UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj m praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne jt : ; sprejemajo • ■ • NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošilj^njemna dom za Avstro-Oprskoin Bosno K 21-60. polletna k 10 80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo ceoetno 10 26 40, za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno.K M—. Posamezne številke po 8 vin. Stev. 413. V Ljubljani, v soboto dne 19. oktobra 1912, ZARJA iziiaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ •. r UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, IL, in nraduje za stranke od 8. do J 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana r- in reklame 40 vin. — las-UiL lejorna upravništvo. :: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ■ 1 Reklamacije lista so poštnine proste. 1 1 — Leto II. Tvoja dolžnost, delavec! Bojno razpoloženje pretresa stari svet. Boj narodov med seboj in boj izkoriščevalcev Vseh strank proti modernemu delavskemu gibanju. »Rodoljubi« vseh držav napenjajo svoje Sile, da bi razrušili mir, izkoriščevalci v družbi vladajočih krogov se pripravljajo, da ukradejo delavstvu koalicijsko pravico. Na vsej črti torej boj, boj v katerem je delavec ogrožen od .Sil, ki sicer niso nepremagljive, ki jih pa tudi ne smemo podcenjevati. Oni. ki hoče iz resnega spoznanja, da se .ohrani svetovni mir, oni, ki hoče iz spoštovanja 'do vsega človeštva braniti svoje pravice kot človek in delavec, oni, v katerem je živo čuv-stvo solidarnosti in pravicoljubnosti, brez vsakega premišljevanja in obotavljanja ve, kje je njegovo mesto. Naraščanje naših organizacij je živ dokaz, da vedno večje število delavcev 'spoznava, kje da je njih mesto. Ali to je še premalo! Spoznanje, da so naše Jirganizacije, bodisi politične, strokovne ali zadružne, edino neomajno zavetišče delavca in njegove družine v času, ko vstajajo na vseh koncih in krajih lažnjivi preroki, ki vabijo delavstvo ali pod zastavo »krščanstva«, krščanstva, ki oznanja z besedami čeznaravne skrivnosti, ki pa drži v obeh rokah meč, ali pa pod Zastavo »narodnosti«, ki nič drugega ni, ka- frazasta pesem, s katero hočejo solzavi ,®i lisičje pretkani rodoljubi odvrniti delavstvo dd njegovega visokega, čistega cilja — osvoboditi človeštvo kapitalističnih verig — v tem Času mora to spoznanje izpopolniti še drugo. (Spoznanje namreč, da mora dan za dnem vsak jrtelavec čutiti vez, ki ga spaja z vso mogočno ^delavsko internacionalo. Zavest mora biti živa, da smo velika armada, ta zavest povzdiguje i»ašo moč, podžiga pogum, utrjuje solidarnost. jDa pa ta zavest nikdar ne ugasne, je tvoja (dolžnost, delavec, da si naročnik delavskega lista T »Zarje«. Meščanski listi se ogrevajo in navdušujejo za vojno. »Slovenec« zato, ker se bijejo balkanske krščanske države proti nekristjanu 1— Turku, čeprav ni v resnici vsa vojna nič drugega, nego pohlep balkanskih državic po razširjenju ozemlja na račun Turčije. In »Slovenec« se drzne celo pozdravljati balkansko vojno n imenu vseh Slovencev. Odločno odklanjamo >ysako vzajemno pozdravljanje vojne. Delavcu ie vojna le vir povišane bede, zvrhane mere *krbi. Kakor se odeva »Slovenec« v plašč krščanstva, tako so se zavili »napredni« in liberalni listi v plašč slovanstva, bijejo se na junaška prsa, njihovo srce utriplje le za vojno. Listi, ki pozdravljajo vojno iz kakršnega koli nagiba, tae bodo nikdar mogli zastopati Vaših interesov, interesov, ki so vojni popolnoma nasprotni. Dvema gospodoma ni mogoče služiti obenem. Vaše zahteve, Vaše želje, zastopa le delavski iist, zato na podvojeno delo za »Zarjo.« Čim več naročnikov bo imel Vaš list, tem .Več sredstev bo imel na razpolago za uspešen boj proti militarizmu, agrarcem in vojnim hujskačem in za Vašo blaginjo, cena živila in svetovni mir! Avstrijski Balkan. j VOJAŠKA DIKTATURA NA HRVAŠKEM? V času, ko se razpletajo na Balkanu dale-kosežni dogodki, je za avstrijske mogotce nastopil trenotek, da pred vsem svetom pokažejo konec svoje vladne modrosti. Namesto da pospešijo upostavitev normalnih razmer na Hrvaškem, da preženo izrecnega lumpa Čuvaja, ki je onkraj Sotle eiabhial pravcato strahovlado. jim je kanila v glavo gorostasna misel: na Hrvaško hočejo poslati generala, ki mu bo poverjena vsa eksekutivna oblast v deželi in ki ne bo odgovoren ogrski viadi, temveč skupnemu ministrstvu na Dunaiu. Škandalozni Čuvajev komisarijat nameravajo nadomestiti z vojaško diktaturo. Upanje je bilo, da resni dogodki na Balkanu razodenejo avstrijanskim oblastnikom nevzdržnost njihove brezvestne politike nad srbsko-hrvaškim narodom, da popravijo ostudne krivice, ki so jih zagrešili nad njim, da mu dado zadoščenje za okrutno preganjanje. Najnovejša nakana pa kaže, da se tem ljudem ni še odkrilo spoznanje, in da ne mislijo še končati strahovlade, ki s srdom napolnjuje vsako pošteno srce. Nadomestitev civilne z vojaško diktaturo je le podaljševanje bridkosti, prizadejane ljudstvu na Hrvaškem, je le nova sramotitev v dolgi vrsti ponižanj, ki jih je to ljudstvo doživelo. V poročilih, ki napovedujejo to najnovejšo klofuto, je kakor v zasmeh rečeno, da so nezaslišano to namero izzvali izredni dogodki na Balkanu in da ne izvira iz notranje političnega položaja. Ampak čemu taka provokacija? Če je merodajnim faktorjem v ciržavi v resnici do tega. da se vrne na Hrvaško red, da zavladajo normalne razmere, je vojaška diktatura naj-nesrečnejše sredstvo in predrzno natezanje ljudske potrpežljivosti. Če bi jim bilo v resnici do reda, naj odstranijo izvirek nereda, naj izžgo prokleto Cuvajščino, naj zaduše gnilo korupcijo, naj se v svoii hrvaški politiki od-reko nepoštenja, naj ljudstvu na Hrvaškem dado, kar mu gre: volilno pravico, neskaljeno samoodločbo in pošteno upravo. Ko je naš vnanji minister grof Berchtold z ošabno gesto razposlal evropskim vladam tisto znano okrožnico o upostavitvi normalnih razmer, je šaljivec z resnim obrazom in veselim srcem pripovedoval, da je tudi turški sultan v besedi z evropskimi diplomati, da se napravi končno red v Avstriji. Najnovejše, žalostno resno poglavje v hrvaški krizi kaže, da je šaljivec dobro pogodil avstrijske razmere. Internacionala proti vojni. MANIFEST MEDNARODNEGA SOCIALISTIČNEGA BIROJA. Mednarodni socialistični biro v Bruslju je izdal naslednji manifest: Na naše povabilo so se zedinile socialistične stranke v Turčiji in v balkanskih državah, da izdajo skupen manifest in se v smislu štutgartske (1907) in kodanjske (1910) resolucije sporazumijo o sredstvih, ki pospešijo rešitev sedanjega konflikta. A. K. .GREEN: Sosedov dom. j/, , (Dalje.) ... — O tem ne 'dvomim. Toda pojdite sedaj t menoj večerjat — Ne, lepa hvala. Ne trudite se z menoj, zase ne potrebujem ničesar. Pač pa Vas prosim, da obvestite mojo hišno, ki čaka spodaj v gozu name, naj se brez skrbi vrne domov. Se-aj pa Vas prosim, da ne razmišljate več o Oliverjevi m o tem, kar želim izvedeti. Stirindvajseto poglavje.^ Nisem se koj vrnila k Oliverjevi, temveč sem počakala, da se ji pošlje večerja. Odvzela sem služkinji ploščo. Dekle se ni vsled tega Prav nič čudilo in zdelo se mi je, da je gospodična Spicer svojemu osobju dovolj pojasnila mojo navzočnost. Ta misel me je pomirila in brez obotavljanja sem stopila v sobo Oliverjeve. Večerjo sem postavila na malo mizico Deklica je stala še na istem mestu kot tedaj, ko sva s Spicerjevo odšli. Toda videti je bilo, da se komaj drži pokonci, in slonela je na končnici postelje. Ko sva se srečali s pogLedi, Je zdrznila in zdelo se mi je, da se vprašuje, ?.?0 da sem pravzaprav in kaj hočem od nje. Nisem se bila zmotila o njenem zdravju. . Približala sem se ji z ljubeznivimi besedami, zakaj genjj me je njen brezupni položaj, četudi sem imela predsodke do nje. Ko sem videla, da me ne razume in da mi ne more od-g°vriti, sem jo posadila na posteljo in jo začela razpravljati. • Pričakovala sem, da se bo upirala, toda >botavIjaIa se ni prav nič; le ko sem prijela za Z?.velj, je prestrašena skočila kvišku in umak-•d'5 °ogo. Primorana sem ji ugoditi in jo pustila u1-1 miru, da se ji ne ponovi napad. To me je potrdilo v domnevi, da imam pred *eboj Lujizo Van Burnamovo. Neprenehoma je morala misliti na brazgotino, o kateri se je toliko govorilo v časopisih in po kateri bi jo bilo lehko spoznati. Če tudi je za trenotek izgubila zavest, da ni vedela, kaj se godi okolo nje, vendar je še zadnjič poizkusila, da prepreči razkritje. Gospodični Spicer sem dejala, da hočem predvsem izvedeti, če ima Oliverjeva one ukradene prstane. To je bilo v enem oziru čisto pravilno — prstani bi bili važen dokaz za njeno krivdo — toda v tem trenotku sem imela edino željo, da bi odkrila brazgotino, ki bi namah določila njeno identiteto. Ko sem pa izprevidela, da so moji poizkusi brezuspešni, sem jo ljubeznivo pomirila. Močila sem ji senci, ki sta bili razbeljeni od vročine, in kmalu sem v svoje zadovoljstvo opazila, da je trdno, a nemirno zaspala. Poskusila sem zopet, da potegnem čevelj raz nogo, toda zdrznila se je znova in glasno zakričala, kar mi je dokazalo, da je za to delo še prezgodaj. Morala sem torej še nekoliko počakati. Ker sem bila lačna, ali bolje rečeno, ker sem vsled naporne noči, ki me je čakala, potrebovala okrepčila, sem sedla za mizo in povžila nekoliko dobrih reči, ki jih je bila poslala gospodična Spicer Ko sem se navečerjala, sein Čutila, da je skrajni čas, da zadostim tudi svoji radovednosti in preiščem obleko in drugo lastnino dozdevne Oliverjeve. Siva obleka je bila najpreprostejšega kroja. Belo perilo pa je bilo iz tako finega batista, da sem ob prvem pogledu spoznala v njem perilo gospe Van Burnamove. Poznali so se po-vi hu vsega še sledovi odparanih čipk in trakov, in šivi so bili tako fino izvršeni, kakor jih zna le kaka francoska šivilja. V sobo je stopila hišna, da bi pospravila mizo in odnesla posodo. Ko je odšla in se je v hiši vse umirilo, sem odprla omaro, ki je stala ob koncu postelje. V njej je viselo rjavo svileno spodnje krilo, v čigar žepu se je nahajala izredno ljubka in fina denarnica. V njej je bilo Pravkar smo prejeli ta dokument. Prosimo Vas, da ga daste s svojim časopisjem na znanje stranki in vsemu javnemu mnenju. V teku balkanske bune je edino socializem delal za svetovni mir. Naši sodrugi na vzhodu se vkljub razbrzdanim strastem, vkljub svoji iz kapitalistično zaostalega miljeja umljivi številčni slabosti niso obotavljali ne trenotek, pa so na ulici in v parlamentu apelirali na razsodnost in so pobijali vojne spletke kapitalističnih razredov. V srbski skupščini sta edino socialistična poslanca Lapčevič in Kazlerovič — kot sama proti vsej buržvaziji — energično protestirala proti vojni. V bolgarskem sobranju je dvignil edini socialistični poslanec Sakazov — tudi sam proti vsej buržvaziji — glas za mir.in ko je zapuščal parlament, ga ie sprejela šovinistična množica s streli iz revolverjev. Naši za delavsko internacionalo tako zaslužni srbski in bolgarski sodrugi so pokazali, aa more trajno rešiti konflikt samo sporazum vseh balkanskih narodov s Turčijo, kakor sta go zahtevali konferenci socialističnih strank balkanskega polotoka 7. januvarja 1910 in 18. oktobra 1911. To riaziranje so ponovno zagovarjali naši sodrugi v Avstriji in na Ogrskem, tako ga je pred kratkim zopet zagovarjal v avstrijski delegaciji 8. oktobra tega leta dr. Ellenbogen, ki je govoril v imenu vse socialistične frakcije. V tej deželi, bivališču velesile, ki je prav posebno interesirana pri balkanskih dogodkih, so socialisti neprenehoma priporočali vnanjo in notranjo demokratično politiko, ki temelji na avtonomiji narodnosti in gre za tem, da se ogne sporom ki utegnejo zanetiti splošen požar. Nevarnost, da se požar razširi, je označil izvrševalci odbor mednarodnega socialističnega biroja v svojem manifestu, ki ga je priobčil ob naši mednarodni demonstraciji proti trlpolitanski vojni v novembru 1911. Tedaj smo poRazrhi posledice roparskega čina Italije, ki je sledila slabemu zgledu: maročanski osvojitvi. ki so jo molče odobrile tiste velesile, ki danes zatrjujejo, da hočejo zabraniti na Balkonu. kar so same trpele, priporočale ali storile j na severu Afrike. Kapitalistični sistem je veriga. Če sta Maroko in Tripolis omogočila buno na Balkanu, doživimo morda jutri nadaljne mobilizacije in gotovo povečanje vojaških bremen. V letu 1900 so znašala že enajst miljard in pol frankov na leto. Od 1910 do 1911 se je pomnožila številka za več kakor 500 miljonov frankov. Leta 1912 s; j doživeli dovoljenje mnogih miljonov za angleško mornarico, zdaj naznanja avstro-ogrska vlada potrebo novih velikih vojaških kreditov. 1 o neprestano naraščanje militarizma more nevarnost le pomnožiti. Mednarodni socializem je do.van samemu sebi, da ponovi svoi klic proti bestialnosti vojne. S prijatelji na Balkanu protestiramo proti oboroženi sili in se borimo za razoroženje in za razsodišča. S sodrugi na Balkanu protestiramo proti hinavščini velesil, ki se spakujejo kot zaščit-nice balkanskih narodov in uprizarjajo mirovne parade, dočim davijo Poljake, Fince in Perzijo ter plačujejo oboroženje črnogorskega ropa. nekaj računov v znesku petnajstih dolarjev, toda nič denarja. Vtaknila sem denarnico zopet v žep, obesila krilo nazaj v omaro in stopila k postelji ter pazneje in natančneje kot prej opazovala spečo ženo. Toda tudi sedaj je bila prav genljiva ljubka in umevala sem vpliv, ki ga je izrabljala napram I1owardu. Toda sem nisem prišla, da občudujem njeno lepoto, temveč da pregledam njene lase, roki in polt. Lasje so bili rjavi in so me spominjali na one, ki so jih imeli porotniki v rokah. Polt je bila bela in gladka, prav tako tudi roki — a vendar niso bile to roke odlične dame. Sicer sem bila to opazila že na prvi pogled. Toda tolmačila sem si to kot soglasje z njenim značajem. Zakaj, kdor ima tako trdno voljo, ne more imeti nežnih, vitkih prstov, kakor n. pr. Van Burnamovi deklici ali gospodična Spicer in druge dame iz odlične družbe. Ob tej priliki sem se tudi spomnila njenih besed, ki nam jih je sporočila pred porotniki gospodična Fergus-son: »Ali nisem krasna, če v razburjenosti in obupu česa prosim?« In v mislih sem ji pritrdila. Šla sem nekoliko po sobi naokrog. Ničesar nisem prezrla, nič mi ni bilo preneznatno za opazovanje. Toda ničesar nisem našla, kar bi nic bilo potrdilo ali zbegalo v dosedanjih sklepih. Toda temu se ni bilo čuditi, zakaj razen nekaj toaletnih predmetov in ročnih del nisem našla v sobi ničesar, kar bi utegnilo biti last Oliverjeve. Tudi vse police so bile prazne in v ročni torbici, ki je stala pod mizo, tudi ni bilo najmanjše stvarce. Preiskala sem jo dodobra; nadejala sem se, da najdem prstane, ki so bili gotovo tu, če jih tudi gospa ni smela nositi. Ko sem skončala skrbno preiskavo, sem sedla in razmišljala, kakšna usoda zadene gospo, če se dokaže njena krivda. Predstavljala sem si jo pred porotniki, s prosečim pogledom krasnih oči in nedolžnim izrazom v vedenju in kretnjah. Tedaj sem začula lahno trkanje na duri. Če sodrugi na Balkanu še nimajo potrebnega vpliva, da izvedejo svojo voljo po življenju v miru in svobodi, tedaj računamo na prizadevanja velikih socialističnih strank, da hladnokrvno stopimo nevarnostim sedanje ure nasproti, da pripravljamo izvedbo resolucij svojih mednarodnih kongresov in skrbno pazimo na vse eventualnosti, ki nas povedejo iz kaosa. To bo tudi naloga prihodnje seje biroja. lzvrševalni odbor mednarodnega socialističnega biroja: E. Vandervelde. Ad. Anseele. L. Furnemont. E. Huysmans. Tej izjavi je priložen manifest socialističnih strank Turčije, Srbije, Bolgarije in Rumu-nije, ki ga je »Zarja« v izvlečku priobčila sredo 16. t. m. Gospodarski blagoslov bal- kanske vojne. Krvavi bojni ples, porojen iz kapitalistič-1 nega tekmovanja raznih dežel, se je komat pričel, in že se javljajo težke posledice v splošnem gospodarskem življenju. Zadnja številka! konzularne korespondence ki jo izdaja avstrijski trgovinski muzej, ima poročila o sedanjem gospodarskem položaju v Bolgariji, Črnigori in na Grškem. Iz njh posnemamo naslednje po-* datke. Motenje kupčijskih poslov se zlasti čuti bolgarskih pristaniščih. Prepoved izvoza, po-i ziv prometnih delavcev v armado, razglasitev obsednega stanja in prekinjenje blagovnega! prometa so trgovino popolnoma ustavili. UradiJ banke in zasebne trgovine so zaprte. V Bur-J gasu so se pojavili še pred razglasitvijo trij mesečnega moratorija mnogoštevilni mejnični protesti, kar kaže na verjetnost insolvenc. V Črni gori sodišča od 1. t. m. ko se je za-* čela mobilizacija, nič več ne uradujejo. Banko so ustavile svoje poslovanje, trgovina je pcm polnoma prenehala. Prometne zveze s Turčija! so prekinjene. Mnogo blaga morajo pošiljali nazaj. ; r Mobilizacija na Grškem je povzročila pe-t sanje trgovskega prometa, zlasti na atenskem trgu. Denarni zavodi in zasebni kapitalisti no-< čejo dajati denarja. Ker se vsak čas pričakuj^ moratorij, tudi potom sodišč ne morejo iztirjali zapadlih računov. Nove pogodbe za dobavo! blaga se sploh sklepajo le pod pogojem, da sej pusti obema strankama prosta roka. V mnogm trgovinah ni nobenega trgovskega osobja, kcij je vse odšlo k vojakom. Tudi mnogo rokodel-. škili obratov mora iz tega razloga prenehati ^ obratom, mnoga industrijska podjetja pa sof obratovanja skrčila. Težek udarec je zadala! Turčija grški trgovini, ker je zabranila grškim ladjam vožnjo skozi Dardanele. Dovozi žita saj izostali, tudi dovažanje drugih živil peša vsleti vojaških odredb, tako da nastopa občutna dra-. ginja. Kaj šele bo, kadar se razbesni balkanska vojna v najhujšem krvoprelitju? Nečemo prerokovati; iskreno pa želimo, da bi balkanska ljudstva ne spoznala po tej poti gospodarske stiske in nadloge, kako izrabljajo mogotci njih! nacionalistični entuziazem v svoje kapitalistično buržvazne interese. Vstopila je gospodična Spicer. Nečakinja' in njen zaročenec sta jo pravkar zapustila in prišla je, da popraša po zdravstvenem stanja bolnice. — Ali je gospodični Oliver že kaj bolje?, — je vprašala. — In ste se prepričali, da . . . Svareče sem položila prst na ustni. Prech vsem je bilo potrebno, da bolnica ni izvedla vzroka moje navzočnosti. — Spi — sem odvrnila tiho. — In mislim* da vem, kaj je ž njo. Gospodična Spicer je očividno razumela moje besede. Z ljubečo skrbjo je pogledala! spečo ženo in se potem zopet okrenila k meni. — Spodaj nimam miru. Če mi dovolite* bom čuia nekaj časa z Vami. — Zelo sem vesela — sem ji odgovorila. Potegnila je naslanjač k sebi. — Za Vasf — je dejala prijazno smehljaje in sedla na stol poleg mene. Obe sva molčali. Njene misli so bile odsotne, ker se je od časa do časa dobrotljivo zasmejala predse. — Sreča nečakinje Vas pač neizmerno veseli? — sem si dovolila plaho pripomniti. Tiho je vzdihnila. — Da, njena sreča me neizrečeno veseli. Užila sem v življenju tako malo ljubezni, da sem ginjena radosti, ko vidim, kako rada se imata nečakinja in gospod Stone, s kolikimi pozornostmi drug drugega presenečata in kako se od dne do dne iskrenejše ljubita. Odsev te sreče vidite na mojem obličju. Pri tem sem pa vendarle nesrečna, da me mlada dvojica tako kmalu zapusti. Se bolj bom osamljena. — In zopet se je zdihljaj izvil njenim prsim. Bolnica se je premaknila in videti je bilo, da se predrami. Takoj sem bila pri njej, da jo vprašam, če česa potrebuje. Uprla pa je v mrzlici le brezumno svoj pogled vame in zopet nemirno zaspala. (Dalje.) Ljubljana in Kranjsko. — Pravico, ne miloščineI Brutalno zatiranje hrvaškega ljudstva se nadaljuje. Teroristični absolutizem oblačijo dunajski mogotci v vojaško uniformo in s tem razodevajo, da jih še ni volja tako hitro končati strahovlado na Hrvaškem in dati ljudstvu pošteno svobodo. Klerikalni »Slovenec« pozdravlja to izpremem-bo, pozdravlja vojaško diktaturo, ker se ljudske pravice na Hrvaškem ne bodo več teptale po naročilu iz Budimpešte, temveč se bo lomila ustava na povelje z Dunaja, ker diši naj-novejši atentat močno trialistično. Upa, da »nova« oblika vlade ne bo imela namena Hrvatov stiskati, ampak nasprotno varovati njihovo svobodo v sedanjih izrednih prilikah proti vsakemu nasilju.« Generali kot varuhi ljudske svobode so na slabem glasu kakor na pr. kozli kot vrtnarji. Svojo svobodo varuje ljudstvo na Hrvaškem lahko samo, samo če prenehajo mogotci s svojim nasiljem, če opu-Ste- svoje ustavolojnstvo. Vojaška diktatura le utrjuje mnenje, da trpinčenja hrvaškega ljudstva še ne bo konec in da nameravajo mogotci njegovo potrpežljivost še nadalje izrabljati. — Velike priprave za podstavek železniškega mostu čez Krko. Na novomeškem sejmišču na Loki se sedaj delajo velike priprave za zgradbo podstavka za most nove železnice ob prehodu iz novomeškega preddra čez Krko. Dosedaj so na obeh bregovih zgrajeni po štirje podstavki. Treba pa je tudi glavnega podstavka sredi Krke. Da bodo mogli ta podstavek sredi nad 5 m globoke Krke zgraditi, se bodo poslužili takozvanega »kasona«. Ta ka-ison se zdaj poleg levega obrežja sestavlja — jako zanimivo delo — ko bo dogotovljeno, se to celo ogromno železno ogrodje spusti v Krko. Nad vso pripravo se postavi 10 m visoki »dimnik«, skozi katerega gredo delavci v notranje prostore do dna ter tam prično betonirati, dočim se obenem nad kasonom zida s kamenjem. V območju kasona ni namreč nobene vode. Te priprave so že zdaj jako zanimive in jih občudujejo tudi tujci. — Zakaj je hudič kaplanu Štefanu med prepirom pridigo ukradel. V Prečini kaplanuje Marijinim devicam dobro znani gospod Štefan, ki se rad peča tudi s Štefani, kar se večkrat opazi pri njegovi hoji, ko se pozno v mraku vrača iz mesta proti Kačji ridi in domov. Ta sveti mož poučuje tudi prečinsko mladino v naukih katoliške cerkve. Kako jih poučuje, o tem naj priča sledeči resnični dogodek. Župnik in kaplan sta kuhala maščevanje nad farani, ki pri znanih prečinskih volilnih sleparijah niso hoteli sleparij uganjati. Ker pa župnik potrebuje za jsvojo cerkev tudi od neklerikalcev denar, je prepustil očitno maščevanje svojemu kapla-netu. Ta se je kot veroučitelj spravil nad otroke dotičnih neklerikalnih volilcev. Preganjal jih je in'zapiral, dočim je otrokom klerikalnih volilcev vse spregledal, tudi slabe rede. Posebno piko je imel na dečka nekega volilca iz bližine Daljnega vrha. Dečka je dobil dež na poti, za to je zamudil šolo. Kaplan mu je naročil, da za kazen spiše neki nauk 27krat. Oče pa, ko je to zvedel, dečku ni pustil pisati te kazni. Zdaj se je kaplan izmislil drugo kazen za dečka. In sicer tako kazen, ki naj zadene tudi dečkovega očeta. V tistem času namreč je bila ajdova seja, žito so želi, seno spravljali, torej čas, ko je naj-jveč dela na kmetih. Kmečki otroci, kakor fcnano, pomagajo po šoli staršem doma. To je Vedel tudi kaplan Štefan. Med tem ko'je druge votroke izpustil za opoldan iz šole domov, je taga dečka doma tam blizu Daljnega vrha pridržal v Prečini in mu ukazal, da mora namesto kosila stati pod lipo. Doma čakajo dečka s kosilom, treba je bilo iti na polje, ali dečka od iiikoder ni. Ko je deček potem pozno objokan in sestradan prihitel domov in povedal, kaj se je zgodilo, je oče sklenil s kaplanom napraviti obračun. Prihodnjo nedeljo pred kaplanovo imašo gre kar h kaplanu ter ga glede dečka stavi na odgovor. Kaplana je že osupnilo, da mu kmet ni, kakor je navada, poljubil blogoslovljene in Seveda nedolžne roke, ampak takoj pri vstopu parentačil nad božjim namestnikom. »A takega Očeta ima ta fant«, vzklikne kaplan. »Da, ta-jjkega,« mu odvrne kmet. »Gospod kaplan, Vi |’se maščujete nad otrokom, ker nisem volil tako, !kot ste Vi hoteli. Najpreje ste naložili dečku, naj Vam prepiše 27krat neki nauk. Jaz sem to .prepovedal, in sicer ker nočem, da bi deček £Vas učil, če tega nauka še sami ne znate, in da >ga ne znate, ste pokazali sami, ker ste hoteli !'da Vam ga deček 27krat napiše, ker si drugače iie morete zapomniti. In tak kaplan naj uči naše otroke! Ker nisem te kazni pustil izvršiti, ste jdečka pridržavali v Prečini v času, ko je pri inas največ dela. Zapomnite si gospod kaplan! \Vi ste mojega dečka pustili ob ajdovi seji in pšenični žetvi stati pod lipo. Ko pa VI pridete jv Jeseni po svojo bero, bom pa iaz Vas pustil Stati pod lipo.« Kaplan Štefan, od jeze rdeč kot arak: Aha, Vi ste brezverec. Kmet: Da, Vi ste tudi! — In kmet je držal svojo besedo. Ali kaplana je zadela še druga kazen za njegovo ma-Sčevanje. Ko je kmet prišel k njemu, se je kaplan ravno pripravljaj, da še enkTat obnovi Svojo pridigo, ki jo je naštudiral za tisto nedeljo. Šla pa mu je kmetova krepka pridiga tako k srcu. da je iz kaplanije gredoč v cerkev pozabil na svojo pridigo. V veliki zadregi stopi jna prižnico in začne: Preljubi moji v Kristusu! Imel sem za danes lepo pridigo pripravljeno, pa ravno ko hočem oditi v cerkev, pride k meni hudič v podobi nekega brezverca iz Daljnega Svrha, pa mi celo pridigo zmeša. Zato Vam namesto pridige za danes povem, kako sva se v kaplaniji metala in prepirala s hudičem, kateremu sem vsled tega, ker sem namestnik božji in imam hude žegne, srečno ušel iz njegovih krempljev. Na to je kaplan Štefan namesto pridige‘svojim vernim poslušalcem razkladal, zakaj mu je hudič med prepirom pri jdigo ukradel. Iz gledališke pisarne. Danes dne 19. t. m. §• Cza abonente nepar) prvič uprizori »Tiha sreča«, rodbinska drama znanega nemškega dramatika Hermana Sudermanna, ki si je s svojimi naturalističnimi dramami z vedno napetim dejanjem med najširšimi krogi pridobil znamenite uspehe. Tudi nam ni več neznanec, saj so se na našem odru že uprizorile njegove drame »Dom«. »Čast«, »Fric« in »Živi življenje«. Pričakovati je, da ga bo občinstvo tudi to pot z veseljem pozdravilo, kakor vselej, kadar se je pokazal na našem odru. »Tiha sreča« nam kaže notranjo krizo Elizabete Wiedermanno-ve, ki jo hoče 'zvabiti njen prejšnji ljubimec pl. Rocknitz iz mirnega zakotja. V spretno zasnovanih prizorih se nam odkrivajo duše, srca se privlačijo in odbijajo, hočejo se šiloma odtrgati od pokoja in vseh zvez, dokler ne izzvene viharji v tiho tesignacijo. — Božji namestnik ne zine ne enkrat zastonj. Iz Mirne peči pri Novem mestu nam poročajo: To veste, da namestniki Kristusa, ki je učil, da morajo apostoli oznanjevati božjo besedo brezplačno, kakor so jo tudi brezplačno prejeli, ta nauk izpolnjujejo tako, da si dado tudi vsak očenaš za mrtve posebej plačati. Svojčas so bili ti očenaši po 4 vinarje, a ker se je vse podražilo, so se morali podražiti tudi očenaši za mrtve. To je navada povsod, koder božji namestniki pri božji službi molijo po 20 takih očenašev, na katere naberejo kar po 10 mrtvili. Naš župnik pa hoče vpelajti še tudi druge vrste barantije na prižnici. Reven kmet je izgubil k maši gredoč svojo žepno uro, ali pa mu jo je dober kristjan med božjo službo ukradel iz žepa. Mož je šel k župniku prosit, naj oznani na prižnici, da mu je bila ura ukradena. Župnik je to obljubil. Pri prihodnji božji službi kmet verno posluša, ali bo župnik izpolnil svojo obljubo. Pa »gospod« so oddrdrali celo rešto plačanih očenašev, toda na kmetovo uro se niso spomnili. Ko gre kmet župnika vprašat, zakaj ni oznanil izgube njegove ure, je božji namestnik dejal: »Zato ne, ker niste nič nič plačali za to oznanilo.« Kmet ga začudeno pogleda in mu položi groš na mizo. In glejte takoj pri prihodnji božji službi je župnik izpolnil svojo obljubo. — Za pomorščake začetnike. V zadnjem času se često dogaja, da se mladeniči, ki se nameravajo posvetiti pomorski službi na jaderni-cah, obračajo do posredovalcev v Hamburgu, ki po raznih časnikih ponujajo svoje posredovanje — seveda za drag dena'r, ki ni v nikakem razmerju z njihovim posredovanjem. Poudariti pa je treba, da je za malo število jadernic mnogo preveč mladih pomorščakov-začetni-kov in to brez teh dvomljivih posredovalcev, ki le gledajo na svoj lastni dobiček. Kdor namerava tedaj vstopiti na ladjo-jadernico kot pomorščak-začetnik, naj se obrne na javne tozadevne oblasti in ne na take zakotne posredovalce. — Vozovi ponoči. Deželno predsedstvo je iznova opozorilo vsa okrajna glavarstva in mestni magistrat, da morajo imeti vsi vozovi vseh vrst v nočni dobi, to je od mraka do zore prižgano luč. Prestopke je kaznovati z globo ali z zaporom. Ker tudi vozniki v Ljubljani večkrat nimajo v mraku in ponoči razsvetljenih vozov opozarjamo na določbe cestnopolicij-skega reda. — Nesreča na lovu. Dne 12. t. m. popoldne se je zbralo v Retjah pri Ribnici več lovcev, ki so šli na srne v lovišče gospoda J. Grego-ria na Blošček. Med lovci, je bil tudi Jernej Hiti, ki je vodil lovske pse in pazil, da niso prestopili meje lovišča. Naenkrat je začul pasje lajanje in šum po zelo zaraščenem gozdu. Misleč, da lovi pes srno, sproži in zadene namesto srne — lovca Alojzija Knavsa, ki je tičal med grmovjem. Knavs je nevarno zadet na levi strani života s 13 šibrami vendar bo okreval. — Smrt v kavarni. Ko je v četrtek okrog 2. popoldne šel 161etni učenec obrtne šole Jožef Oorel po Čevljarski ulici, mu je nagloma prišlo slabo, vsled česar se je vsedel na kavar-narske stopnjice. Mimoidoča gospodična mu je pomagala stopiti v kavarno, kjer mu je ka-varnar dal požirek konjaka. Kmalu nato pa se je Orel zgrudil nezavesten na tla in umrl. Na lice mesta došli policijski zdravnik g. dr. Illner je konstatiral, da je Orla zadela srčna kap. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k svetemu Krištofu. — Mestni zglaševalui urad bo danes zaradi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprt. Izvzete so samo res nujne in neodložljive zadeve. — Kolo ukradeno je bilo v noči 15. na 16. oktobra iz veže v Sodni ulici št. 6 g. Rudolfu Oroszyju. Kolo je črno pleskano, prostega teka in ima poniklane obroče. Tvrdke je Puch-Styrija, tovarniško številko ima 152.978 in je vredno 150 K. Pred nakupom se svari! — Izgubljeno in najdeno. Olga Smerdujeva je izgubila belo nojevo pero. — Gledališka igralka Friderika Walterjeva je izgubila denarnico s srednjo vsoto denarja. — Jožefa Kleinsteinova je našla črn dežnik. — Šolski učenec Jožef Kompare je našel denarnico z večjo vsoto denarja. »Kinematograf Ideal.« Spored za soboto 19., nedeljo 20. in pondeljek 21. oktobra 1912: 1. Viravaro. (Potovalna slika). 2. Mirovni an-gelj. (Velekomično). 3. V zanjki. (Amerikanska drama.) 4. Mučna situacija. (Ameriška veseloigra.) 5. četa Zinn. (Varietetni film.) 6. Mož brez vesti. (Učinkovita drama Nordiskfilm Co. v treh delih). — Samo zvečer. 7. Mulike je za-ročen. (Burka.) Knjigo veselja do življenja, ki pouči našega bralca, kako si svojo moč in zdravje ohrani, ali kako si jo zopet pridobi, če jo je izgubil vsled preobloženja z delom ali vsled premnogega uživanja, dobi vsak, ki jo zahteva od Elektro-Vitalizer zdravniškega instituta (Budimpešta, VI., AndrSssyut 27, Mezzanin 172). — Nihče naj ne zamudi razširiti svoje znanje, ker vsebuje ta velezanimiva kniiga svete z a zdrave in bolne. Trst. — Politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke ima v ponedeljek dne 21. t. m. ob pol 9. zvečer važno izredno sejo v svojih prostorih v Delavskem domu. So-drugi odborniki so naprošeni, da se seje gotovo udeleže. — Zidarska organizacija naznanja, da otvori v kratkem agitačno šolo in tečaj za analfabete. S tem sklepom, kateremu bodo sledila takoj dejstva, je zidarska organizacija ustregla resnični potrebi. Zato pozdravljamo imenovani sklep z veseljem v prepričanju, da bo obrodil obilo bogatih sadov. — Deželna konferenca v Trstu. Politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke v Trstu je že sklenil, da se bo vršila letošnja konferenca deželne organizacije jugoslovanske socialno demokratične stranke v Trstu v nedeljo 26. novembra. Po vseh znamenjih bo tudi letošnja deželna konferenca izredno važna, čuje se, da namerava predložiti politični odbor važne predloge glede kulturne organizacije in da bomo imeli na dnevnem redu razna važna vprašanja. Konferenca bo razpisana prihodnji teden in se bodo začele takoj priprave in volitve delegatov. Glede volitve delegatov bomo imeli letos novost. Na zborovanjih, kjer se bodo vršile imenovane volitve, se bo sklepalo tudi o predlogih, ki naj se pred-lože v odobritev konferenci. Marsikje imajo sodrugi različne želje in bi radi, da bi se o njih sklepalo. Letos bodo imeli dotičniki priliko izraziti svoje želje na imenovanih zborovanjih. Na to zlasti opozarjamo vse sodruge, da ne bodo potem dejali, da niso poznali načina, po katerem izraziti svoje želje konferenci. — Zenski shod se vrši v nedeljo 20. t. m. ob 6. zvečer v postranskih prostorih gostilne »International«, ul. Giovanni Boccaccio 25. Dnevni red je: Žena in socialna demokracija. Dnevni red je važen in je zato pričakovati obilo udeležbe. Zenski odsek je na svoji zadnji seji sklenil, pričeti intenzivno in sistematično kulturno delo v prospeh ženske organizacije in naših principov sploh. Shod bo služil kot nekaka predpriprava k temu važnemu, koristnemu in prepotrebnemu delu. Lepo naraščanje števila članic nam pravi, da bo to izobraževalno delo tudi uspešno. Na shodu poroča sodružica Gornikova. Shod se vrši po § 2. — Ljudski oder. Odbor društva naznanja, da je zopet nakupil lepo število najnovejših knjig in naročil razne nove slovenske, hrvaške in češke liste in revije. Poleg tega pa priredi »Ljudski oder« v tej sezoni mnogo izredno za-nimivh predavanj. Predavali bodo vsi najboljši pisatelji in strokovnjaki na Slovenskem o kulturnih panogah. Prvo mesto bodo imela seveda socialna vprašanja in delavski boji. Toda zanemarjali ne borno tudi znanstva v ožjem smislu besede, tehnike, zgodovine, naravoslovja, zvezdoslovja in beletristike. Priredili se bodo tudi razni jezikovni tečaji. Proučevalo se bo tudi lepopisje, dramatika, govorništvo itd. Društvo bo priredilo tudi razne predstave. — Ogromno delo, ki ga hoče društvo na vsak način docela izvesti! pa zahteva podporo od strani vseh sodrugov in prijateljev izobrazbe. Povod vsemu temu delu je dalo silno in razveseljivo naraščanje članov in zavest, da se bodo ti pod vplivom koristnega našega kulturnega dela še pomnožili. O rezultatu našega dela smo globoko uverjeni, zato pričakujemo, da se bodo naši sodrugi v še večjem in močnejšem številu pridružili naši edini kulturni inštituciji. Naznanjamo obenem, da predava dne 26. t. m. so^rug dr. Dermota iz Gorice o revoluciji, e.voluciji in demokraciji in dne 3. novembra pa vseučiliščni docent dr. Vošnjak o predmetu: Rousseau in njegov ustavni ideal. — Srednjeveški nazori. Nekoliko oseb, ki niso učlanjene v pol. društvu »Edinost«, agitira proti politiki, ki jo »dela« to društvo, in izraža javno svojo nevoljo zoper »Edinost«, o kateri mislijo (precej opravičeno), da ne odgovarja modernim zahtevam; ustanovili bi si radi novo stranko. Vse to ni vodstvu tržaških naroduja-karjev prav. Vodja dott. Ottocaro Rybaf, de-putato al parlamento di Vienna, jim ne prizna niti te pravice. Nastopil je že dvakrat proti njim, kakor da so njegovi sluge, in si zelo domišlja, da bi ga morali ubogati. Dr. Gregorin, tudi de-putato, je pa nekoč dejal: »Mi ne maramo drugih strank.« Mož si je res mislil, da bodo ljudje njega ali Rybara ali Wilfana vprašali, če smejo ali ne ustanavljati nove stranke. Vsi smo pre pričani, da ne marajo gospodje v »Narodnem domu« novih strank. Ampak ravno tako smo tudi vsi prepričani da sc za Gregorinijeve besede in za besede dott. Otocara RybaF ne bo zmenil nihče. — Motili smo se. Dosedaj smo mislili, da hudobija narekuje urednikom »Edinosti« članke in notice, ki ne odgovarjajo resnici. Tudi smo mislili, da so vse riste nerodne polemike, ki jih vodi »Edinost« z nami in drugimi listi, sad hudobnih nakan velike narodne politične gospode. Pa smo se motili. Kakorkoli je človek hudoben, se vendar ne bo pokazal neskončno neumnega zaradi svojih idej. To kar blebeta na primer »Edinost« proti socialističnemu oklicu zoper vojno, ne more biti sad hudobije, marveč sad neskončne naivnosti in tepčarije. Najpre je »Edinost« prepričana, da so izdali imenovan oklic proti vojni avstrijski nemški socialni de-mokratje. Temu se »Edinost« ne čudi, ker »po zna« nemške sodruge za enake sovražnike Slo vanov, kakor so nemški nacionalci. Čudi se pa »Edinost«, da so imenovani oklic podpisali tud češki centralistični socialni demokratje in da ga je podpisala celo jugoslovanska socialno demokratična stranka. S tem je naša stranka pokazala, kako globoko da sovraži Jugoslovane. Svojo trditev o našem sovraštvu do Jugoslovanov podkrepi »Edinost« s temi le besedami: »A simptomatično je dejstvo, da je tako važno enunciacijo v tako resnih časih in o tako resnih dogodkih, v imenu jugoslovanske socialne demokracije podpisal tisti znati... Čobal iz Zagorja!!« Urednik »Edinosti« niti tega ne ve, da je podpisal Čobal omenjeno enuncTjacijo po nalogi stranke, da ne more toiej biti njegov podpis prav nič simptomatičnega. Sodrug Čobal je namestnik E. Kristana v osrednjem izvrševal-nem odboru in ie podpisal, kakor bi bil podpisal sodr. E. Kristan, ako bi bil doma. Ampak zakaj se boji »Edinost« povedati javnosti, da niso nič lepše nastopili proti vojni češki separatistični socialni demokratje? Zakaj ne pove »Edinost«, da so poleg dveh Nemcev, enega italijanskega, dveh čeških in enega slovenskega socialnega demokrata podpisali omenjeni oklic še dva poljska in en maloruski socialni demokrat. Torej skupaj 6 Slovanov, 2 Nemca in 1 Italijan. Iz tega bi se dalo lahko sklepati, da izraža oklic voljo slovanskih socialistov in da zadene torej Slovane glavna krivda. Čitatelji naj nam oproste, da polemiziramo z »Edinostjo«. Bob ob steno metati je ravno tako hvaležno delo. Od enega in drugega nima človek zadoščenja. — Pogreb. Sodr. Josip Skok, dolgoletni član železničarske organizacije in politične stranke, je v sredo ponoči po nagli, mučni bolezni umrl. Sodr. Skok je bil zvest in vnet bo-ritelj organizacije. Zato je vest o njegovi smrti sodruge in vse železničarje hudo užalostila. Zlasti med železničarji, kjer je bil prošli sodrug splošno priljubljen in uvaževan, je učinkovala žalostna vest in se hitro raznesla po vsej progi. Sodr. Skok je bil dolgoleten član skupine [. pri južni železnici. Deloval je zvesto in neutrudljivo za svojo stanovsko organizacijo. Pa tudi ko je šlo za stranko sploh, za po-itične boj'?, za izobraževalno delo, je bil pokojnik na svojem mestu. Sodrugi so sklenili, da se častno poslove od blagega tovariša. Pogreb bi bil gotovo impozanten izraz splošnega sožalja, da ni silno neugodno vreme pokvarilo izprevoda. Kljub temu, da je lilo kar curkoma, so se sodrugi železničarji zbrali pri mestni bolnišnici, odkoder se je vršil pogreb v prav častnem števila. Položili so inu na krsto krasne vence in trake s primernimi napisi, zlasti krasen je bil venec skupine I. železničarjev. Pri pogrebu je bilo tudi zastopano železničarsko ajništvo m politična organizacija. Tako so sodrugi s častno udeležbo in odkritim sožaljem poslednjikrat pozdravili svojega sodruga in so->ojevnika. Žalujočim ostalim naše sožalje. — Samomor. Dne 16. t. m. se je ustrelil v gozdiču v Klancu v Istri Hans Uggowitzer. Bil e svoje dni učitelj v Dolini in v Herpeljah, pa e službo popustil. Kasneje je bil v pivovarni Dreherjevi v Trstu in zastopnik zaloge na Kozini, pa tudi to ni šlo. Zadnja leta je nosil pisma, ker je živel pri svoji sestri, poštarici v Klancu. Večkrat je pravil, da se sam konča, sedaj je to storil. — Morilec svoje matere Koblitz, ki je po umoru pobegnil iz Prage, se je v Nabrežini ustrelil. V Trstu in v Nabrežini se je izdajal za inženirja Tichyja iz Amerike ter je bil kot »inženir Tichy« pokopan. _____ — Trgovec aretiran zaradi požiga. Lastnik tvrdke Slatoper, Anton Tonsich, ima svojo pro-dajalnico na vogalu ulice Stadion in Carducci-V torek zjutraj je nastal ogenj v tej prodajal-nici, ki je po Tonsichevih zatrjevanjih lraprtrVif okrog 60.000 K škode. Ogenj je baje nastal nekaj ur prej, preden je Tonsich otvoril trgovino, in se je potem razgorel, ko je dobil zraka po otvoritvi trgovine. Oblasti se je zdela cela stvar nekoliko sumljiva. Tonsicha so aretirali in ga izročili državnemu pravdništvu. Tonsich je bil zavarovan pri »Societa Adriatica di Assi-curazione« za 35.000 kron, pri »Societa Verona« pa za nadaljnih 30.000 K. — Nujno potrebno je, da se ranjenja obvaruje pred infekcijo. Zanesljivo antiseptično ob-veziino sredstvo, ki je tudi bolečine lajšajoče, prisad odvračajoče in zdravljenje pospešujoče, je Praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner v Pragi: (Glej inserat.)___________________________ Koroško. — Tragedija služkinje. V neki celovški go< Stilni se je zastrupila 251etna služkinja Marija Schretnerjeva iz Beljaka. Samomor je izvršilai vsled nesrečne ljubezni in zaradi brezposeln nosti. Odpeljali so jo v brezupnem stanju v bolnico. Odpuščanje delavcev v ladjedelnici avstrijskega Lloyda. Trst, 18. oktobra. Komisija strokovnih organizacij je na seji dne 7. t. m., ko je bil tajnik organizacije kovi«, narjev sodr. Chiussi poročal o odpuščanjih de-*; lavcev, ki se dogajajo vsako soboto v Lloydovf ladjedelnici, pooblastila državnega poslanca! sodr. Olivo, naj posreduje pri kompetentnih činiteljih, da se uresničijo svoječasne obljub« trgovinskega ministra Weiskirchnerja in pred«*: sednika avstrijskega Lloyda Derschatte, ki st*; jih dala poslancema sodr. Pittoniju in Cer*j niutzu o slavnostni otvoritvi Franc Josipov# luke. . ; Dne 14. februvarija 1910 je imel sodr. 1 toni pogovor s trgovinskim ministrom Ya'vJ kirchnerjem o pogajanjih, ki se vrše me ‘ , strijskim Lloydom in vlado zaradi Pj°f i, ’ , ( katerem leži danes arsenal avstnJskioVdn in katerega hoče vlada kupiti ^ ^ drug Pittoni je izrazil skrb za t.ste delavce, lg so ostareli v Lloydoyl JadHJdelrnCI- V po:ziaejj nnonvnni ki £3- I® lHlCl SOflr. PltlOni S tt*. govinskim ministrom, se je ta izrazij v tel*.' smislu.pOg0dbe z Lloydom se dek) n tka* kor ne bo zmanjšalo. Ladjedelnica sv. Mark*} ki se je mora popraviti, bo dala dela večjem? številu delavcev; okolo 500 jih bo ostalo Lk>ydovih popravljalnicah, a ostali bodo dobili delo, ne da bi menjali svoje stanovanje, v ladjedelnici sv. Roka, ki Je blizu Trsta in kamor se, pride v kratkem času i majhnim parobrodom. Občutno pomanjkanje Uela v Lloydovi ladle- Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd. Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp. Ljubljana Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti. — Telefon štev. 296. 1 Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski itd. delnici pa bi se pojavilo tudi brez pogodbe za leto 1912, ko bodo dokončani parobrodi za vožnjo v Aleksandrijo. Na vsak način — je nadaljeval minister — Vas pooblaščam, da izjavite, K6In. Ztg.« poroča iz Soluna: Turške čete so prodrle do Vlikaglave severno od Plane in so vrgle Črnogorce čez mejo. Obenem korakajo Turki proti Andrevici. Črnogorci se morajo povsod umikati z velikimi Izgubami. PROTI SKADRU. Premor. Podgorica, 19. oktobra. V boju med Črnogorci in Turki je nastopil premor. Čete srednjega oddelka se zbirajo pri Tuziju, da prodirajo v smeri proti Skadru. Močne turške čete Se jim bližajo od Skadra. V slučaju neuspehov V^?*lg Carigrad, 19. oktobra. Vojno ministrstvo Šepanja, da so Turki o&vojili pri Guslnju vi-""o Zagr^kl lu udrli na črnogorsko ožemi]«. Združenje s srbsko armado. Podgorica, 19 .oktobra. Severna armada zavzame tiajbrze samo še Rošaj in potem pričakuje akcije srbske armade. Med tem upajo, da zavzame južna armada Skader, pri čemer bo pomagala glavna armada pod Danilom. Črnogorska armada se združi s srbsko v teku štirinajstih dni. ISA BOLJETINAC PROTI ČRNOGORCEM. Solun, 19. oktobra, isa Boljetinac je postavil svoje štiri sinove na čelo albanskim prostovoljcem in jih poslal na črnogorsko mejo. Albanci so vrgli Črnogorce pri Eiiki nazaj. Vas je zgorela. Velike čete albanskih prostovoljcev korakajo od Prištine proti srbski meji da se udeleže bojev, ki se baje bijejo med Črnogorci in Turki. OPERACIJE SRBSKE ARMADE. Napoved vojne od strani Srbije in Bolgarske. Belgrad, 18. oktobra. Srbski poslanik Jaša Nenadovič v Carigradu je izročil danes Turčiji noto, v kateri se pravi: Ker visoka porta ni daia odgovora na identične note, ker je v nasprotju z mednarodnim pravom dala napasti bolgarske in srbske obmejne čete in ker je tudi v nasprotju z mednarodnim pravom pretrgala diplomatske zveze, je Srbija prisiljena apelirati na orožje In prepušča vso odgovornost zato turški vladi. Poslanik Nenadovič je to noto izročil ministru Noradunghianu, pripomnil, da se sedaj nahajata Turčija in Srbija v vojnem stanju, ter da bo čim najprej mogoče zapustil Carigrad. Nadalje je obvestil ministra, da se turški podaniki v Srbiji lahko izselijo, ako bi pa kateri ostali v Srbiji, bodo uživali zaščito srbske vlade. Sofija, 18. oktobra. Bolgarski poslanik Saratov v Carigradu je podal porti popolnoma identično napoved vojne, kakor srbski poslanik Nenadovič. Prodiranje srbske armade. Belgrad, 18. oktobra. Istočasno, ko je bila proglašena vojna, se je celotna srbska armada odpravlja na pohod v Staro Srbijo in Makedonijo. Srbska armada maršira v štirih kolonah. Prva kolona je vdrla v Sandžak pri Javorju iti koraka proti Sijenlcl. Druga armada je vdrla pljf? Srbijo pri Vardarju in je na potu proti T !? »0,0na ,e prekoračila mejo pri Raški in Je udarila proti Novemu Pazarlu. Četrta kolona Je vdrla na turško ozemlje in je na pohodu proti Skoplju. — Istočasno Je vdrla v Staro Srbijo tudi združena bolgarsko-srbska armada, zbrana v Kjustendilu na Bolgarskem, je pri Egrl Palanki prekoračila mejo in je na potu proti Skoplju. Že snoči se je pri Vardarju vnela med Turki in Srbi ljuta bitka. Srbi so potisnili Turke nazaj, razdejali turški utrdbi Zbevac in Bujanovac in so že zvečer stali pred Prištino na Kosovem polju. Splošno pričakujejo, da pade Priština že danes v srbske roke. Na čelu te armade stoji general ŽIvkovič, kateremu se je pridružil arnavtskl vodja Isa beg Boljetinac z 17.000 možmi (?). Tudi armada, ki je pri Ristovcu prekoračila mejo, napreduje z veliko hitrostjo proti Skoplju. Zavzela je dve železniški postaji Žbevac in Bukarovce. Padec Prištine. Belgrad, 19. oktobra. Druga srbska armada pod poveljstvom generala Milovanoviča je zavzela brez hujšega boja Prištino na Kosovem polju in je na potu proti Skoplju. Vesti z bojišč. Belgrad, 19. oktobra. Poročila, ki so očitno uradno pobarvana, poročajo o treh bojih s turško armado, ki so končala za Srbe na vsej črti ugodno. Po teh poročilih so srbske čete osvojile Prištino, železnico med Skopljeni in Gorenjo Krajeno in železniško postajo v Prištini. Pri Ropaniku so srbske čete prestopile na turško ozemlje in vnela se je srdita borba med sovražnima pehotama; do večera so Srbi držali svoje pozicije. Armada, ki je pri Ristovcu prekoračila mejo, je vdrla 10 kilometrov daleč na turško ozemlje. Boji pri Podovi. Solun, 19. oktobra. Pri Podovi je trčila srbska armada na turške čete. V hudem boju, ki se ga je udeležilo veliko število vojaštva na obeh straneh, so Turki odbili srbski napad. Turške čete so prešle v ofenzivo in potisnile srbsko armado nazaj. Praske v Novem Pazarju. Solun, 19. oktobra. Srbske čete so napadle turške predstraže v Sandžaku novopazarskem, a so se morale umakniti. Albanci. Solun, 18. oktobra. Pri Veliki se je vnel strahovit boj med Srbi in Albanci, v katerem je bil ubit turški poslanec Iz Peči AH beg, šef albanske čete. Turški Albanci so prisegli, da se bodo kruto maščevali. Solun, 19. oktobra. Več tisoč albanskih prostovoljcev, ki so vdrli v Srbijo, je pri Kur-sumiju, jugozapadno od Niša pognalo srbske čete nazaj. Albanci so ugrabili mnogo topov. hi A.uoktobra- Srbska agitacija, da bi potegnili Albance na svojo stran, se je lz- i xY, s?,t «soč Albancev se jelpridružllo turški armadi in se že bojujejo na črti med Skopljem in Skadrom. Tudi Mirdlti, o katerih so Črnogorci upali, da ostanejo nevtralni, so se izrekli za obrambo Turčije. Dr. Adam Prlbičevič v Belgradu. Belgrad, 19. oktobra. Iz t. zv. veleizdajni-škega procesa na Hrvaškem znani srbski politik dr, Adam Pribičevlč j« dognel y. Belgrad. Z BOLGARSKO - TURSKEGA BOJIŠČA. Bell s turškimi '"njimi stražami. Carivrad, 19. oktobra. Bolgari so napadli turške prednje straže ob Ardl, 70 kilometrov od Plovdiva. Boj je trajal do polnoči. Bolgari so se umaknili, ko so dobili Turki ojačenja. Bolgarska koncentracija. P^bm, 19. oktobra. Bolgari koncentrirajo močne čete ob Klstendilu in Dubnicl. Praske. Solun, 19. oktobra. Iz Skoplja poročajo, da so začeli Bolgari napadati turške trdniave pri Palanki, Nalbendu, Pšepelerju in Tederetu. Carigrad, 19. oktobra. Pri Tamrašu in Kindžaliju so prodrle turške čete štiri ure daleč v sovražno ozemlje in so razkropile bolgarske četaše. Vcjna v polnem tiru. Berlin, 19. oktobra. Posebni poročevalec časniške centrale brzojavlja iz turškega glavnega taborišča, da je vojna med Bolgarijo in Turčijo v polnem tiru. Začela se je v sredo z bitko ob orientalski železnici. Turške čete so začele prodirati. Bitka je trajala do jutra, a se ni odločila. Turki pa so dobili pomoč in so na-Bolgare, ki so se morali umakniti. Bolgari so se umaknili v Karamli; turške čete so jih zasledovale dvajset kilometrov daleč na bolgarsko ozemlje. Tudi pri Kirkilišu je prišlo med turškimi in bolgarskimi četami do bitke, ki je trajala štiri ure. Podrobnosti še niso znane. Tudi tam so prestopile turške čete na bolgarsko ozemlje. TURŠKA OFENZIVA'. Resni boji. < : = Carigrad, 19. oktobra. Na srbski in bolgarski meji so bili resni boji. Turške čete so začele z ofenzivo. Vojni urad javlja, da so Turki v bitki pri Vranji na srbski zemlji Srbe pognali čez mejo. Povelje za ofenzivo. Carigrad, 19. oktobra. Turške armade šo dobile povelje, da začno z ofenzivo proti Srbom In Bolgarom. Ofenziva na vsej črti. Carigrad, 19. oktobra. Ponoči so došle vesti, da so turške čete predrle prvo bolgarsko bramhno črto pri Temrašu in korakajo proti Plovdivu. Pri Prepolaču so vdrle turške čete na srbsko ozemlje. Pri prodiranju na črnogorsko ozemlje so Turki zasedli Belico. V okolici Bjelopolja se bijejo boji. Drugi turški oddelek je zasledoval Črnogorce do Beran in Gusinja in prodrl do Andrievice. (To vest je pač treba sprejeti z veliko rezervo.) ZAKAJ ODLAŠA GRČIJA? Razrušitev balkanske zveze? Carigrad, 18. oktobra. Turška vlada je še v zadnjem trenotku skušala razbiti balkansko zvezo. Ko se je namreč včeraj prišel grški poslanik Gryparis k ministru Noradunghianu pri-tozevat proti turskemu poslaniku v Atenah, ga vse ljubeznivo sprejel ter mu ,7*7?* obljubil, da bo nemudoma poslanika od- £ hut«nnSa nadomest'l z drugim. Gryparis vm/i -ra.di nenavadne ljubezni- vosti. Zvečer je bil ministrski svet, ki Je sklenil napoved vojne Bolgarski in Srbiji. Isti ministrski svet pa je sklenil, da se Grški ne napove vojne, računajoč s tem, da se bo morda Urška v tem slučaju ločila od svojih zaveznikov. Carigrad, 18. oktobra. Dasi je grški poslanik v Carigradu vzel svoje potne liste, se vrše nogajanja med porto in grško vlado s posredovanjem grškega patriarha v Carigradu, ki merijo na to, da izstopi Grška Iz balkanske zveze. Pogajanja vodi Klamll-paša, ki je patriarhu zagotovil, da turške oblasti ne bodo preganjale podanikov sovražnih držav in da se izpremene in ublaže tozadevne določbe. Porta u "aročila vaHjem makedonskih vilajetov, da skrbe za varnost krščanskega prebivalstva v Makedoniji. Grška je tudi napovedala Turčiji vojno! Atene, 18. oktobra. Službena atenska brzojavna agencija javlja: Srbija je proklatnirala vojno, Bolgarija ji je sledila; ker se Grška neče ločiti od svojih zaveznikov, je grška vlada ukazala svojemu poslaniku Gryparisu v Carl-gradu, naj tudi on v Imenu Grške Izroči Turčiji napoved vojne. Grška vlada je obenem brzojavno pozdravila svoje zaveznice Srbijo, Bolgarsko in Črno goro. Grško vojno brodovje pred Dardanelami. Pariz, 18. oktobra. Iz Carigrada poročajo, da 1« grško vojno brodovje dospelo tik pred Dardanele. Prvi uspeh Grkov. Carigrad, 18. oktobra. Iz Preveze v Janino je bil namenjen velik turški transport vojnega materijala, ki so ga napadle grške čete m pomorile vso spremstvo, ter vzele ves vojni materijal, ki je bil namenjen za Janino. Vsled tega bo zavladalo pri začetku vojnih operacij v Janini veliko pomanjkanje strelnih sredstev. Prodiranje grške armade. Atene, 19. oktobra. Grška armada v Tesa-liji se pomika proti turški meji. Obotavljanje grške vlade. Atene, 19. oktobra. Grška vlada je odlo-šala z vojno napovedjo, ker niso še dospeli v Angliji kupljeni In za Argentlnijo namenjeni štiri© rušilci torpedovk. Grška vlada je čakala na to ojačenje svojega brodovja. ZAČETEK GRŠKO-TURŠKIH SOVRAŽNOSTI. Pariz, 19. oktobra. »Agence Havas« poroča iz Vola, da so trije grški polki blizu Elas-sona vdrli na turško ozemlje, ne da bi bili zadeli na odpor. TURČIJA. Albanci za Turčijo. Solun, 18. oktobra. Srbska agitacija med Albanci za odpad od Turčije se je popolnoma izjalovila. 10.000 Albancev fe oboroženih in vsi so pri turški armadi. Udeležujejo se bojev na črti od Skoplja in pri Skadru proti Črnogorcem. Črnogorci so mislili, da ostanejo vsaj Mi-riditi nevtralni, a večina od njih je prisegla, da pomaga Turčiji. Vojni načrt Turčije. Dunaj, 18. oktobra. Listi poročajo, da hoče Turčija izvesti voinj načrt, ki ga je izdelal najboljši turški strateg Goltz paša, poslanik v Be-rolinu. Goltz paša je predlagal, da naj Turčija svojo glavno moč uporabi proti Bolgarski. Zlasti proti Jedrenju naj bi prodirala glavna armada Turčije, pustila pa nai bi. da bolgarska armada pride tik pred Jedrenje, Turčija naj posebno močno zavaruje vzhodni del Kirkilise do Carigrada, zlasti okrog Jambole. Druga armada naj se izkrca pri Burgasu na bolgarska tla ter naj prodira v sredino Bolgarske, ki tej armadi tako hitro ne more postaviti zadostnega števila vojaštva nasproti. Posebna kolona naj se izkrca v Varni in na severo-vzhod-nem obrežju v okolici Varne. Od tam nai prodirajo proti jugu. Baje so se vršili v zadnjih dneh brzojavni dogovori med Talaat begom in Goltz pašo *er je turška vojna uprava popolnoma sprejela propozicije Goltz paše. Prepoved izvoza živil. Carigrad, 19. oktobra. Od včeraj dalje je prepovedala turška vlada izvoz žita, koruze, moke. fižola, riža. slame, krme. krompirja, goveje živine ind robnice iz Rumelije, Marmar-skega morja, Arhipla Iz črnega morja in Sredozemskega morja. Vojni kredit. Carigrad. 19. oktobra. Uradni Ust prinaša provizorični zakon, ki dovoljuje kredit v višini 6,526.116 funtov za pokritje trimesečnih mobilizacijskih stroškov. Kredit bo pokrit s predlije-mom ali s posojilom in se zagotovi z dohodki iz vojaške oprostilne takse in vojnega davka. Poziv srbskim in bolgarskim podanikom. Carigrad, 19. oktobra. Vse okrajne oblasti so dobile nalog, da pozovejo srbske in bolgarske podanike, naj zapuste Turčijo. Ameriški denar. Carigrad, 19. oktobra. Ameriška banka je baje ponudila Turčiji posojilo v višini 10 miljo-nov funtov. POSLANIKI SO ODPOTOVALI. Carigrad, 19. oktobra. Bolgarski, srbski in grški poslanik so včeraj odpotovali. BOLGARSKA IN SRBSKA NOTA NA VELE-VLASTI. Dunaj, 19. oktobra. Bolgarska in srbska vlada sta izročili velesilam noti, v katerih navajata znane razloge za vojno napoved. BLAGOSLOVLJENA MORITEV. Božja pomoč. Belgrad, 18 .oktobra. Danes dopoldne so se vršile v Belgradu in po vsi Srbiji službe božje za srbsko armado, za armade srbskih zaveznikov in za zmago balkanskih zaveznikov. Sofija, 18. oktobra. Danes dopoldne je bila v katedrali slovesna služba božja za srečno zmago proti Turkom. Službe božje so se udeležili carica Eleonora, vsi ministri, srbski in grški poslanik in vsi v Sofij navzoči makedonski četniki. Carici so četniki po službi božji priredili navdušene ovacije. Na ulicah je nalepljen manfest carja Ferdinanda, katerega množica z velikim navdušenjem čita. NA POTU ZA ČAROVNO FORMULO. Sofija, 19. oktobra. V diplomatičnih krogih se čuje, da se bodo pogajanja med velesilami za ohranitev miru vkljub pričetim sovražnostim nadaljevala. Francija si posebno resno prizadeva v tem oziru. ODŠKODNINA ITALIJE TURČIJI. Carigrad, 19. oktobra. Listi poročajo, da se je določila letna odškodnina Turčiji za Libijo s 87 tisoč funti. Ta svota odgovarja kapitalu 50 milijonov frankov. Svoto zahteva lehko Turčija vsak trenotek. Trgovinski minister Rešid paša bo najbrže imenovan za kadija v, Tripolitaniji. Trgovske ladje bodo imele sedaj zopet svobodno pot skozi Dardanele. MINISTRSKI PREDSEDNIK O UVOZU MESA. Dunaj, 19. oktobra. Včeraj je bilo pri mini« strskem predsedniku grofu Sttirgkhu poslanstvo centrale za obrt, trgovino in industrijo pod vodstvom več poslancev. Poslanstvo je opozarjalo ministrskega predsednika, da je v sedanjih razmerah otvoritev mej za uvoz prekomorskega mesa posebno nujna. Od vlade nameravano uvažanje mesa iz balkanskih dežel je onemogočila vojna. Ministrski predsednik grof Stlirgkh je odgovoril, da vsled vojne ni računati na redni uvoz mesa; če se pojavijo izredne razmere, bo vlada razmotrivala o posebnih odredbah. (Ne le razmotrivatl, ampak storiti je treba.) Odgovorni urednik Fran BartL Izdafa In zalaga založba »Zarje*. Siska »Učiteljska Tfekarna« v Ljubljani > B. GStzl, Ljubljana Urez ko^lrorence! Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. Ra n jen ja kakršnakoli je treba skrbno varovati pred vsakršno onesnaibo, ker utegne nesnaga povziocili, da postanejo najmanjše rane prav huče in težko ozdravlj ve V 4 letih se je . :kVaruje rane, lajša vnetje in bolečine, deluje hladeče in pospe&uje zaraščanje in čelen je. —■■■■ /o pošti se poiilja vsak dan. — cela puica 70 h. To poiti proti vpoSlliaivi 3 K 16 h se pošljejo 4 pušico, rrol’ 7 K 1« pi o c franko na vse postaje avsttc-ogrske monarhije. POZOR na inie zdravila, izdelovalca, ceno in varstveno znamko. Pravo le 7<» h. Glavna zaloga B. FRAG^ER, c. in Vr. dvorni dobavitelji. Lekan a „PRI ČRNEM ORI.U" Praga, Mala stran, Nerudova ulica Štev. 203. V zalogi po avstro-ogrskih lekarnah. im0iw Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni vir! .e . Js-..- .» S. h ' p. sojuje zasebnik reeimni ostb-m 5odstotr>o Vrafa se v obrokih v 5 letih Kukaiki 1. po^tcrf»«*finte Eerl n 47. :: Denar 1 kp sivepa, dobreea, pu-l.jenejn '2 K; boljšega 2-40 K ; prim.i polbelepn 2'80K, belega 4 K: belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega, 6’40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; naifinejSi prsni pub 15 K. Naročila od 5 kg naprej franko. Zgotovljene postelje ^pa.nfoTreg^beleta ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvenia zglavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena z novim aivint, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puli 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnioe 3 K, 3*50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 1470 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4'50 K 5'20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12'80 K. 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko. S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko. i* Celo noč ^.>\odprto Celo ^4^. noč odprto^®- *f Naročajte se na Zarjo! ANTON BAJEC ©vetličitl salon Ljubljana, P«d TranCo Štev. 2. Velika zaloga suhih vencev. Izdelovanj« šopkov In vencev, trakov z napM Itd. — Zunanja naročila Izvršuj« točna. Vrtnariji' |e na Tržaški cesti Brzojavni naslov: BAJEC, I^abllana. Tvrdka JULIJ MEINL uvoz kave priredi v svoji podružnici Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 7. dne 18. in 19. vinotoka kuhanje kave, ter vabi vljudno k obisku. — Zjutraj od 9. ure napre) dajale se bodo poskušnje brezplačno vsakomur (otroci Izvzeti). Kdor ljubi dobro kavo naj vporablja kot pridatek samo = pravi „Franek‘\ = ki se spozna po tvornični znamki, t. j. kavinem mlinčku. Tovarna v Zagrebu. V zalogi je vedno do 500 kosov od do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko Izbere. Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti hiši v I. nadstr. Ustanovljeno leta 1900. Odlikovana* Pariz iSOSI. Urin nos. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo Icrasnlla. nagrobnih vencev in trakov as napi»i. ■ — Žunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. < •• Cene foreas konkurence. Ljubljana, Mestni trg št 18-13. FR. IGLIC Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov do* maeegit IzdeSka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežb«. Aajnižfe cene. Za kratek čas železnica v podobi osmice (drčalni^a). Odprto je od danes naprej. XZc:r^±e3^c:L jsUsia, trgroTrI:n.a, MAČEK & BS, LJUBLJANA založniki c. kr priv. južne železnice Franca Jožefa eeeia ittv. 3 priporoča veliko izbiro jesenskih novosti za gospode in dečke. —— 2STaročila, pc meri se izvrše točno in solid.no, - Strogo realna postrežba. Na nlžie cene. MOJA ZENA in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo margarino „Unikum“ • ' Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost. Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59. ■Ved.no krasne norosti, doToro "blago in po že znano najniijih cenah dobite v modni trgovini Peter Ster Ljubljana, Stari trg štev. 18. Specialna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, la kakovosti; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. ter velika izbira najmodernejše kožuhovine. •w agBranpvvvro »ra Ako hočete biti ozdravljeni, in se hočete temeljito in za gotovo iznebiti tisočkratnih bolezenskih prikazni živčne slabosti, živčnega glavobola in bolezni v hrbtu, pomanjkanje spanja, pozabljivosti, razdražljivosti, onemoglosti, brezbrižnosti do življenja, tesnobe v prsih, iz nervoznosti nastalih srčnih, želodčnih, črevesnih ter bolezni na jetrih In mehurju, prezgodnje moške oslabelosti in ženskih živčnih bolezni ter krčnih napadov, ako se hočete temeljito rešiti revmatičnih, protlnsklh in nevralgičnih težkoč, tudi Ischiasa, ako se hočete umakniti posledicam kapi in jih izboljšati, izkratka zopet dobiti potrebno veselje do življenja, obrnite se zaupno na zdolej označeni zdravniški zavod in zahtevajte, sklicevaje se na naš list, ilustrovano knjigo „Razprava o moderni elektroterapljl* m »Zdravniška poročila* = gratis in franko. = Posebna Izdaja za moške In ženske. Elektro -Vitalitzer zdravniški zavod, Budapešta VI, Andrassy-ut 27, Mezzanin 172. Sobe v hotelu zaradi centralne kurjave ob vsaki uri pozimi tople. Prenovljena najelegantnejša kavarna z vsemi sredstvi. Izborna kava. V vseh prostorih centralna kurjava! Grand hotel Union v Ljubljani Najuljudnejša postrežba! v U- Ravnatelj: Friderik Mayer. Prenovljena najelegantnejša restavracija. Plzensko pivo „Prazdroj“ in marčno pivo vedno sveže. Pristna vina. Izborna kuhinja.