosti, drugi pa aerobni, vaje za povečanje kondicije in krepitev srčno-žilnega sistema.«
Male skupine imajo prednost
Kje vidite prednosti takšnega dela?
T. Pivec: »Zame je na prvem mestu pravilna izvedba vaj - to je precej pomembneje, kot si ljudje mislijo. V skupini 20 ali več ljudi ima trener težave z nadzorom nad vsakim posameznikom in nad pravilnostjo izvedbe - tega ne zmorejo niti izobraženi trenerji z izkušnjami. Za pravilno izvedbo vaj pa je potrebno ogromno znanja: poznati je treba mišične skupine, sklepna gibanja, kje so dejavniki tveganja pri vsaki vaji, kako je treba varovati neko osebo pri izvedbi vaje,
kako lahko vaje modificiraš za vsakega posameznika .«
Kakšna je razlika med obravnavo športnika in rekreativca?
T. Pivec: »Razlika je predvsem v intenzivnosti vadbe, ki je pri športnikih seveda višja. Osebnega trenerja si izberejo predvsem ljudje, ki so poskusili z različnimi vadbami, dietami in še čim, pa ni bilo pravega oz. želenega učinka. Po navadi pred tem tudi niso bili stalno aktivni, zato je vsak napor za njih šok za telo. Ravno zaradi tega je treba vadbo začeti postopoma. Tukaj je glavna razlika glede na športnike, ki so v trenažnem procesu in neko splošno kondicijo imajo. Tudi pri njih pa je treba paziti na pravilno izvedbo vaj, predvsem pri vajah za moč, saj sicer hitro pride do težav s koleni, hrbtenico, kolki ... Vsako vajo je možno izvajati na več načinov: počep lahko izvajamo po šolsko, lahko pa mu dodamo razne druge gibalne vzorce, od poskoka do dodatnih obremenitev.«
Lahko s pravilno izvedbo vaje povsem odpravite tveganje za poškodbo ali ga samo zmanjšate?
T. Pivec: »Dejstvo je, da si lahko z nepravilno izvedbo vaje naredimo več škode kot koristi. Lahko npr. nepravilno izvajamo izpadni korak, pa si poškodujemo koleno, ali pa si pri nepravilnem počepu poškodujemo mišico upogibalko kolka ali hrbtenico ... Na lastne oči sem videl že nekaj takšnih primerov.«
Skrivnosti meditacije
Spoznali ste se tudi s skrivnostmi meditacije.
T. Pivec: »S koncentracijo oz. meditacijo sem se spoznaval že ob treniranju borilnih veščin. Osem let nazaj pa sem bil povabljen na brezplačno
predavanje mojstra, ki se z meditacijo ukvarja že več kot 25 let. Ko sem videl njegovo energijo, njegovo sproščenost in mir, ki ju je izžareval, sem si rekel: To je to! Takoj zatem je bil tečaj meditacije, kjer sem se naučil osnovne tehnike meditacije. Je pa meditacija stvar, ki ti pomaga na vseh nivojih življenja, v katerem je prisotnega vedno več stresa. Z njo umiriš um, v notranjo bit, ki jo ima v sebi vsak, pa prikličeš neskončni mir, zadovoljstvo in blaženost. To je trenutek, ko se popolnoma sprostiš, ko si notranje povsem miren. Ljudje to venomer iščejo, a običajno v zunanjih, materialnih stvareh, ki jih zadovoljijo le kratek čas. Nasprotno pa je
notranja moč, ki jo dobiš z meditacijo, neskončna. Jasno je, da to ni možno z eno vajo, ampak je potrebna kontinuiteta.«
Ker je tudi tek neka vrsta meditacije, se dotakni-va še tega.
T. Pivec: »V zadnjih šestih, sedmih letih se ukvarjam s teki na razdalje, daljše od maratona (42 km). Preskok na te razdalje je v prvi vrsti treba narediti v glavi, tudi začutiti je treba razliko. Ko sem se začel ukvarjati z meditacijo, mi je bil zelo všeč način gledanja na življenje, kot ga je prikazoval mojster Sri Chinmoy: 'Kaj drugega je v življenju pomembno, če ne nenehen klic po preseganju samega sebe.' V življenju je tako, da poskušamo biti na vseh področjih vedno boljši, pa naj je to umetnost, šport, glasba, poklic, šola ... Ker sem bil sam športnik, mi je bil ta način zelo blizu. To me je vedno bolj klicalo k preseganju lastnih mej. Tek je stvar, kjer se da to zelo enostavno narediti: bodisi tečeš hitreje ali dlje. Sam sem se odločil za drugo. Pri tekih, ki trajajo 10 ur ali več, začutiš neko posebno energijo, poseben mir. Kljub naporom in bolečinam je ta občutek nekaj izjemnega in ti ostane še dolgo v spominu - gre tudi za duhovno izkušnjo. O tem govorijo številni ultramaratonci, ki ravno zaradi tega postavljajo vedno nove mejnike. To se seveda odraža tudi nasploh v življenju: ko greš čez eno tako preizkušnjo, potem zmoreš tudi velike napore in težke preizkušnje tudi v življenju. Znaš najti mir in lažje prideš do rešitev.«
Tek je torek konkretna vrsta meditacija.
T. Pivec: »Absolutno! Meditacija je pot do stanja, ko
si brez misli, ko narediš prazen prostor za nove ideje. Sri Chinmoy govori o praznjenju posode, ki je polna misli in jo napolniš z mirom. Med tekom gre tudi za to. Ko si pod stresom, si za nove misli po navadi zaprt kot školjka, ko pa se sprostiš, pa se za njih odpreš. Za nove misli je dovzeten vsak, potrebno pa je veliko kontinuiranega dela na tem. V vsakem človeku je seme za te sposobnosti, za rast pa je potrebno redno zalivanje tega semena: če tega ne počneš vsak dan, potem odmre. Telo potrebuje hrano vsak dan, tudi za takšne stvari je potrebno vsakodnevno delo.«
Lani Islandjja, letos Danska in Švedska
Pred kratkim ste imeli na Ptuju predavanje na temo Tek miru (Peace run).
T. Pivec: »Tek miru je leta 1987 ustanovil Sri Chinmoy. To je bil izjemen človek, ki je s 33 leti prišel iz Bangladeša na zahod, v New York. Ob koncu svojega življenja je imel dvakrat na teden meditacijo za mir tudi v generalni skupščini Združenih narodov. Tek je odprt za vse ljudi, vsak lahko prime pla-menico, vsak lahko del poti teče s skupino. Na poti se tekači ustavljajo v šolah, kjer predajajo sporočilo o miru in harmoniji. V vsaki državi pla-menico sprejmejo mnogi državniki, športniki, pri nas so to predsednik države, državnega zbora, župani . Evropski del teka poteka sedem do osem mesecev, obišče 47 držav, letos pa bo narejenih cca. 28 tisoč kilometrov. Tim tekačev se menjuje glede na njihove zmožnosti: nekateri so zraven dlje časa, nekateri krajši del.«
Vi ste lani tekli na Islandiji.
T. Pivec: »Ko sem gledal posnetke in slike z Islandije iz nekaterih prejšnjih tekov, me je to močno navdušilo. Tako sem se lani odločil za to deželo, ki je res nekaj edinstvenega. Čeprav je dežela mrzla, deževna, vetrovna, je hkrati čarobna. Vsi ti gejzirji, prijazni odzivi ljudi, mir, ki ga dežela pooseblja - tega res zlepa ne pozabiš.
Teku se lahko priključiš kjerkoli: predlani sem bil npr. v Rusiji, kjer sem tekel od St. Peterburga do Baltskih držav, Estonije, Litve, Latvije. Letos nameravam teči čez Dansko in Švedsko. S tem si del velikega dogodka, ki ima globalen pomen za ves svet - prinaša močno sporočilo miru. Na drugi strani pa na poseben način doživiš pokrajino in ljudi, ki tam živijo. Tako prideš v stik z njihovo kulturo, z načinom razmišljanja, okusiš preprost način življenja. Tukaj ne gre za nobeno razkošje, saj sem npr. na Islandiji prenočeval po šolah, kuhali smo si sami. Nepozabna izkušnja!«
Jože Mohorič
Tek miru (Peace run)
Tek miru je pobuda, ki jo je leta 1987 ustanovil Sri Chinmoy. S tekom je želel povezati ljudi v skupni želji po harmoniji in prijateljstvu. Gre za tek, pri katerem sodelujoči tečejo v skupini in nosijo s seboj plamenico, ki si jo podajajo iz roke v roko. Gre za najdaljši štafetni tek na svetu, v katerem je od leta 1987 sodelovalo že več milijonov ljudi. Samo letos bodo tekači obiskali 140 držav na šestih kontinentih in pretekli več kot 50.000 kilometrov.
Na progi se skupini tekačev, ki sestavljajo mednarodno ekipo, pridruži tisoče ljudi dobre volje in misli. Idejo svetovnega teka miru so podprli številni znani državniki, kot so: Nelson Mandela, Mihail Gorbačov, Carl Lewis, Desmond Tutu, Mohamed Ali, Mati Tereza ... Slovenski ambasador teka je Dejan Zavec, koordinator prireditve pa Tomaž Pivec.
Na Ptuju 22. aprila osrednja slovesnost
Tomaž Pivec: »Tek miru bo letos v Sloveniji potekal med 18. in 23. aprilom. Na Ptuju se bo ekipa mednarodnih tekačev ustavila 22. aprila. Tekači bodo pretekli krog okrog Ptujskega jezera, na Mestnem stadionu pa bo ob 10. uri tudi osrednja slovesnost, ki ji bo prisostvovalo več kot 600 otrok. Ptuj je namreč edino mesto v Sloveniji, ki s ponaša z nazivom mesto miru. Sri Chinmoy je pred leti začel projekt cvetovi miru Srija Chinmoya: gre za mesta, naravne in kulturne znamenitosti, ki so posvečene miru. V sveto so to npr. Niagarski slapovi, sydneyj-ska opera, razni mostovi, letališča . V Sloveniji imamo kar nekaj cvetov: Triglav, Bohinjsko jezero, SNG Maribor, pred dvema letoma je to postal tudi Ptuj.«
16 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 4. marca 2014
Apače pri Kidričevem • Spor zaradi nacionaliziranega zemljišča na gmajni
Bodo kmetje po 22 letih dočakali vrnitev svoje zemlje?
Na Upravni enoti Ptuj se že dobri dve desetletji vleče postopek denacionalizacije oz. vrnitve dobrih 32 ha zemljišč članom agrarne skupnosti Apače v občini Kidričevo. Kmetje ne morejo razumeti, zakaj so že štirikrat zavrnili odločbe.
Predsednik Agrarne skupnosti Apače Janko Korpič je razočaran in nezadovoljen: »Enostavno ne moremo razumeti, vse agrarne skupnosti po okoliških vaseh so dobile svojo zemljo že zdavnaj nazaj, v našem primeru pa se zadeva vleče že 22 let. Trdno sem prepričan, da je celotni postopek voden politično. Zaradi domnevne prezasedenosti so ga celo predali UE Šmarje pri Jelšah, ki se je z njim ukvarjala približno štiri leta, a so ga spet vrnili na UE Ptuj, kjer je primer prevzel vodja oddelka za kmetijstvo Silvo Erjavec. Ta pa je že na prvi obravnavi pokazal, da se nagiba bolj k interesom Slovenske vojske kot naši agrarni skupnosti. Celotna zadeva je obsežna in zapletena, zato naj vam jo pojasni naš pravni zastopnik.«
Ptujski odvetnik Stanislav Klemenčič je po pooblastilu Agrarne skupnosti Apače, v kateri so združeni pravni nasledniki 20 kmetij, že leta 1992 vložil denacionalizacijski zahtevek za vrnitev zemljišč na apaški gmajni, ki so bila last kmetov, združenih v Agrarni skupnosti Apače, in so jim bila po vojni odvzeta: »Skupaj gre za 32,23 ha zemljišč, ki so bila leta 1948 agrarni skupnosti odvzeta in podržavljena. Leta 1992 smo vložili zahtevek za vrnitev omenjenih nepremičnin v naravi. Del teh zemljišč predstavlja tudi vojaško strelišče in vadbišče, ki ju je v času Jugoslavije imela bivša JLA, po osamosvojitvi pa ju je nasledila Slovenska vojska. Zemljišče je v lasti Republike Slovenije, deloma ga upravlja ministrstvo za obrambo, deloma pa sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.«
Kakšen odgovor ste prejeli na vaš zahtevek, kako je potekal postopek?
»Po denacionalizacijskem zakonu se mora nacionalizirana nepremičnina vrniti prvotnim lastnikom v naravi, če za to ne obstajajo ovire. V konkretnem primeru je vrnitev razlaščenih zemljišč v naravi deloma onemogočena zaradi dejstva, ker je del teh zemljišč po razlastitvi prešel v zasebno lastnino, ki se ne vrača. Preostali del pa je še vedno v državni lasti, ko je vrnitev v naravi teoretično možna. Glede tega dela zemljišč pa država uveljavlja ovire v smislu javnega interesa (obrambne potrebe), z utemeljitvijo, da so ta zemljišča nenadomestljiva. Na osnovi tega Republika Slovenija (RS) ves čas postopka, ki traja že 22 let, ugovarja vrnitvi v naravi. Na prvi stopnji je upravni organ naš zahtevek po vrnitvi zemljišč v naravi zavrnil že štirikrat; prvič leta 2004, drugič in tretjič v letu 2008, četrtič pa 2010. Vse te odločitve so bile na podlagi naših pritožb razveljavljene, z utemeljitvijo, da RS ni dokazala nujnosti uporabe teh zemljišč in njihove nenadomestljivosti. Pojasniti velja, da je na tem območju v lasti RS še 77 ha zemlje, zato smo vedno uveljavljali možnost, da lahko vojaško strelišče postavijo 500 do 700 m južno, saj imajo tam dovolj lastne zemlje. V tem trenutku torej UE Ptuj že petič odloča o tem istem našem zahtevku.«
Ali pričakujete po tej odločitvi ugodnejši razplet?
»Težko bi rekel, saj se je začelo zapletati. V fazi petega odločanja je namreč upravni organ pridobil cenitev stro-
Foto: M. Ozmec
Pravni zastopnik Agrarne skupnosti Apače Stanislav Klemenčič s slabo polovico svežnja vseh spisov, ki so se o tej zadevi nabrali v dveh desetletjih.
škov nadomestitve zahtevanih nepremičnin, po katerem naj bi stroški za premestitev strelišča znašali nekaj čez 1,5 milijona evrov. Mi se nismo strinjali s cenitvijo, ker je bila opravljena na osnovi kalkulacij Slovenske vojske, zato smo tudi pridobili cenitev stroškov premestitve strelišča. O tem smo pridobili strokovno mnenje sodno zaprisežene ce-nilke, ki je ugotovila, da bi prestavitev strelišča stala le okrog 130.000 evrov. A UE in država nista sprejeli te cenitve, zato je upravni organ postavil še drugega cenilca iz Maribora, ki je izračunal, da naj bi prestavitev strelišča stala okrog 500.000 evrov. Ker pa oba ocenjena zneska, 130.000 in 500.000 evrov, pomenita, da so stroški preselitve nižji, kot je škoda za agrarno skupnost v primeru nevrnitve zemljišč, bi bilo po denacionalizacijskem zakonu treba zemljišča agrarni sku-
pnosti vrniti v naravi.«
Torej lahko agrarna skupnost vendarle pričakuje skorajšnjo vrnitev nacionaliziranih zemljišč?
»Verjetno še ne tako kmalu, kajti zadeva se zapleta še naprej. Na podlagi vseh treh ocen je upravni organ sprejel vmesno poročilo o dejanskem in pravnem stanju, v katerem je ugotovil, da je za upravni organ sprejemljiva le prva ocenitev in da na podlagi te cenitve zemlje ni mogoče vrniti v naravi. Zaradi tega je možno pričakovati, da bo na prvi stopnji upravni organ naš zahtevek že petič zavrnil, kar je po našem mnenju popolnoma neutemeljeno.«
Slovenska vojska je menda že pred leti načrtovala preselitev tega strelišča, kajne?
»Slovenska vojska je v svojih načrtih že predvidevala selitev tega strelišča na lokacijo
Foto: M. Ozmec
Najbolj sporen je del zemljišča na apaški gmajni, kjer je že več let strelišče Slovenske vojske.
v neposredni bližini zdajšnje, tako da se agrarna skupnost zavzema le za to, da bi to selitev tudi realizirali in se končno preselili iz Gmajne na Strmec. Zaradi dolgotrajnosti postopka pa se pojavljajo tudi druge težave; kmetje so vse bolj vznemirjeni, pojavljajo pa se celo razmišljanja, da do vrnitve zemljišč ni prišlo, zato ker naj bi bila naša odvetniška hiša povezana z državo, kar je nesmisel. Zato smo ob takem spoštovanju pravne države dejansko popolnoma nemočni, saj lahko samo čakamo in upamo, da bomo kmalu tudi dočakali zakonito rešitev.«
Kaj pravijo na Upravni enoti Ptuj?
Načelnica UE Darka Valent je na vprašanje, zakaj se postopek za vrnitev zemljišč članom Agrarne skupnosti Apače vleče tako dolgo, odgovorila: »Ministrstvo za obrambo RS je na zahtevo UE Ptuj v dozdaj-šnjem postopku večkrat z analizami, argumentiranimi dokazili in drugimi temeljnimi dokumenti v skladu z veljavno zakonodajo in pristojnostmi, ki jih ima v tem smislu, nedvomno dokazala obstoj ovir za vrnitev parcel v naravi, saj so nujne za obstoj predmetnega strelišča in vadbišča, ki se zaradi vojaškega, geostrateškega položaja, potreb NATA mora nahajati na konkretnem, točno določenem terenu in ga ni moč nadomestiti ali prestavljati na drugo območje. V segmentu obrambe države veljajo točno določeni tereni in lokacije, ki so nenadomestljivi tudi v geostrateškem pomenu. Omenjeno lokacijo je kot strateško pomembno ves čas uporabljala tudi bivša JLA. Po letu 1991 je nadaljevala uporabo za isti namen Slovenska vojska. Postopek vrnitve pa teče že 20 let zaradi nenehnih pritožb strank v postopku.«
Zakaj so bile odločbe o zavrnitvi zahtevka agrar-
ne skupnosti kar štirikrat razveljavljene?
»Prva odločba upravnega organa je bila izdana 30. septembra 2004. Z njo je bilo vrnjeno v naravi 2,7 ha kmetijskih zemljišč. V preostalem delu je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena. Druga odločba upravnega organa je bila izdana 7. marca 2008, z njo je bila zahteva za denacionalizacijo delno zavrnjena. Tretja odločba upravnega organa je bila izdana 4. junija 2008, z njo je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena še v tistem delu, o katerem ni bilo odločeno marca 2008. Četrta odločba upravnega organa je bila izdana 17. decembra 2010, z njo je bilo vrnjeno v naravi 5,6 ha KZ. V preostalem delu pa je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pritožbam zoper prve tri odločbe upravnega organa ugodilo in odpravilo odločbe UE Ptuj. Pritožbo AS Apače zoper četrto odločbo upravnega organa, izdano 17. decembra 2010, pa je v veliki meri zavrnilo. Glede na to, da AS Apače po svojem pooblaščencu ni vložila tožbe na upravnem sodišču, je odločba UE Ptuj v tem delu pravnomočna. Neodločeno je tako ostalo okrog osem hektarjev kmetijskih zemljišč, od zahteve za, kot sami navajate, 32,23 ha, to je tisti del, kjer je bilo pritožbi ugodeno in se je odločba UE Ptuj odpravila. To pa je del zahteve, ki se nanaša na vojaško strelišče v Apačah.«
Zdaj o vrnitvi zemljišč ponovno odločate že petič. Kdaj lahko člani agrarne skupnosti pričakujejo končno odločbo in ali bodo svojo zemljo, ki jim je bila odvzeta in po vojni nacionalizirana, končno dobili nazaj?
»Od zahteve za, kot sami navajate, 32,23 ha je bilo pravnomočno odločeno že o okrog 25 ha zemljišč, neodločenih je ostalo še približno osem hektarjev, to je območje vojaškega strelišča v Apačah, del parcel, ki so po komasaciji prešle v last fizičnih oseb, in ena par-celica, ki je v lasti občine Kidričevo. Upravni organ bo za ta manjši del premoženja, o katerem v postopku še ni bilo odločeno, izdal končno odločbo 5. marca 2014. Ob tem dodajamo, da je ministrstvo za obrambo po svojem zastopniku, državnem pravobranilstvu, upravičencem, to je članom Agrarne skupnosti Apače, na ustni obravnavi 20. septembra 2012 v cilju čimprejšnjega reševanja zadeve ponudilo poravnavo, ki pa so jo upravičenci kategorično zavrnili.«
M. Ozmec
torek • 4. marca 2Q14
Reportaža, kronika
ŠtajerskiTEBHlK 17
Na valovih časa
Piše: Uroš Žajdela • Valencia, Katalonija in Aragonija (8. del)
Katalonija
Lleida je le še bled spomin na nesramno kapitalistično izkoriščanje ljudi z namenom bogatenja že tako bogatih. Ali smo v Evropi res že odpravili sužnjelastništvo? Pokrajina v Kataloniji je razgibana in ogromna ravnina počasi začenja kazati gube zemeljskih sil. Vse poti vodijo v Barcelono, prestolnico Katalonije, in le stežka navigiram med majhnimi cestami v smeri mesteca Tarragona. Brez navigacijske naprave bi bila pot nevzdržna, saj na vsakem odseku table opozarjajo razdaljo in smer le do manjših obcestnih krajev, brez končne destinacije. Številna krožišča, prepolna tovornjakov in traktorjev, neprijetna popoldanska vročica in vaška prometna omejitev postavljata odločitev za potovanje zunaj avtoceste pod velik vprašanj. Kot namerno zapostavljanje vsega, kar ni povezano z Barcelono. Ob koncu poti sem sicer spoznal, da je moja navigacijska naprava precej za časom in da dejansko poteka le streljaj stran vzporedna avtocestna žila. Vendar nikjer prav nobene usmeritvene table. Rahlo valovita pokrajina z dolinami, prepolnimi raznolikih sadnih dreves in vzorno urejenih kmetijskih površin, pri čemer prevladujejo kaki in drevesa češenj ter ogromno paradižnikov. Precej časa nama ob poti družbo znova zagotavljajo vinogradi.
Celo večnost se že podiva po lokalnih cestah. Človeške potrebe kmalu prerastejo v zahteve in ne preostane nama drugega kot rahel ovinek z lokalne ceste. Manjše opravilo v prekrasnem nasadu oljk v prepletu z bližnjim vinogradom in
Torek, 4. marec)
Foto: Uroš Zajdela
Rimski akvadukt v neposredni bližini rimskega mesta Tarragona. 27 metrov visoka in 217 metrov dolga rimska mojstrovina, zgrajena brez uporabe malte.
pogledom na pravljičen grad, praktično sredi precej neprijetne vasice Vilafranco. Radovednost ne da miru in skrivoma se podava na dober kilometer osvežujoč sprehod. Mogočna zgradba v primežu vinogradov. Na osamljenem, a zgledno urejenem dvorišču primerek zelo starega traktorja in še starejše stiskalnice grozdja. Pravljična kulisa. Na pročelju gradu znak mogočnega pridelovalca vina Torres. Nepredstavljiva najdba korenin te mogočne vinske družbe, kot sva izvedela pozneje. Družina Torres je položila temelje danes izjemno uspešnemo podjetju leta 1870 prav v teh vinogradih. Pohvalijo se lahko s 1300 hektarji vinogradov v 140 državah po vsem svetu, pri čemer izstopajo vinogradi v Španiji, Čilu in Kaliforniji! Kar malce neprijetno se počutim ob spominjanju na sicer zelo prijetno potrebo v teh zgodovinskih krajih. Kra-
tek, a jedrnat zapis naju usmeri v vasico Vilafranca in v njen navdušujoč vinski muzej. Prijetno popolnjena vinska vodnica poučno predstavi vinsko regijo »Penedes«, kjer smo trenutno. Gre za zelo bogato vinsko regijo, kjer poleg klasičnih vin iz različnih vrst pridelujejo prav posebno vino po imenu »cava«. Slednja je narejena na povsem identičen način kot francoski šampanjec, le drugače se imenuje. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se namreč neustrašni Francozi ustrašili prodora katalonskega šampanjca, zlasti na ameriškem tržišču, zato so mednarodno zaščitili ime »champagne«. Španski modreci so se domislili termina »cava«, kar sicer v dobesednem prevodu označuje vinsko klet, posredno pa je še zmeraj francoski šampanjec. Volk sit in koza cela. Na območju Penede-sa sto najvidnejših vinarjev na leto pridela 140 milijonov ste-
Danes goduje Marin.
1709	se je rodil nemški kemik Andreas Sigismund Marggraf, ki je z izumom postopka za pridobivanje sladkorja iz sladkorne pese pripomogel k razvoju sodobne pridelave sladkorja.
1824 je umrl italijanski violinist in skladatelj Giovanni Battista Viotti, glavni utemeljitelj šole igranja na violino 19. stoletja. 1831 se je rodil George Mortimer Pullman, mož, ki je uveljavil železniške spalne vagone.
1845 se je rodil nemški matematik Georg Cantor.
1847 se je rodil škotski izumitelj telefona Alexander Graham Bell.
1874	so odigrali prvo hokejsko tekmo z leseno ploščico.
1924 je Kemal paša Atatürk v Turčiji uradno odpravil kalifat. Šeststoletna oblast sultanov iz Osmanske dinastije se je končala, Turčija pa je postala posvetna država.
Sreda, 5. marec Danes goduje Kazimir.
1678 se je rodil italijanski skladatelj in violinist Antonio Vivaldi.
1710	se je rodil britanski izdelovalec čembal alzaškega rodu Jacob Kirk-man.
1852 je umrl ruski pisatelj in dramatik Nikolaj Vasiljevič Gogolj. 1866 so ustanovili v Zagrebu Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti.
1869 se je rodil portugalski pesnik Eugenio de Castro.
1875	se je rodil madžarski politik Mihaly Karolyi. Med prvo svetovno vojno si je prizadeval za samostojnost Madžarske.
Foto: Uroš Zajdela
Graščina Torres iz 17. stoletja. Traktor, oljke, vinogradi in vinski dvorci so zaščitni znak vinorodnega območja Penedes.
klenic katalonskega penečega se vina »cava«.
Navdušena nad njim in prepolna novih odkritij veliko lažje nadaljujeva pot po cesticah v smeri rimske Tarragone in zlasti v smeri famoznega rimskega akvadukta. Vedno širša cesta ponuja zmeraj več precej po-mankljivo oblečenih mladenk. Sprva precej naivno verjamem, da čakajo lokalni avtobus, a kmalu jih zasledim tudi zunaj postajališč. Prav neverjetno, koliko predstavnic najstarejše obrti na svetu. Prav vesel sem za nova sončna očala, ki preprečijo morebiten nepotreben prepir. Cestne oznake niti v enem trenutu ne kažejo na parkirišče za rimski akvadukt. Pa saj je pod Unescovo zaščito že od leta 2000. Začne se neprijetno iskanje med uličicami in vasicami. Navigacijska naprava je obupala in se povsem zmedla. Sam se že precej zmrdujem nad špansko turistično organizacijo. Že vsaj desetkrat sva prevozila cesto z omenjenim parkiriščem, ko se nama le posveti nekaj deset centimetrov široka in dolga tabla. Neverjetni španski mojstri. Parkirišče in prekrasna naravna kulisa dajeta slutiti nekaj mogočnega, zgodovinskega. Le dober kilometer hoje in odpre se pogled na famozni dvonadstropni rimski akvadukt. Veličastno in dih jemajoče. Vsekakor eden izmed najmogočnejših opomnikov rimske prisotnosti, ki pa zaradi nemoralne španske arogantnosti tone v primežu dreves in neurejene okolice, da o bližnji avtocesti sploh ne govorim. Akvadukt je visok 27 in dolg kar 217 metrov. Spodnji del ima enajst obokov, zgornji del pa se lahko pohvali s petindvajsetimi manjšimi oboki. Zgrajen je bil v prvem stoletju našega štetja, in to brez uporabe malte! V rimskih časih je zagotavljal vodo za 200.000 prebivalcev takratnega mesta Tarraco (danes Tarragona) iz 32 kilometrov oddaljene reke Gayo. Osupnem nad mogočnostjo in inženirsko dovršenostjo rimskega časa! Do tedaj precej difuzno nebo osvajajo težki dežni oblaki, torej je čas slovesa od tega mogočnega človeškega stvarstva. Čaka naju raziskovanje obmorskega rimskega mesta Tarragona.
Nadaljevanje prihodnjič
Četrtek, 6. marec
Danes goduje Janez.
1512 se je rodil flamski kartograf Gerhard Cremer z latinskim nazivom Gerardus Mercator, utemeljitelj moderne znanstvene kartografije. 1534 je umrl italijanski slikar Corregio, s pravim imenom Antonio Allegri. 1696 se je rodil slikar in grafik Giovanni Battista Tiepolo, zadnji veliki mojster beneške umetnosti.
1827 je umrl francoski astronom in matematik Pierre Simon de Laplace, ki je postavil domnevo o nastanku osončja.
1870 se je rodila nemška revolucionarka, komunistka Rosa Luxemburg. 1879 se je rodil britanski politik William Beveridge. Naredil je načrt za socialno zavarovanje, varstvo mater in zdravstveno oskrbo. 1909 se je začel v Zagrebu veleizdajniški proces proti 50 Srbom, ki so bili obtoženi poskusa strmoglavljenja monarhije.
Petek, 7. marec
Danes goduje Nika. Svetovni dan varčevanja z energijo.
1475 se je rodil italijanski veliki umetnik visoke renesanse kipar, slikar, arhitekt in pesnik Michelangelo Buonarroti.
1619 se je rodil v Parizu francoski satirik in dramatik Savinien Cyrano de Bergerac, ki je bil vzor za junake mnogih romantičnih, a nezgodovinskih legend.
1714 se je z mirom v Rastattu končala nasledstvena vojna med Avstrijo in Francijo za dediščino po zadnjem španskem Habsburžanu Karlu II. 1836 je med obleganjem teksaške trdnjave Alamo padel legendarni Davy Crockett.
1853 so prvič izvedli opero Giuseppeja Verdija Traviata.
1882 se je Milan Obrenovic imenoval za srbskega kralja.
1909 se je rodil poljski pesnik, aforist in satirik judovskega rodu Stainslaw
Jerzy Lec.
Sobota, S. marec
Danes goduje Tomaž. Danes je dan žena.
1274 je umrl v Papeški državi italijanski dominikanski teolog Tomaž Akvin-ski.
1573 so sklenile Benetke s Turki zanje neugoden mir, s katerim so izgubile Ciper ter zelo pomembno gospodarsko in strateško oporišče v Levantu. 1785 se je rodil najznačilnejši predstavnik italijanske romantike, pesnik, dramatik in pisatelj Alessandro Manzoni. 1792 se je rodil britanski astronom John Frederick Herschel.
1830	so ustanovili v Zagrebu Matico ilirsko, najstarejše hrvaško književno društvo.
1850 se je rodil moravski filozof in politik, utemeljitelj češkoslovaške republike in njen prvi predsednik Tomaš Masaryk. 1856 se je rodila italijanska pripovednica Matilde Serao, avtorica pretežno realistično-naturalističnih novel in romanov s primesmi psihoanalize.
Nedelja, 9. marec)
Danes goduje Janez. Danes je dan pomorstva.
1856 se je rodil italijanski skladatelj Ruggerio Leoncavallo. 1815 so v Ljubljani sklenili, da imenujejo nov drevored po avstrijskem guvernerju Krištofu Lattermanu.
1894	je avstrijski minister Madeyski obljubil, da bo vlada podprla ustanovitev slovenske gimnazije v Celju.
1895	je bilo v Trnovskem gozdu eno prvih smučarskih tekmovanj v srednji Evropi.
1916 se je utrgal z Mojstrovke snežni plaz in pod seboj pokopal nekaj sto ruskih vojnih ujetnikov, ki so gradili cesto čez 1611 metrov visoki Vršič v Trento.
1928 je izšel v Italiji zakon, ki je prepovedal dajati novorojencem »smešna« imena. Slovenski otroci na Primorskem so odtlej morali imeti italijansko osebno ime.
Ponedeljek, 10. marec) Danes goduje 40 mučencev.
1749 se je rodil Honore Gabriel Riqueti grof de Mirabeau, francoski državnik, revolucionar in soustvarjalec deklaracije o človekovih pravicah. 1814 se je rodil ukrajinski pesnik Taras Ševčenko.
1831	so ustanovili v Franciji tujsko legijo.
1842 so premierno izvedli V Milanu Verdijevo opero Nabucco. Zbor sužnjev iz tega dela je kmalu postal neuradna italijanska himna. 1862 je bila med državljansko vojno v ZDA prva bitka med oklepnima ladjama v pomorski zgodovini. Bitka je bila pri Hapton Roadsu. 1918 je stopil na ruska tla pri Murmansku, na skrajnem evropskem severu, prvi angleški vojaški oddelek za intervencijo po revoluciji boljševikov. 1934 se je rodil ruski letalski častnik in vesoljec Jurij Aleksejevič Gagarin. 27. 3. 1968 je blizu Moskve strmoglavil z letalom.
2 Štajerski TEDNIK
Aktualno	
torek • 18. marca 2014
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Kurentom je bilo letos vroče
Letošnja zima naj bi bila ena izmed najbolj toplih, zato kurenti letos niso imeli težkega dela. Bolj ali manj jim je bilo pri njihovem preganjanju zime vroče. Sama sicer nisem prepričana, da je zima res za nami, vendar lepo vreme vabi na prosto in marsikaj pa res lahko že naredimo, letos v miru in z velikimi veseljem. Zagotovo je eno izmed pomembnih opravil tudi obrezovanje na vrtu.
Rez vrtnic
Vrtnice so lahko zelo različne. Štiri grobe skupine poznamo najbolj, to so plezalke, čajevke, mnogocvetne vrtnice in pokrov-ne vrtnice, ki pa so znotraj tega še dodatno različne.
Najprej se postavimo pred posamezno rastlino in si jo dobro ogledamo. Poiščemo stare, že odslužene veje in predvsem krepke, mlade poganjke. Pri plezalkah in popenjavkah pa vedno določimo glavne, ogrodne veje. Najprej izrežemo ves polomljen, poškodovan les in skri-venčene, stare veje, če le imajo te nadomestilo v močnih, novih poganjkih. Odstranimo tudi prešibke, nežne poganjke, ki ne bodo nikoli vodilni les. Odreže-mo tudi pozebel les. Tega sicer letos zagotovo ne bo, a ob določenih zimah se vedno pojavljala. Ravno to je razlog, zakaj vrtnice režemo spomladi , ne jeseni. Če les pomrzne na v jesenih pore-zanih poganjkih, kaj pa boste potem odrezali spomladi ? Stare poganjke prepoznamo po temni barvi lesa, grčah, zvitih oblikah in debelini. Pozebel les je črn, odrežemo ga do zdravega lesa.
Ta princip v bistvu velja za prav vse okrasne rastline. Od tu-
Vrtnica je kraljica rož.
Foto: Miša Pušenjak
kaj naprej pa se stvari razlikujejo po posameznih skupinah.
Grmičasti grmi -čajevke
Glede na to, kako velika in močna je rastlina, izberemo tri do pet močnih, mladih vodilnih vej, ki naj bodo enakomerno razporejene v krogu. Rastejo naj vsaka v svojo smer, ne smejo se prekrivati. Nato poiščemo brste, ki so že zdaj lepo vidni, nekateri žal celo nagnani. Vedno velja, da močna rez pomeni močnejše obraščanje, nekoliko manj agresivna rez pa pomeni, da rast umirjamo. Zato močne, velike rastline manj obrezujemo, se ne
ukvarjamo s vsakim detajlom posebej, z vsako malo vejico posebej, šibko rastoče grme pa porežemo nižje, močneje. Tako torej močne, velike čajevke po-režemo nad sedmim do devetim brstom. Izberemo pa vedno takega, ki gleda ven iz grma. To je zelo pomembno, da bo grm kasneje lepo, enakomerno oblikovan in zračen. Veja iz tega brsta bo namreč rasla v smer, v katero je brst že zdaj obrnjen. Rez naj bo pol centimetra nad izbranim brstom, poševna pod kotom 45 o, poševnina pa naj bo nagnjena stran od brsta, da voda od padavin in rose ne bo zatekala na brst. Šibkejše grme porežemo
Foto: Miša Pušenjak
Popenjave vrtnice oz. plezalke obrezujemo le malo, pokrovne vrtnice pa lahko režemo kot živo mejo.
Zdravstveni nasveti
Sinuzitis (2. del)
Zdravljenje
Zdravljenje gnojnega ali kroničnega sinuzitisa je usmerjeno v dosego dveh ciljev. Prvi je vzpostavitev čiščenja in zračenja sinusa z zmanjšanjem otekline nosne sluznice, drugi pa je zdravljenje okužbe s široko-spektralnimi antibiotiki.
Ker se sinuzitis pogosto razvije kot zaplet nahoda, je treba takoj ustrezno ukrepati. To velja zlasti za ljudi, ki pogosto zbolijo za sinuzitisom, in otroke, kjer so prehodi med votlinami in nosom ozki in do teh zapletov pride hitreje. Pri otrocih je še pogostejši zaplet prehlada vneto uho. Že na začetku prehlada je treba skrbeti za prehodnost dihalnih poti. To najlažje in najbolj učinkovito dosežemo z izpiranjem nosu s fiziološko raztopino. V zadnjem obdobju so na voljo tudi hipertonične raztopine. Te so veliko bolj učinkovite pri vzpostavljanju prehoda med nosom in obnosnimi votlinami, ko se nos zamaši in bolnik občuti pritisk v glavi zaradi zamašitve. Za ublažitev teh znakov svetujemo tudi kratkotrajno uporabo nosnih dekongestivov - »kapljice za nos«, ki zmanjšajo zaprtost in izcedek iz nosu.
V primeru blagih znakov si-nuzitisa lahko simptome blažimo z uporabo zdravila rastlinskega izvora, ki je na voljo v lekarni brez recepta. To lahko
uporabljamo pri prehladu in si-nuzitisu. Obstaja v obliki tablet in kapljic za uživanje. Zdravilo se lahko uporablja tudi sočasno z antibiotično terapijo.
Glavobol in povišano temperaturo, ki sta pogosta spremljevalna znaka sinuzitisa, blažimo z analgetiki in antipiretiki - posvetujte se s farmacevtom, zlasti če uporabljate kakšna zdravila za zdravljenje kroničnih bolezni ali če imate npr. težave z želodcem. Niso vsa zdravila primerna za vse bolnike.
Če je temperatura zelo povišana, tako da je bolečina huda (in se poslabša pri gibanju, kašlju, sklanjanju), je treba obiskati zdravnika. Ta bo na osnovi pregleda in preiskav ugotovil, ali gre za morda bakterijsko okužbo. V tem primeru bo predpisal antibiotik. Naj opozorim, da je treba pri uporabi antibiotikov dosledno upoštevati navodila zdravnika in farmacevta in ga res uporabljati v predpisanem odmerku (ljudje se včasih sami odločijo, da so zdravila škodljiva, in odmerek malo zmanjšajo) in v predpisanih časovnih intervalih. To zdravilo je namenjeno samo bolniku, ki mu je bilo predpisano! Ne dajajte zdravil drugim osebam. Zakaj? Narašča namreč število bakterij, ki so odporne proti antibiotikom. Le tako bo zdravljenje učinkovito; preprečili boste možne neželene učinke in prav tako se
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
boste izognili nadaljnjemu razvoju neobčutljivosti bakterij.
Poleg antibiotika vam zdravnik lahko predpiše lokalna kor-tikosteroidna pršila, ki delujejo protivnetno. Pozdraviti je treba tudi možno alergijo, nos pa redno čistiti in vlažiti s fiziološko raztopino. Seveda pa vam bodo v pomoč tudi počitek, uživanje dovolj toplih napitkov, nekaterim ustrezajo inhalacije ali topli obkladki okrog nosu, ličnic in oči. Spanec naj bo z rahlo privzdignjeno glavo, kar vam bo omogočilo, da se bodo vaše sinusne votline lažje izpraznile. Ker je trenutno čas kurilne sezone, vam svetujemo vlaženje zraka v stanovanju, saj suh zrak hitro izsuši dihalne poti in še poveča tveganje za vnetje sinusov.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj
na pet brstov, pustimo tudi več vodilnih vej.
Mnogocvetne grmičaste vrtnice režemo na tri pet brstov, ki naj ravno tako gledajo iz grma navzven. Običajno so to šibkejši grmi, zato pustimo tri do štiri vodilne veje. Ves ostali les izre-
žemo.
Pokrovne vrtnice porežemo skoraj do tal, to lahko naredimo celo s škarjami za živo mejo. Če so šibkejši grmi z dolgimi poganjki, naredimo to vsako leto, če pa so to močni, krepki grmi jih lahko porežemo (lahko bi rekli pokosimo) vsako leto. Zelo pomembno pa je, da tudi tako rez naredimo z zelo ostrimi škarjami, da ne so rezi gladke, robovi niso zatrgani, skratka, da so rane čim manjše, rane so namreč vedno vstopno mesto za različne glivice, ki povzročajo tudi gnitje, propadanje lesa.
Če izvajate zimsko škropljenje breskev, jabolk ali vinske trte, ne bo nič narobe, če poškropite tudi porezane vrtnice. vendar to naredite samo v primeru, da uporabljate bakrene pripravke in naravna, rastlinska olja, ne pa kemičnih, sintetičnih pripravkov za varstvo rastlin.
Plezave vrtnice
Zdaj režemo samo tiste, ki cvetijo večkrat na leto. Izrežemo zelo stare, skrivenčene poganjke, če jih že imamo. Poiščemo tiste vodilne, močne poganjke. Pustimo jih toliko, kolikor jih potrebujete, za zid več, za loke ali opore manj, saj se bodo lepo obrasli. Pregosta vrtnica namreč hitreje oboli. Če so to dvoletni poganjki, so že obrasli s stranskimi vejami. Te porežemo na 7 - 10 cm. Tako bodo pognali bujni grozdi cvetov. Ne odstranimo tistih poganjkov, ki še nimajo stranskih vejic, saj bodo ti cveteli drugo leto. Le nedozorele vršičke porežemo.
Vrtnice, ki cvetijo samo enkrat na leto porežemo šele po cvetenju. Zdaj odstranimo samo polomljene in prešibke poganjke. Po cvetenju pa izrežemo vse cvetoče poganjke pri tleh ali tik nad novimi popnjaki.
Ves porezan les takoj odstranimo, saj se v njem lahko skrivajo trosi bolezni in jajčeca škodljivcev. Ne dajemo ga na kompost, saj bo z njim več težav, kakor koristi. Odpeljemo ga na ustrezen odpad.
Foto: Miša Pušenjak
Visokodebelne vrtnice režemo enako kakor grmičaste: steblo odmislimo in si zamislimo, da se grm pričenja pri zemlji.
Sama vrtnic sicer še ne bom rezala, počakam vsaj na sredino marca če ne začetek aprila. Vsaka rez namreč pospeši brstenje. Novi poganjki pa hitro pomr-znejo. Saj poženejo novi, a ti bodo manj cveteli. Vrtnice iun vse ostale okrasne grmičke, pa tudi žive meje, če je izvedljivo, pa zdaj okopljemo in dodamo kompost, nekje okoli 3 l/m2, da jim zagotovimo še hranila za lepo cvetenje. Zagotovo je letos vreme odlično, saj je ravno začetek marca najbolj primeren za ta opravila, ko je Sveti Valentin odklenil korenine in te zdaj rastejo , seveda pa tudi potrebujejo nekaj hrane.
Zelenice
Letos je tudi idealno vreme, da prvič in pravočasno poskrbimo za zelenice. Prav tako se lotimo najprej rahljanja, zračenja zemlje, v katerih se sedaj razraščajo korenine. To naredimo z močnejšimi grabljami, vendar je to težko delo. ne smete se bati z grabljami tudi nekoliko zatr-gati korenine trave. Seveda po-grabljamo tudi mah. Lažje je to delo, če si sposodite ali nabavite poseben stroj, s katerim »ven-trikuliramo«, kot radio rečemo s tujko, v bistvu pa zračimo zemljo. S tem tudi odstranimo mah. Mah je redko kdaj posledica kislih tal, kakor mnogi menijo. Pogosteje je posledice zbi-te, neprezračene zemlje, v kateri korenine trave ne uspevajo, se ne razraščajo. Če je prisotna še senca, se zagotovo ob prvi močnejši vlagi razraste mah. Ko je enkrat prisoten, se boste z njim borili vsako pomlad.
Ko prezračimo travnik, po-gnojimo. izberemo specialna gnojila za zelenice, po modnosti taka, ki vsebujejo počasni topen dušik. Tisti najbolj ekološki, lahko potresete tudi povsem dozorel kompost (1,5 - 2 l/m2). V primeru mahu potresite zeleno galico. Ta opravek lahko v aprilu ponovimo, v tem primeru bo mahu manj.
Zelenjavni vrt
Tudi na zelenjavnem vrtu okopljemo vse prezimne posevke, predvsem solatnice. Gnojimo pa jih ne, ni potrebe, če ste v redu prezračili od zime vendarle nekoliko zbito zemljo. Lahko pa zdaj del posevka pokrijete z agrokopreno. Nikoli ne pokrijte cele grede, saj bo potem vsa solata dozorela istočasno. Seje-mo lahko grah, bob, celo solato lahko posejete. Sama pa bi raje posadile sadike. Se vedno lahko posejete motovileč, špinačo, rukolo, z nekaj tveganja tudi mesečno redkvico. S setvijo korenčka in peteršilja na prosto pa raje še počakajte. V rastlinjaku pa lahko že sejete vse omenjeno s korenčkom in peteršiljem, pa še zimski portulak, mešanico rastlin za mlade liste in azijske listnate rastline v zemljo. Tako mlade , sveže solate kmalu ne ob več zmanjkalo.
Za sadike pa sejemo paradižnik in papriko, za jajčevec je že nekoliko pozno, pa solato, en-divijo, vse kapusnice in seveda večino cvetlic in zelišč.
Miša PUŠENJAK
torek • 4. marca 2014
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEMUK 19
S svetovne glasbene scene
To je to
Popularna kolumbijska pevka Shakira, ki je tudi boljša polovica nogometaša Barcelone Gerarda Piquéja, se pripravlja na izid novega, že desetega studijskega albuma. Promocijo novega albuma, ki ga je naslovila kar z lastnim imenom, je začela skupaj z Rihanno, s katero sta posneli skladbo 'Can't Remember to Forget You'. Videospot za to skladbo, kjer se mični pevki valjata tudi po postelji, je na youtubu že dosegel več kot 100 milijonov ogledov. Zatem je omenjeno skladbo brez Rihanne posnela še v španskem jeziku in nosi naslov 'Nunca me Acuerdo de Olvidarte'. Pred dnevi pa je izšel že drugi singel z naslovom 'Empire'. Nova skladba je popolno nasprotje prvega singla, le da tudi tokrat ne gre brez ljubezni. Shakira s polnim imenom Shakira Isabel Mebarak Ripoll se je rodila 2. februarja 1977 v mestu Baranquilla v Kolumbiji. V zgodovini popularne glasbe se je zapisala s številnimi velikimi uspešnicami, kot so 'Hips Don't Lie', 'Underneath Your Clothes', 'Whenever, Wherever', 'Gipsy', 'Waka Waka' ...
Po desetih letih se v našo prestolnico vračajo člani priljubljene ameriške rock zasedbe Queens of the Stone Age. Koncert, na katerem bodo predstavili aktualni studijski album 'Like Clockwork', se bo zgodil 9. ju-
Shakira
Foto: musiclipse.com
nija v ljubljanskih Križankah. Queens of the Stone Age je ameriški bend iz Kalifornije, ustanovljen leta 1996. Njegovi člani so Josh Homme (glavni vokal, kitara), Troy Van Leeuwen (kitara, vokali), Michael Shuman (bas, vokal), Dean Fertita (klaviature, kitara, vokal) in Jon Theodore (bobni).Če smo se pred časom pritoževali, da se domala vsi dobri koncerti dogajajo le v naši soseščini, nam nastop skupine Queens of the Stone Age vliva upanje v boljšo koncertno ponudbo tudi pri nas.
Legendarna zasedba Rolling Stones je pred dnevi v Združenih arabskih emiratih odigrala svoj prvi koncert v tem delu sveta. Povedano natančneje, veterani rocka so nastopili pred
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	DARK HORSE - KATY PERRY FT. JUICY J
2.	HAPPY - PHARRELL WILLIAMS
3.	TALK DIRTY - JASON DERULO FT. 2 CHAINZ
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	MONEY ON MY MIND - SAM SMITH
2.	HAPPY - PHARRELL WILLIAMS
3.	RATHER BE - CLEAN BANDIT FT. JESS GLYNNE
NEMČIJA
1.	HAPPY - PHARRELL WILLIAMS
2.	WAVES - MR. PROBZ
3.	ATEMLOS DURCH DIE NACHT - H. FISCHER
30.000 obiskovalci v Abu Da-biju. Pred njimi je leta 2012 v Abu Dabiju nastopila tudi pevka Madonna, ki pa je s svojim provokativnim vedenjem in erotični plesom povzročila številne negativne reakcije konservativnih domačinov. Stonesi si kaj takega niso dovoli in tako je koncert minil brez kakršnih koli kontroverznosti. Mick Jagger in druščina bodo letos znotraj aktualne turneje 14 ON FIRE obiskali še Japonsko, Avstralijo
in Novo Zelandijo.
®®®
Popularna britanska zasedba Coldplay je objavila videospot za novo skladbo z naslovom 'Midnight'. Videospot je režira-la Mary Wigmore, teta njegove hčere Apple, ki jo ima s slavno igralko Gwyneth Paltrow. Cold-play pripravljajo šesti studijski album, ki bo naslednik njihovega zadnjega studijskega izdelka 'Mylo Xyloto' iz leta 2011. Točen datum izdaje za zdaj ostaja še skrivnost. Skupina Coldplay je avgusta lani objavila skladbo Atlas', ki smo jo lahko slišali tudi v filmu 'Igre lakote: Kruto maščevanje'. Za omenjeno skladbo pa so na 17. podelitvi filmskih nagrad Hollywooda
prejeli tudi nagrado.
®@®
Znani ameriški r'n'b glasbenik Chris Brown je kar prek twitterja sporočil, da bo 5. maja objavil svoj novi, že šesti studij-
ski album. Ze nekajkrat neuspešno najavljen novi album bo nosil ime 'X'. Album je najavil že pred meseci, ko je izdal prve skladbe: 'Love More (feat. Nicki Minay)', 'Don't Think They (feat. Aaliyah)' in 'Fine China'. Na albumu pa bo moč slišati še nekatera zveneča imena, kot so Timbaland, Rihanna in Ken-drick Lamar. Chris Brown je ob tem še dejal, da bo z »albumom najverjetneje sklenil glasbeno kariero, menim, da je dobro, če si slaven zaradi svojega talenta in dela, ne pa zaradi napak, ki sem
jih delal kot najstnik«.
®®®
V mestecu Aberdeen v ameriški zvezni državi Washington so se v teh dneh znova spomnili na pokojnega someščana Kurta Cobaina. V čast legendarnemu frontmanu kultne zasedbe Nirvana so v mestnem zgodovinskem muzeju odkrili novi spomenik. Kip je ustvarila lokalna umetnica Randi Hubbard. Cobain je pred 20 leti naredil samomor v svoji hiši v Seattlu, zadnja leta svojega življenja je imel velike težave z drogami in depresijo. Okoliščine njegove smrti pa so še vedno predmet številnih razprav. Skupino Nirvana bodo 10. aprila sprejeli v hišo slavnih rock'n'rolla. Letos bo ta čast pripadla še tem glasbenikom in skupinam: Peter Gabriel, Linda Rondstadt, Cat Stevens, Kiss in Hall and Oats.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
j Ime in priimek:.
I Naslov: _
I
i Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj do Raičeva 6 2250 Ptuj
Patenti
Patenti, tista reč, ki ureja, kaj lahko kdo počne s katerim znanjem ter komu določeno znanje pripada; od države podeljen monopol nad določeno stvaritvijo, bi lahko rekli. Vsi menda vemo, kaj so patenti, zato s tem nima smisla izgubljati besed. Vendar ali kdo o slednjih kdaj resnično razmišlja? Mislim, da ne, saj to ni področje, katerega učinek na naša življenja je očiten na prvi pogled. A vpliv kljub temu je. Patenti še kako vplivajo na to, kako živimo, zato se mi zdi, da ni pretirano napačno, če na kratko spregovorimo tudi o tem.
Moj odnos do patentov ter vse zakonodaje, ki se plete okrog njih, je do neke meje razdvojen, saj mislim, da je veliko odvisno od določenega položaja. V nekaterih pogledih so patenti sicer koristni, da ne rečem celo potrebni, a sem kljub temu prepričan, da so na splošno precej škodljivi. Moje stališče je, da patenti predvsem omejujejo znanje, s tem pa nemalokrat tudi zavirajo napredek na marsikaterem področju. Tako se na primer rado zgodi, da nadobuden raziskovalec česa preprosto ne more raziskovati, saj bi s tem lahko kršil razne patente. Pa to včasih niti ni največja težava. Problem patentov se mi zdi še veliko resnejši, kadar zaradi teh neposredno nastradajo ljudje. Kadar ljudje umirajo, a ne zato, ker za določeno bolezen na primer ne bi bilo zdravila, temveč ker je zdravilo zaradi patentov nedostopno.
Ne delam si sicer utvar, da sodobna zdravila kar padajo z neba kot božja mana; popolnoma mi je jasno, da je v njihov razvoj vloženega veliko denarja, leta napora in dolgotrajna testiranja. Posledično je razumljivo, da farmacevtska podjetja, ki investirajo v to, želijo na koncu zaščititi svoj izdelek, s ceno povrniti vsa vložena sredstva ter ob tem še dobro zaslužiti. To me sicer ne moti, vsaj dokler ne gre za nekaj tako pomembnega za človeško življenje, kot so sodobna zdravila. Mislim, da bi se rešili marsikaterega birokratskega problema, če bi razvoj takšnih reči prepustili javnim institucijam, kot so univerze, končni izdelki pa bi bili na veke poslani v javno domeno. No, to je le ideja, ki zadeva zgolj eno področje, medtem ko je s patenti okuženo praktično vse, zaradi česar na koncu nastradamo kot celotna družba.
Samo zamislite si, kje bi bila naša civilizacija, če bi Newton na svoje enačbe prilepil patent. Ali pa morda Vivaldi na svoje kompozicije. Sprijaznimo se že, da nobena ideja ni povsem samostojna ali originalna. Nič ni povsem novo, ampak je le boljša ali slabša nadgradnja predhodnega znanja ter starih idej. Patenti bi vsaj po mojem morali predstavljati zgolj vrsto nekajletne »nagrade« za inovativnost, ne pa desetletni ali celo dosmrtni absolutni monopol nad določenim znanjem oziroma idejo. Mislim, da takšni patenti pomenijo zgolj kletko človeški domišljiji in kreativnosti, pa tudi nadaljnjemu razvoju. Nadejam se, da to ni cena, ki jo je vredno plačati zaradi interesov nekaj posameznikov, in po mojem ne bi škodilo, če bi po svetu nekoliko osvežili dotično zakonodajo.
Matic Hriberšek
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	HAPPY - PHARREL WILLIAMS
2.	DEMONS - IMAGINE DRAGONS
3.	ORDINARY LOVE - U2
4.	CAN'T REMEMEBER TO FORGET YOU -SHAKIRA ft. RIHANNA
5.	DO WHAT YOU WANT - LADY GAGA ft. R. KELLY
6.	XO - BEYONCE
7.	SAY SOMETHING - A GREAT BIG WORLD & CHRISTINA AGUILERA
8.	JUBEL - KLINGANDE
9.	FREE - RUDIMENTAL& EMELI SANDE
10.	LIFE'S FOR THE LIVING - PASSENGER
11.	TIMBER - PITBULL FT. KE$HA
Vsako sredo na Radiu Ptu
Z Vami na frekvencah 891809812°I0473 bo Janko Bezjak
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 4. marca 2014
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
. ■	- tti, -	-w»,
- - A /
Mesni zaviteklS^^^	g
Foto: ASV
TOREK
dalmatinska juha, mesni zavitek*, solata, pisani puding SREDA
krompirjev golaž, skutine miške** ČETRTEK
srčki v omaki, krompir v kosih, kompot PETEK
musaka iz tunine, solata SOBOTA
juha (iz vrečke - po želji), pleskavica, pire krompir,
vložena srbska solata
NEDELJA
poljubna juha, mrežna pečenka, gratiniran krompir, solata
PONEDELJEK
grahova kremna juha, špinačni zavitek, kisla smetana z drobnjakom, rižev narastek
*Mesni zavitek
Sestavine: 1 zavitek listnatega testa, 500 g mletega mesa, 1 čebula, 1 žlica paradižnikove mezge, sol, začimbe po okusu, 350 g ribanega sira, 1 razžvrkljano
jajce.
Čebulo prepražimo na vroči maščobi, da postekleni. Dodamo mleto meso in ga pražimo nekaj minut. Solimo in začinimo po okusu (origano, poper, mleti česen ...). Dodamo paradižnikovo mezgo in dobro premešamo. Pražimo, da tekočina, ki jo spusti meso, povre. Na pomokani delovni površini na tanko razvaljamo testo. Premažemo z mesnim nadevom (na en kos testa iz zavitka pride polovica mase), čez to pa potrosimo polovico naribanega sira. Zvijemo in položimo na pekač, prekrit s papirjem za peko. Postopek ponovimo z drugim kosom testa ter drugo polovico nadeva in sira. Zavitka premažemo z razžvrkljanim jajcem. Pečemo pri 200 °C približno 20 minut. Zraven se odlično poda zelena solata.
**Skutine miške
Sestavine: 500 g skute, 2,5 dl mleka, 4 žlice sladkorja, 4 jajca, 500 g moke, 1 pecilni prašek, 1 žlička ruma, limonova lupinica, sol, po želji pest rozin.
Sestavine dobro zmešamo in pustimo počivati približno uro. (Če želimo, lahko vmešamo tudi pest z rumom napoje-nih rozin.) Z žličko zajemamo maso in jo ocvremo v vročem olju, ki ga mora biti toliko, da miške v njem plavajo in se lahko med peko same obrnejo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Foto: ASV
©©© OBRNJEN OPIS
Dve ženski, ena za drugo vstopita v prostore dežurnega policijske postaje. Dežurni policist ju vpraša: »S čim vama lahko pomagam?«
»Izginil je moj mož,« reče prva. »Izginilo mi je kolo,« reče druga.
V tem trenutku je pozvonil telefon, policist je opravil daljši pogovor, nato pa se je obrnil k strankama. Prvo žensko je hotel vprašati, kako je izgledal njen mož, vendar je nagovoril napačno - tisto, ki ji je izginilo kolo.
»In kako je izgledal?« »Ves pokrpan in razbit, puščal je spredaj in zadaj, toda gonil
se je pa še.«
©©©
BELA
Sin je pred poroko vprašal očeta:
»Zakaj so neveste oblečene v belo?«
»Mar ne veš, kakšne barve so
gospodinjski aparati?« ©©©
NIČ POSEBNEGA Po pregledu pacienta doktor narekuje sestri. Pri tem upo-
rablja tudi latinske izraze za diagnozo.
»Gospod doktor, ali je moja bolezen kaj posebnega?« »Kje pa!« ga skuša pomiriti doktor, » sploh si ne morete predstavljati, koliko pacientov
je že umrlo za to boleznijo.« ©©©
NAPOTEK
Kaj reče mama blondinki pred zmenkom?
»Če do polnoči ne boš v postelji, pridi domov.«
©©©
VARČNEŽ
Gorenjec sedi v sobi, bere časopis in od časa do časa ugasne luč. Prijatelj ga vpraša:«Zakaj pa ugašaš luč?« »Saj je vendar ne potrebujem,
ko obračam list!«
©©©
R
Policist je reševal križanko in vprašal kolega:«Ali poznaš kakšno besedo, ki se začne z R in konča ravno tako s črko R?« »Krava!«
»Saj se vendar ne začne in ne konča na R!«
»Kako da ne? Začne se z rogovi, konča pa z repom!« ©©©
SPOLNI ORGAN
KANARČEK
OLGA REMS
STAROST
KADILEC, ČIKAR
PRVI DAN MESECA PRI RIMLJANIH
KORNER
ZVRST DŽEZOVSKE GLASBE
REKVIZIT ZA LED
GOMILA (ZASTAR.)
NEUMNA ŽENSKA, NEUMNICA
ITALIJANSKI AVTO
DVOBOJ
FILM JOHNA WAYNEA
NAS PEVEC FLISER
HRVAŠKI IGRALEC NALIS
OPORNI ZID, ŠKARPA
PSIČEK, PSETO
REKA V ŠVICI
TROPSKA OVIJALKA
ZAPISNIK
NIKO CUCEK
SMUČAR PETROVIČ
SM. TEKAČ AUNLI
STVAR, PREDMET
RAČUNALNIŠKI POMNILNIK
PREPROSTA SKICA
JAJČNIK
LANTAN
NIKOLA TESLA
DRAGO REČNIK
NAŠ PISATELJ FLISAR
NAŠA PEVKA VRČKOVNIK
NAŠ TELOVADEC
BRATOV SIN
UGANKARSKI SLOVARČEK: EMERG = model italijanskega avtomobila infiniti, ENGRAM = osnova spomina, FUNK = zvrst džezovske glasbe, KALENDE = prvi dan meseca pri Rimljanih, MOGILA = zastarelo ime za gomilo, OLŠJE = zastarel naziv za jelševje, PROJE = slovenski kineziolog (Stane), TROJNO = naselje pri Laškem.
W33N 'dVd30 '1S0WN3 'VN3dl '01VA3 'NOIAIOIO» TldVAO 'l»Oa» 'lAIVd 'n 'ON 'V0N30V 'VNVI1 '31V '3Sd '3f00a 'NilLNV TlVI lana '03IAI0d VJ1V 'VSAV '3>HVSda '10» '30N31V» 'ISOdOlVIAl 'an INIOdS 'dVVIINOAZ 'dVIVd '0d3IAI3 'NniAlOd '3fOdd :0UABJ0P0A 3MNVZIHM 31A3IIS3H
torek • 4. marca 2014
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se ...
...da seje prva dama države (kot tudi drugi visoki gostje) na ptujskem karnevalu pojavila brez fašenskega kostuma. Niti zvoncev si ni obesila okoli pasu, bojda zato, ker ji že itak zvoni .
... da ime ptujskega znan-stveno-raziskovalnega inštituta ni povsem naključno. Dejstvo namreč je, da so člani kolektiva izjemno bistri, predvsem na področju črpanja in pretakanja evropskega in državnega denarja.
... da so se tudi vodilni napo-etovionskem kar hitro naučili, čemu služijo slamnata podjetja in na njihov račun tudi lepo zaslužili. Da bi bilo manj sumljivo, so sedež enega takega slamnatega podjetja registrirali kar v svetem mestu .
. da je bil tudi prvi mož Poetovione v času vladanja karnevalskega princa neverjetno iskren:»Sloveniji bi bilo veliko lepše, če bi ji 365 dni v letu vladali kurenti, smisel življenja je dajati, ne pa jemati,
smisel je v sodelovanju ne pa
v	egoizmu in tekmovalnosti.« Toliko iskrenih in toplih besed baje še ni nikoli izrekel.
... da na fašenku v koranto-
vi	deželi komisija ni bila naklonjena županu in njegovi skupini avstralskih domorod- Vidi Se ... cev, saj jim kljub izvirnosti ni prisodila nobene od osmih na-
nas še ni bilo. Pa še lepo so govorili.
... da je najboljši ptujski teniški igralec eden redkih, ki se rolajo strmo navzgor... Po lestvici ATP namreč...
... da je bilo 54. Kurento-vanje tudi v znamenju povečanih predvolilnih aktivnosti; toliko najvišjih državnih predstavnikov, navadnih in evropskih poslancev baje pri
... da so naši kurenti resnično znani in privlačni po vsem svetu, tudi v vročih afriških deželah. To se je pokazalo tudi na fašenku v korantovi deželi, kjer sta bila zelo opažena temnopolti mali korant in njegov očka.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 10. marca, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Leto rojstva:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Zoja Zemljarič, Ptuj.
Iskrice
Foto: Marjan Petek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Ali je Piran še v Sloveniji ali je že na Balkanu?« je ob današnji fotografiji tedna s precej jeze zapisal avtor Marjan Petek, ki je zimske počitnice preživljal v Piranu.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
		1	5	3				
6						7	1	8
	8	2	7				9	
3		4		5	1			9
		7	2		4	6		
5			3	8		2		1
	9				5	3	2	
7	4	5						6
				6	9	1		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€€	O
Bik	v	©©	€€€	OOO
Dvojčka	vvv	©©	€	ooo
Rai	vv	©	€€€	oo
Lev	vvv	©©	€	ooo
Devica	vv	©©©	€€	o
Tehtnica	vvv	©	€€€	oo
Škorpijon	v	©©	€€	ooo
Strelec	vvv	©©©	€	oo
Kozorog	vv	©	€€€	o
Vodnar	vvv	©©©	€	oo
Ribi	vv	©©©	€€€	o
(Vir: www.pregovor.com)

»Besede so pritlikavci, zgledi velikani.« Nemški pregovor
»Kaj ti more kdo z besedo ali žalitvami? Sebi bolj škoduje kakor tebi in ne uide sodbi, kdorkoli si bodi.« Tomaž Kempčan
»Z drugimi malo govori, s seboj veliko.« Neznan avtor
»Besede so palčki, dejanja velikani.« Švicarski pregovor
»Kdo je širokoustnež, ki nam žali ušesa s preobiljem prazne sape?« William Shakespeare
»Besede vplivajo, zgledi vlečejo.« Latinski pregovor
»Klepetulje in zgovorneži so zvečine nekoristni in hkrati lahkoverni - zakaj tisti, ki pove, kar ve, bo povedal tudi tisto, česar ne ve.« Francis Bacon
»Beseda je obleka duše.« Seneka
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: NAŠA GORA JALOVEC
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 4. marca do 10. marca 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna sporočila
torek • 4. marca 2014
Markovci • Skrbijo za kulturno dediščino
V mansardi občinske stavbe odprli etnografsko zbirko
Fašensko obarvane prireditve so v občini Markovci na mastni petek popestrili in obogatili z odprtjem zbirke etnografskih likov, ki so jo uredili v prenovljeni mansardi občinske stavbe.
Ideja o etnološki zbirki ali manjšem muzeju je v občini Markovci stara že več let, a kot je ob odprtju v petek, 28. februarja, poudaril marko-vski župan Milan Gabrovec, se je prava priložnost za to pokazala v do tedaj še neizkoriščenih prostorih mansarde prenovljene občinske stavbe. Ideja je dala idejo in v okviru priprav so se prijavili tudi na razpisa za pridobitev nepovratnih sredstev ter od Agencije RS za kmetijske trge in razvoj uspeli dobiti 107.507 evrov; za to, da so z gradnjo dvigala ob občinski stavbi postali tudi prijaznejši do starejših in gibalno oviranih oseb, pa so pridobili še dobrih 72.600 evrov po 23. členu zakona o financiranju občin. Sicer pa je z ureditvijo mansardnih prostorov vred celotna investicija veljala nekaj čez 316.000 evrov.
»Območje občine Markov-ci je po šegah, navadah in običajih eno najbogatejših v slovenskem prostoru. Še posebej živo ohranjeno je ljudsko izročilo v predpustnem in pustnem času, kjer izstopa predvsem devet likov; poleg koranta, ki je tukaj doma, so to še orači, piceki, kurike,
Foto: M. Ozmec
Etnografsko zbirko v mansardi občinskega poslopja so odprli župan Milan Gabrovec (v sredini) ter podžupana Franc Ferčič (levo) in Franc Rožanc.
ruse, kopaje, vile, bozjaki in kopjaši, ki pa niso tipično pustni, ampak ženitovanjski liki. Zato smo to bogato izročilo in kulturno dediščino, ki so nam jo zapustili predniki, dolžni ustrezno ohranjati. Sam to čutim toliko bolj, saj sem se v otroško folklorno skupino vključil že s sedmimi leti, po vojaščini pa sem se aktivno vključil v Folklorno društvo Markovci, kjer sem ostal celih 23 let in sem ji še vedno predan. Trdno verjamem, da bo ta etnološka zbirka prispevala tudi k večji
prepoznavnosti naše občine v slovenskem prostoru,« je ob odprtju povedal župan Milan Gabrovec.
Pripravo prve zbirke etnografskih likov občine Mar-kovci pa so zaupali mlademu etnologu Matjažu Mlinariču, ki je svoje delo dobro opravil in ob odprtju poudaril: »Nekoč je neki novinar zapisal, da so koranti najbolj pravi v Markovcih in res je tako. Pa ne samo koranti, tudi drugi pravi fašenski liki, ki jih poznamo na območju naše občine, so najbolj pravi prav pri
nas, na podeželju, v svojem primarnem kmečkem okolju. Zato sem zelo ponosen in vesel, da v Markovcih končno premoremo zbirko naših najbolj znanih etnografskih fa-šenskih likov. Uspelo nam je, da bomo lahko obiskovalcem občine skozi vse leto pokazali, kako bogato etnografsko dediščini premoremo. Vsi razstavljeni eksponati so nastali po svoji izvorni podobi, ki jo poznamo še danes, čeprav ima vsaka maska svojo zgodbo in razvoj, ki se je odvijal skozi desetletja in poteka še danes. Vsebino razstave bomo sproti dopolnjevali in nadgrajevali s spoštovanjem in zanosom, saj cenimo duhovno dediščino, ki smo jo smeli podedovati od naših prednikov. Zato je ta zbirka odlična priložnost, da tudi širša javnost spozna, kako smo v Markovcih ponosni na svojo dediščino in jo z veseljem pokažemo vsem, ki se ustavijo v našem kraju.«
Da obiskovalci ne bi občudovali le fizičnih in v identična oblačila oblečenih skulptur, lahko prek panojev s fotografijami izvedo tudi marsikaj o simboliki, ki jo katera od teh mask predstavlja,
prek vizualnih elementov pa lahko opazujejo, kako so se fašenske maske skozi čas spreminjale. Ob odprtju so se zahvalili tudi vsem tistim krajanom, ki so zbirko pomagali ustvarjati in jo obogatili z darovanjem svojih eksponatov ali pa so jih na novo izdelali. Vse to dokazuje, da je fašenk v Markovcih res največji ljudski praznik, ki ga vsako leto
Prireditvenik
znova ustvarja cela vas, pa četudi so določena dejanja pred očmi javnosti povsem skrita. Tudi v tem je svoj čar. Slovesnost ob odprtju so z izvirnim petjem obogatili orači, ki delujejo kot sekcija moškega pevskega zbora Markovci, za obiskovalce zbirke etnografskih likov pa so pripravili tudi posebno zloženko.
M. Ozmec
Torek, 4. marec
11:00
11:00 14:00
14:00 15:00 16:00
Ptuj, Mestna hiša: izredna pustna seja mestnega sveta, ob 13.00 na tržnici slovo od pusta z Ansamblom bratov Belšak, ob 17.00 pokop pusta in predaja oblasti in zadnje slovo od pusta s skupino Carevi Stojnci: 15. fašenk po stojnsko, nastopi karnevalskih skupin Bukovci: 16. fašenk v Bukovcih, povorka, zaključek, fašenski ples v Kulturno-športni dvorani Bukovci z ansamblom Panonski kvintet Ormož: ormoški fašenk s povorko 2014 Podlehnik, krajevna dvorana: pokop pusta Cirkovce: 23. cirkovški fašenk, pustna povorka, kronanje fašenske-ga carja, zadnji zven zvona ob 19. uri, PD Cirkovce
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10
¿FFCC*
Častna pokroviteljica 54. Kurentovanja mag. Alenka Bratušek, predsednica vlade Republike Slovenije
Mednarodni pustni festival Ptuj, Slovenija
kurentovanje
EtnoFest ArtFest KarnevalFest
K^ilMfci	' \*\
M. •■■■■ . j ^IKž--	. «Ml m V
Kurentovanja 2014 ne bi mogli izvesti brez številnih sponzorjev, donatorjev in medijskih pokroviteljev, ki so širokosrčno podprli letošnji projekt v zaostrenih ekonomskih razmerah.
Prav tako iskrena hvala številnim prostovoljcem, nastopajočim in soorganizatorjem, ki so prispevali svoj čas, kreativno energijo in zagnanost k uspešni izvedbi prireditev.
Glavna zahvala pa gre vam, dragi obiskovalci, ki vsako leto s svojo prisotnostjo, včasih tudi v neprijetnih vremenskih razmerah, zavestno soustvarjate največje in najboljše slovensko pustovanje.
Hvala vsem in se vidimo na 55. Kurentovanju!
Konzorcij Kurent in organizacijski odbor Kurentovanja 2014

^^^ Cestno podjetje Ptuj Hypo G roup
geopHn
EOdem
drmfe* dtktnmt mrlktr	ZAVAROVALNICA
MARIBOR
"■jGP PROJECT ING V DRAVA TELEKS <St
javne službe

MESTNA OBČINA PTUJ
®	6d:	• " Tslikom	^Hs® SLOLUk^	y™^™.
CISTO
B® ^¡ML-i i'uSTi	"" ■ ilkos bus© ¡Casss SS t HBT"
se	""■"■	^^
fliu*!* my****	©ARHIVU	OLA*WA HMgto '-
SI
1 love	hfcfalem °rmOŽ
Slovenske gorice
MlGS&fSl -iL1 VEČER
24
torek • 4. marca 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih Občine Markovci (Uradni vestnik Radio-Tednik Ptuj. št. 5/00, Uradni list RS št. 26/04 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/08 in 7/14) Komisija za odlikovanja in priznanja objavlja
RAZPIS
za podelitev občinskih priznanj v letu 2014
-	plaketa Občine Markovci (največ 2 plaketi)
-	listina Občine Markovci (največ 2 listini)
-	pohvala Občine Markovci
i.
Občina Markovci podeljuje v letu 2014 naslednje vrste priznanj: Plaketa Občine Markovci se lahko podeli posameznikom v občini za pomembno in uspešno nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja. Plaketa se lahko podeli tudi pravnim osebam ali posameznikom za pomembne dosežke na gospodarskem in družbenem področju dela.
Listina Občine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za pomembne dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate, s katerimi se organizacija izkaže in uspešno predstavlja občino. Pohvala Občine Markovci se podeli pravnim osebam v letu, ko praznujejo okrogle jubileje svojega aktivnega delovanja (10-, 20-, 30-le-tnica itd.) in fizičnim osebam za izjemen dolgoletni trud, ki pripomore k podobi in ugledu občine.
II.
Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke o kandidatu oziroma podatke o predlagani pravni oziroma fizični osebi ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja.
III.
Pobude za podelitev priznanj Občine Markovci lahko dajo v pisni obliki družbe, politične stranke, zavodi, organizacije, skupnosti, društva in posamezniki.
IV.
Rok za oddajo predlogov za podelitev priznanj je do vključno petka, 28. marca 2014, do 11. ure, ne glede na to, ali je predlog podan osebno ali preko pošte.
Vloge - predloge je treba nasloviti na Komisijo za odlikovanja in priznanja Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. Priznanja bodo podeljena ob letošnjem občinskem prazniku. Številka: 094-0001/2014 Datum: 27. 2. 2014
Komisija za odlikovanja in priznanja

PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 04.03. 9:00 DnevnikTV Maribor - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 10:05 Ptuj v pustu, lO.oddaja - pon. 10:25 Po zdravje.9. oddaja - pon. 10:55 Glasbena 8 (slo.)-18. oddaja-pon. 11:30 Modra-pon. 12:00 Ptujska mika 12:20 Zeleno, 7. oddaja - pon. 12:40 54. Pustna povorka - pon. 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:35 Kuhinjica
17:00 Sport(no), 24.oddaja - pon. 17:30 Srečanje veselih maškar 2014 - pon 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Ptu|v pustu, ll.odaar
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
19:25 Glasbena 8 (slo.) 18. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Srečanje veselih maškar 2014 - pon. 20:50 Motoscena - 28. oddaja - pon. 21:15 Ptuj vuustuJ2.oddaja- pon. 21:35 Regi TV Gorišnica - pon. 22:35 Ptuj v pustu, 12.oddaja -pon. 22:55 Info kanal
Četrtek 06.03. 9:00 DnevnikTV Maribor 9:25 Kuhinjica - pon.
pon.
■uumppHjunnja
18:55 Srečanje veselih maskar 2014^1 19:25 Glasbena 8 (tuja), 17. oddaja- pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo -pon. 21:00 Ptujske odrske deske: 17. oddaja -21:40 Ptuj.v pustu, ll.oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika 22:20 Ptuj v pustu, ll.oddaia - pon. 22:40 Info kanal
Sreda 05.03.
9:00 DnevnikTV Maribor-pon 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Glasbeni predah
nmn.u.u.1. m
pon.
pon.
10:05 Ptuj v pustu, 12.oddaja - pon. 10:25 Mofoscena - 28. odoaie - pon. 10:55 Glasbena 8 (slo.) 18. oddaja - pon. 11:30 Modro-pon. kronil
12:00 Ptujska kronika ■ 12:35 54. pustna povorka
pon.
16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Srečanje veselih maškar 2014 -pon. 17:00 Široko oko, 19. oddaja - pon. 17:30 Srečanje veselih maskar 2014-pon. 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Ptuj v pustu, 8.odoaja - pon. 18:40 Športno 24. oddaja - pon. 19:15 Glasbeni predah 19:25 Po zdravje, 9. oddaja - pon. 20:00 Ptujska Kronika - pon. 20:20 Glasbena 8 (tuja), 18. oddaja 20:55 Ptujv pustu, Sr.oadaja- pon 21:20 Ptuj v pustu, lO.oddaja - pon.
■HHTv pustu, m
HEBKMFfi nfin WtSati 1:30 Porabita na kavo - oon.	22:20 Ptuj y pustu, 11.
2:15 Gostilna pri Francet, 69.oddaja - pon.^^ji 3:30 Srečanje veselih maškar 2014 - pon.
A.11 Dtni u nnctii 11 nrlitaia _ im^^h
tuj v pustu, ll.oddaja -nfo kanal
pon.
4:15 Ptuj vjustu,11.oddaja - pon. 4:35 Film Campus: Kosmata ljubezen - pon 4:50 Glasbeni predah 5:00 54. Pustna povorka - pon. 8:25 Ptuj v pustu, 12.oddaja 9:15 Film Campus: Ples s ki
: kurentom - pon. £
www.petv.tv
Spremljate nas lahke tu<i na T2 in SI0LIV
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Nihče ne ve, kaj si si takrat želela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
OSMRTNICA
V 86. letu nas je zapustila
Marija Varvoda, roj. Horvat
PANONSKA ULICA 2, PTUJ
nazadnje varovanka Doma upokojencev Ptuj
Na zadnjo pot jo bomo pospremili v sredo, 5. marca, ob 14.
uri iz vežice na ptujskem pokopališču.
Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11. uri.
Žalujoči: vsi tvoji
08:00 Veseloigra K D Selški Ne m a ki
09:30 Utrip i z Ormoža
10:30 Puslni karneval Ptuj 2014
12:00 Video strani
17:30 Fašenk po Dornavsko - arhiv
20:00 Oddaja iz občine Destrnik
21:30 Ujemi sanje
22:30 Oddaja o kulturi
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na TTX straneh SIPTV
08:00 Kronika iz občine Hajdina 10:00 Zaigraj Tam buri ca 2014 11:30 Video strani 18:00 Oddaja I z občine Starše 20:00 Martinova maša na Hajdini 21:15 Hajdina-lz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francelu
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
08:00 Fašenk po Domavsko 2012 09:00 Fašenk po Domavsko - arhiv 11:00 Video strani
18:00 Dornava - Oddaja iz preteklosti 20:00 Fašenk po Dornavsko 2014 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
Uredništvo: Dornava116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
Mali oglasi
STORITVE
KMETIJSTVO
ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo-arnus.si.
PRODAJAJO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter visoko kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
MENJAM čisti gemaj za koruzo. Tel.
031 262 415._
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM vinograd oz. ga dam brezplačno v najem z manjšo podkleteno brunarico, 350 trsov, belo (rumeni, sovinjon, renski), k. o. Mostje pri Ptuju. Tel. 031 668 909._
PRODAM bukova in mešana drva, svinje za zakol, od 150 do 170 kg, ter krmo v balah - kocke. Tel. 040
217 485._
PRODAM semenski krompir, prva množitev (rdeči, beli in rumeni). Tel.
040 451 613._
PRODAM 2,2 ha gozda in 60-kg prašiče. Tel. 051 335 017._
PRODAM nesnice, mlade rjave, cepljene, v začetku nesnosti, in semenski krompir sorte marabel in dizere. Tel. 031 346 153 ali 02 790 03 51, Bauman.
NEPREMIČNINE
BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662.
DOM STANOVANJE
V NAJEM oddamo opremljeno eno-inpolsobno stanovanje v Gorišnici. Tel. 031 744 413._
NA PTUJU oddam v najem v celoti opremljeno enosobno stanovanje. Tel. 051 356 346.
RAZNO
ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041 823 921.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice
Marije Selinšek
IZ LANCOVE VASI 65 A
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje in sočustvovali z nami ter darovali za sv. maše.
Zahvaljujemo se Anici Malek za nesebično pomoč. Hvala patru Jožetu za opravljeno pogrebno mašo, lepa hvala ljudskim pevcem DU Turnišče za lepo odpeto poslovilno pesem, namenjeno predvsem materam, in hvala govornici ge. Silvi za ganljive besede slovesa. Zahvala tudi podjetju Mir in praporščaku DU Videm.
Vsi njeni
Med nami ljubljen bil si iz srca
- ljubljen bodi tudi tam, kjer si zdaj doma.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu nas je zapustil
Franc Divjak - Činki
26. 8. 1958 t 18. 2. 2014
IZ STOJNCEV 129
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih ob izgubi Činkija.
Sestra Marija z družino
Minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustil si neizmerno lepe, drage nam spomine.
SPOMIN
Mineva 21 let, odkar te ni. Boleč je spomin na 3. marec 1993, ko nas je zapustil naš najdražji mož, oče, tast in dedek
Ignac Bombek
IZ SPUHLJE 112
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Za vedno boš ostal v naših srcih in spominu.
Tvoji najdražji
www.radio-tednik.si
VSE SE ZAČNE
Z DOBRIM SEMENOM
od 5. do 8. marca 2014,
v prostorih Krščanske adventistične cerkve, Belšakova 71, Ptuj
Sreda, 5. marec ob 19.15 VSE SE ZAČNE S SEMENOM
Miša Pušenjak, dipl. agronom, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Kako pridelati seme, ohranjati njegovo kvaliteto in ga skladiščiti, o zakonitostih sejanja, pa še kaj o razmnoževanju rastlin
Četrtek, 6. marec ob 18.00
TUDI PRST JE POMEMBNA ZA...
... DOBER PRIDELEK
Mila Pušenjak, dipl. agronom
Zakonitosti, na katere naj bo pozoren vsak vrtnar
... OSEBNO IN DUHOVNO RAST
Jelena Ostojič Jovič, dipl. teolog
Petek, 7. marec ob 18.00	[
PRAV POSEBNO SEME	J\f
Mila Saftič, dr. med.	f	/
Vse, kar vnesemo vase, od hrane do pogovorov, ki jih vodimo - je kot seme, ki zraste in nas na različne načine oblikuje.
Sobota, 8. marec ob 10.00	.
VSE SE ZAČNE S SEMENOM, TODA...
Jelena Ostojič Jovič, dipl. teolog	s
Da rastlina za uspešno rast potrebuje dobrdseme, rodovitno prst, dovolj vlage in svetlobe, jeflasno vsakemu malčku. Kakšne pogoje pa potrebujemo
ljudje za svojo rast?	N
Ormož • Informativni izračun davka na nepremičnine
Gneča v geodetski pisarni
Obvestila o podatkih o nepremičninah in informativno izračunanem davku na nepremičnine Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) so zaradi številnih napačnih podatkov povzročila gnečo in kaotično stanje na Gursovih izpostavah. Nič drugače pa ni niti v Geodetski pisarni Ormož.
»Strank je res zelo veliko, težko obvladujemo stvari. Trudimo se po najboljših močeh,« je o kaotičnem stanju zaradi urejanja podatkov, povezanih z informativno izračunanem davku na nepremičnine, ki trenutno vlada v ormoški geodetski pisarni, dejala vodja oddelka za zemljiški kataster na Območni geodetski upravi Ptuj Dušan-ka Sever. »Ljudje se dnevno obračajo na nas. Tako smo na primer prejšnji torek zabeležili 114 obiskov v pisarni in 52 telefonskih pogovorov. V sredo nas je obiskalo 144 strank, opravili smo še deset telefonskih pogovorov. Zadeve so zelo žive,« je pojasnila vodja oddelka Dušanka Sever.
Pred obiskom v Gursovih pisarnah pa se je treba naročiti. Čakalna doba v ormoški pisarni je dober teden. »To je malo, saj so drugje, v večjih mestih, čakalne dobe veliko večje. V Ljubljani so na primer vsi termini zapolnjeni,« je dejala Severjeva. Zato obstaja velika verjetnost, da do 31. marca, ko se izteče rok za ureditev vseh nepravilnih ali pomanjkljivih podatkov iz informativnega izračuna, vseh popravkov ne bo mogoče izpeljati. »Lahko se zgoditi, da
bo treba podaljšati ta rok. Težko je predvideti, ampak glede na pritisk in interes strank ter stanje podatkov bi rekla, da je to zelo verjetno,« je še pojasnila Dušanka Sever.
Odprava
nekaterih napak plačljiva
Gursove pisarne po besedah Dušanke Sever delujejo kot kazalnik oziroma usmerjevalnik, ki lastnike nepremičnin usmerjajo na tista mesta, kjer lahko odpravijo nepravilne ali pomanjkljive podatke iz informativnega izračuna. Slednjih je največ
Spremembe obdavčitve
Minuli četrtek je vlada napovedala izenačitev obdavčitve rezidenčnih in nerezidenčnih stanovanjskih nepremičnin ter enako vrednotenje zemljišč za gradnjo in nezazidanih stavbnih zemljišč. Kot je za Štajerski tednik povedala Ema Pogorelčnik z Geodetske uprave RS, ta sprememba ne pomeni veliko dodatnega dela na geodetski upravi: »V tabeli davčnih stopenj le zamenjamo davčno stopnjo, in sicer z 0,50 na 0,15 %.« Geodetska uprava RS po napovedani izenačitvi pričakuje manj vprašanj lastnikov, saj se je večina nanašala ravno na rezidenčnost in status teh zemljišč.
glede stalnega prebivališča. »Predvsem se to pojavlja v večstanovanjskih stavbah in ljudje niso pozorni na to, da je prijava prebivališča vezana ne samo na naslov, ampak
tudi na številko stanovanja v blokih,« je dejala vodja oddelka.
Večina zadev glede spreminjanja podatkov o nepremičninah je po besedah Severje-
topa/nica*'nI
ISi
Foto: Črtomir Goznik
Obvestila o podatkih o nepremičninah in informativno izračunanem davku na nepremičnine Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) so zaradi številnih napačnih podatkov povzročila gnečo in kaotično stanje na Gursovih izpostavah.
Kupic novi direktor Gursa
Na seji je vlada minuli četrtek imenovala novega direktorja Geodetske uprave RS, in sicer dosedanjega namestnika direktorja Antona Kupica. Kot poroča STA, je po seji minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel pojasnil, da so imeli natečaj za novega direktorja, tako da ne gre za razrešitev dosedanjega direktorja Aleša Seliškarja.
Ptuj • Splošna bolnišnica Ptuj
Bolniki na pomožnih ležiščih
V Sloveniji v tem času krožijo različni virusi, samo rinovirusov je več kot sto vrst. Med okrog pet tisoč različnimi virusi jih je več kot 200 takih, ki povzročajo prehlad. Med tistimi, ki trenutno razsajajo, je največ takih, ki povzročajo okužbe zgornjih in spodnjih dihalnih poti, niso pa redke niti prebavne motnje.
Med temi so virusi gripe in respiratornega sincicijskega virusa, ki je najbolj nevaren za majhne otroke, ker povzroča zelo nevarne zaplete, zlasti je nevaren za dojenčke, ki imajo prirojeno srčno napako, ter nedonošenčke. Nič manj niso ogroženi starejši, zlasti kronični bolniki. Ena izmed osnovnih zapovedi v tem obdobju je izogibanje prostorov, kjer se zadržuje več ljudi. Ko gre za gripo, velja zapisati, da imamo
v tej zimi opravka z virusom influence A (H3N2), redkeje z virusom influence B, virusa pandemske (svinjske gripe) pa doslej še niso izolirali. Od prvih znakov bolezni do pet dni, ko se je bolezen že začela, je okuženi prenašalec, zato v tem času naj ne bi hodil med ljudi oziroma v službo. Ob tem tvega tudi morebitne hude zaplete, če bolezni ne odleži.
V ptujski bolnišnici so povedali, da obiskov v času virusnih
-•».•..•:•• -vs»- ■ ¡asi
obolenj niso v celoti prepovedali, veljajo pa omejitve, da naj bi bil naenkrat pri bolniku na obisku en zdrav obiskovalec. Sicer pa se o tem odločajo predstojniki oddelkov samostojno glede na bolezensko stanje bolnikov. Na otroškem
oddelku imajo v tem času več otrok z okužbami zgornjih in spodnjih dihalnih poti, gripo. Na internem oddelku so vse do 26. februarja, ko se je prvič po izbruhu virusnih obolenj število zasedenih postelj znižalo pod 70, imeli zasedene vse postelje, teh je 60, dodatno pa še 13 pomožnih, je povedal Matjaž Brenčič, dr. med. spec. Na zdravljenje so sprejeli vse nujne bolnike, predvsem kronične, katerih stanje je zahtevalo zdravljenje pod nadzorom, pomagali pa so si tudi z enodnevno bolnišnico.
MG
ve brezplačnih. Medtem ko je vse, kar je povezano z zemljiško knjigo, plačljivo. »Odvisno od situacije. Večkrat se na primer pojavljajo tudi stare služnosti - služnosti stanovanja za osebe, ki so že umrle. Takrat napotimo stranko k notarju z mrliškim listom in tudi to je seveda plačljivo,« je pojasnila Dušanka Sever.
Težavam ni videti konca
Veliko napačnih podatkov o nepremičninah, ki med lastniki povzročajo številna razburjenja, vodja oddelka opravičuje s tem, da je Gurs za pripravo odmevnih izračunov uporabil podatke iz različnih javnih služb. »Moramo vzeti v zakup, da je to zbir enih podatkov od različnih upravljavcev, ki so vzdrževali in vodili podatke na zelo različne načine,« je povedala vodja oddelka in dodala: »To je prvi tako množičen zajem kot tudi obravnava podatkov.« Poleg velike količine napačnih podatkov se pojavlja še nova težava, in sicer zaostanek v rednem delu zaposlenih na Gursovih izpostavah. »Trenutno se posvečamo samo tem stvarem. Zato je naslednja težava zaostanek pri našem običajnem delu. Sedaj stojijo namreč vsa druga redna dela. Redno delamo le te zadeve, ki bodo vplivale na odmero davka,« je še pojasnila Dušan-ka Sever.
Kje urediti
podatke
Vodja oddelka vsem lastnikom svetuje, da temeljito pregledajo Gursov informativni izračun. Če opazijo napačne podatke, pa svetuje: »Smiselno je, da se v prvi vrsti poskusi popraviti podatek preko spleta - za posamezno nepremičnino, ali pa preko javnega vpogleda s šifro, ki je zapisana na samem obvestilu. S šifro namreč lahko lastnik vstopi v aplikacijo, kjer lahko spremni določene podatke. V tej aplikaciji pa se ne morejo spremeniti tisti podatki, ki so vezani na uradni vpis,« je povedala Dušanka Sever. V tem primeru je potreben obisk ali pa telefonski pogovor na eni izmed geodetskih pisarn.
Monika Levanič
Osebna kronika
Rojstva: Mojca Frazin, Rimska ploščad 20, Ptuj - deklica; Marija Bezjak, Placerovci 5 a, Gorišnica
-	deklica Neža; Karmen Lugarič, Prvomajska ul. 9, Slovenska Bistrica - deklica Mija; Saša Bro-dnjak, Gorišnica 24 a, Gorišnica
-	deklica Klara; Manuela Kaisers-berger, Gerečja vas 19, Hajdina
-	deklica Melani; Nadja Biškup, Placar 1 a, Destrnik - deklica Mila; Ivica Vogrinec, Runeč 26, Ivanjkovci - deklica Mateja; Sabina Lončar, Borovci 2 c, Markovci
-	deček Domen; Klementina Orešek, Poljska c. 29, Ptuj - deček Niki; Alexandra Ferlič, Grajena 51 b, Ptuj - deklica Iva; Nataša Mar-kovič, Samova ul. 30 a, Miklavž na Dr. polju - deček Noel; Mateja Vidovič, Velika Varnica 67, Zg. Le-skovec - deklica Ana; Saša Prah, Gorišnica 17 c, Gorišnica - deček Staš; Natalija Bratuša, Bukovci 169, Markovci - deklica Zoja. Umrli so: Vida Kopajnik, roj. Predikaka, Zgornja Hajdina 160, roj. 1934 - umrla 18. februarja 2014; Aleksandar Todorovic, Ptuj, Kvedrova ulica 5, roj. 1955
-	umrl 18. januarja 2014; Angela Širec, roj. Širec, Čermožiše 67 a, roj. 1960 - umrla 21. februarja 2014; Mirko Lačen, Podvinci 91 a, roj. 1935 - umrl 16. februarja 2014; Franc Divjak, Stojnci 129, roj. 1958 - umrl 18. februarja 2014; Otmar Nežmah, Mestni Vrh 37, roj. 1942 - umrl 16. februarja 2014; Marija Predikaka, roj. Jančar, Zgornja Pristava 44, roj. 1931 - umrla 19. februarja 2014; Kristina Pernat, Šikole 67, roj. 1925 - umrla 20. februarja 2014; Darinka Lebar, roj. Srabo-tič, Kidričevo, Vlahovičeva ulica 7, roj. 1948 - umrla 20. februarja 2014; Janez Pišek, Lovrenc na Dravskem polju 106, roj. 1944
-	umrl 22. februarja 2014; Ana Vtič, roj. Mrvar, Podvinci 121, roj. 1931 - umrla 5. februarja 2014; Ivana Emeršič, roj. Janžekovič, Prvenci 5 c, roj. 1930 - umrla 10. februarja 2014; Ludvik Senčar, Zabovci 4 c, roj. 1942 - umrl 20. februarja 2014; Danijel Šef, Ormož, Opekarniška cesta 13, roj. 1937 - umrl 21. februarja 2014; Alojz Tepeš, Ptuj, Ulica Lackove čete 21, roj. 1934 - umrl 21. februarja 2014; Anton Hertiš, Lovrenc na Dravskem polju 23, roj. 1927 - umrl 23. februarja 2014; Janko Perko,Gerečja vas 40 d, roj. 1946 - umrl 19. februarja 2014; Ivana Cafuta, Pobrežje 122, roj. 1935 - umrla 24. februarja 2014; Jožef Gojkovič, Ptuj, Meža-nova ulica 14, roj. 1943 - umrl 25. februarja 2014; Stanislav Pilinger, Stojnci 12 b, roj. 1930
-	umrl 25. februarja 2014; Joško Paljek, Mala vas pri Ormožu 31, roj. 1951 - umrl 25. februarja 2014.
Poroka - Ptuj: Primož Valand, Šarhova ul. 46, Gaj, Slov. Bistrica, in Natalija Ljubec, Slomškova ul. 20, Ptuj.
Napoved vremena za Slovenijo
Kadar je sušca še zeleno, redko leto je plemeno.
Foto: Črtomir Goznik
V Sloveniji je trenutno največ okužb dihal.
Danes bo pretežno oblačno, občasno bodo rahle krajevne padavine. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 5, ob morju 7, najvišje dnevne od 2 do 8, na Primorskem okoli 13 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo zmerno do pretežno oblačno. Predvsem v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji bodo občasno še možne rahle padavine. Pihal bo severni do severovzhodni veter.