LETO I št. 11
Domžale, 29. oktober 1976
Jd
PRILOGA ZA DELO DELEGATOV IN DELEGACIJ
IZ ZAPISNIKA DELEGATSKE SKUPŠČINE V MESECU
OKTOBRU
Po treh mesecih počitnic se je spet sestala delegatska skupščina na 17. skupno sejo zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 5. oktobra 1976. Verifikacijski komisiji in predsednik družbenopolitičnega zbora so ugotovili, da so zbori sklepčni.
Po pregledu in potrditvi zapisnika skupne seje vseh zborov občinske skupščine in zborov skupščin SIS ter zapisnika 16. skupne seje zborov skupščine, ki sta bili 9. julija letos, je sledila razgibana razprava o gospodarskih gibanjih v naši občini v I. polletju 1976.
Predstojnik oddelka za gospodarstvo in finance Štefan LONCNAR je v svojem poročilu navedel podatke, ki kažejo, da je industrijska proizvodnja v I. polletju 1976 zaostajala za 1,6 % za fizičnim obsegom industrijske proizvodnje v I. polletju lani. Prav tako je zaostajala prodaja za 1 % in da so se zaloge povečale za 26 % v primerjavi z lanskim I. polletjem. Dalje je v svojem poročilu navedel vzroke za neugodna gospodarska gibanja. Delegate je seznanil tudi s podatki, iz katerih je razvidno, da se dokaj slaba situacija v pogojih gospodarjenja v zadnjih dveh mesecih sorazmerno hitro popravlja.
V razpravi je sodelovala delegacija OZD Napredek Domžale s pojasnilom o poslovanju svoje OZD in delegat delegacije LEK Mengeš, ki je v zvezi z izpolnjevanjem planskih nalog TOZD Kemija in Droge v I.pol-letju letošnjega leta podal nekatera pojasnila. V nadaljevanju razprave so sodelovali tudi delegat Tosame ing. CERAR, delegat Avtoservisa ŠIMENC in delegat Papirnice Količevo AVBELI. Z navedbo notranjih in zunanjih činiteljev ter neugodnosti v deviznem poslovanju so pojasnili zmanjšanje industrijske proizvodnje in storilnosti v navedenih delovnih organizacijah. V razpravi sta sodelovala tudi predsednik izvršnega sveta skupščine DRŽANIČ, ki je izrazil zadovoljstvo nad doslej najbolj razgibano razpravo o gibanju gospodarstva v skupščini, in predstavnik Službe družbenega knjigovodstva podružnice Ljubljana Franc MENCIN, ki je na kratko obrazložil nekatere podatke iz Analize poslovnega uspeha organizacij združenega dela za obdobje januar—junij 1976.
Član izvršnega sveta skupščine KLEMENC je v svojem izvajanju opozoril na vložene investicije v skoraj vsako večjo delovno organizacijo v naši občini in na sposobnosti vodilnega kadra in samoupravnih organov ter pravočasno ukrepanje ob morebitnih težavah. Delegat zbora krajevnih skupnosti VARŠEK je tudi poudaril, da je treba posvetiti posebno pozornost strokovnemu kadru našega gospodarstva in javno pohvalil ne samo finančno, temveč tudi moralno podporo Ljubljanske banke — podružnice Domžale pri vlaganju investicij v naše gospodarstvo.
Predsednik skupščine Jernej LENIČ je opozoril na zaskrbljujoč položaj gospodarske organizacije Emona in apeliral na delegate s področja kmetijstva, da se na prihodnji seji vključijo v razpravo o kmetijski politiki.
Po razpravi so zbori občinske skupščine soglasno sprejeli poročilo o gibanju gospodarstva v občini Domžale v I. polletju 1976 z ugotovitvami in sklepi, ki jih je sprejel izvršni svet skupščine na svoji 95. seji. Vse delovne organizacije pa je treba opozoriti, da naj se skušajo z vsemi močmi v zadnjih treh mesecih približati zastavljenim ciljem v našem gospodarstvu.
Finančna poročila samoupravnih interesnih skupnosti in skladov za obdobje od 1.1. do 30.6.1976 je obrazložila Majda BREZNIK, vodja strokovnih služb SIS in skladov pri SOV Domžale, ki je med drugim tudi opozorila na evidentiranje 5 % sredstev v znesku 175 milijonov SD, ki naj se na predlog koordinacijskega odbora v okviru družbenega dogovora za skupno porabo namenijo za gradnjo šole v Krašnji. Hkrati delegati skupščin SIS predlagajo in zahtevajo, da s to solidarnostno gradnjo ne bo prizadet in okrnjen program izgradnje šolske mreže, izglasovan z referendumom v občini Domžale in se pri izbiri projekta za OS Krašhja upoštevajo normativi za najracionalnejšo rešitev glede na število otrok. Upošteva pa sc lahko postopen prehod na organizacijo celodnevne šole. Ostala finančna sredstva, ki bodo potrebna za celotni objekt, bo kreditiral izvajalec. Anuitete bo pokrival investitor, to je Občinska izobraževalna skupnost in jih bo v naslednjih letih(dveh)vkalkulirala v svoj osnovni program, kot do sedaj vse anuitete iz že zgrajenih šolskih objektov.
Omenila je tudi akcijo krajanov v KS Krašnja, ki bodo zbirali sredstva za pokrivanje stroškov pri gradnji tega objekta. Svoj prispevek pa bosta dala tudi Sklad za elementarne nesreče in Stanovanjska skupnost pa za stanovanje, v kolikor ne bo drugače zagotovljen stanovanjski prostor za učitelja.
V razpravi je delegacija KS Mengeš zastavila delegatsko vprašanje glede plačila prispevkov v sklad za mestna zemljišča za stanovanja v družbeni lastnini. Plačilo tega prispevka kasni, kar pa vpliva na nadaljnji razvoj krajevnih skupnosti, katerim bi morala biti finančna sredstva razdeljena.
V nadaljnji razpravi je sodeloval delegat Papirnice Količevo in delegat delegacije Avtoservisa, ki je opozoril na probleme v otroškem varstvu, med drugim tudi na primere neplačila stroškov varstva otrok v vzgojno-varstvenih ustanovah naše občine, za katere naj bi se zavezala Skupnost otroškega varstva Domžale.
Delegacija KS Domžale je podprla nujnost gradnje nove OŠ v Krašnji, le da se popreje napravi strokovna analiza o kapaciteti šole in naj se le-ta objavi v Občinskem poročevalcu.
Zbori občinske skupščine so nato soglasno potrdili finančna poročila samoupravnih interesnih skupnosti in skladov za obdobje od 1.1. do 30.6.1976.
Brez razprave je bil soglasno sprejet odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Domžale za leto 1975.
Zbori skupščine so brez razprave soglasno sprejeli tudi sklep, da bo skupščina občine Domžale prevzela odplačilo posojila, ki ga je KS Vrhpolje -Zalog odobrilo za gradnjo TP Gozdno gospodarstvo Domžale v višini 100.000,00 din za dobo dveh let s 6 % obrestmi. Anuitete za odplačilo tega posojila bo skupščina zagotovila vsako leto iz vseh sredstev, ki bodo namenjena za KS Vrhpoljc-Zalog.
Soglasno je bil sprejet sklep, da bo skupščina občine Domžale v letu 1977 zagotovila priliv sredstev za gradnjo čistilnih naprav po finančni konstrukciji, to je v višini 4.341.400,00 din s tem, da bo v občinskem proračunu zagotovila 1.630.854 din, ostalih 2.710.545,50 din pa bo zagotovljeno pri podpisnikih sporazuma o združevanju sredstev organizacij združenega dela in občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo obrtno in drugo gospodarsko dejavnost koristniki bodoče čistilne naprave za sofinanciranje izgradnje čistilne naprave na območju občine Domžale.
Zbori skupščine so kot informacijo sprejeli predlog dogovora o temeljih politike o splošni porabi v letih 1976 1980.
V razpravi o prenehanju sklada za izgradnjo šolske mreže občine Domžale so sodelovali: predsednica izvršnega odbora OIS HAFNERJEVA, ki je delegatom posredovala javno zahvalo Občinske izobraževalne skupnosti skladu za izgradnjo šolske mreže za minulo delo in željo, da dosedanji člani tega sklada še naprej sodelujejo pri reševanju šolskih problemov, delegat Avtoservisa ŠIMENC in predsednik skupščine LENIČ, kije prisotne spomnil, da je sklad za izgradnjo šolske mreže opravil resnično velikansko delo. V domžalski občini je bil na področju šolstva napravljen zgodovinski premik, kakršnega nobena slovenska občina ni napravila. Preko sklada je bilo obračunano glede učnega prostora z vsemi šolami, razen z OŠ Krašnja in Vencija Perica v Domžalah. Tovariš predsednik se je v imenu delegatske skupščine zahvalil članom sklada za veliko delo in opozoril Občinsko izobraževalno skupnost, da prevzema odgovorno delo in pričakujemo, da ga bo opravljala naprej, kot ga je opravil sklad za izgradnjo šolske mreže in redno obveščala občane o svojem delu. Odlok je bil soglasno sprejet.
Kratko obrazložitev k točki, kije obravnavala Poročilo o delu in problematiki Delavske univerze Domžale za leto 1975, je podal direktor Karel KUŠAR.
Po razpravi, v kateri so sodelovali: delegat KS Vrhpolje CERAR, delegatka družbenopolitičnega zbora ZUPANEKOVA, predsednica izvršnega odbora OIS HAFNERJEVA, delegat KS Mengeš CANŽEK, delegat DU RADMELIČ, član IS SOb MIKLAVČIČ, ZIBELNIK kot delegat KS Mengeš, delegatka Poklicne šole ZUPANČIČEVA, direktor DU KUŠAR, predsednik skupščine in delegat KS Domžale VARŠEK, jc bil sprejet sklep, da se poročilo o delu in problematiki DU Domžale za leto 1975 sprejme. Stališča in priporočila IS SOb Domžale v zvezi z omenjenim poročilom naj se pred sprejemom na sejah zborov skupščine posredujejo Občinski konferenci SZDL, Občinskemu sindikalnemu svetu in Občinski izobraževalni skupnosti Domžale v predhodno obravnavo in uskladitev.
Soglasno je bil sprejet Program skupščine občine Domžale in njenih zborov za obdobje september december 1976 s tem, da se v program vnese tudi odlok o davkih občanov, ki naj bi bil na dnevnem redu meseca novembra.
Z enim vzdržanim glasom je bil sprejet sklep o služnosti izgradnje in vzdrževanja 220 kV daljnovoda Beričevo Rašica na predelu Pšata, z
^9851479
3509
opozorilom, da morajo prizadeti dobiti pravično odškodnino.
I'od točko „Volitvc in imenovanja" so zbori občinske skupščine na predlog komisije za volitve in imenovanja soglasno sprejeli sklep:
o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Občinskega sodišča v Domžalah;
o razrešitvi Marjana KALIM AN A dolžnosti predsednika Komisije za družbeni nadzor skupščine občine Domžale, imenovanje namesto njega za predsednico Metko ZUPANEK, dosedanjo članico omenjene komisije, in izvolitev novega člana te komisije Marjana MAJDIČA;
o razrešitvi članstva v Komisiji za ugotavljanje izvora premoženja SOb Domžale Vladimirja MAJCNA, sodnika pri Okrožnem gospodarskem sodišču in imenovanje za novega člana te komisije Mira ŠIMICA;
s katerim skupščina občine Domžale daje soglasje k imenovanju Alojza BONČA za direktorja podjetja Hidrometal Mengeš;
o soglasju k imenovanju DIMEC Janeza za direktorja Komunalnega podjetja DOMŽALE;
o razrešitvi dolžnosti urbanističnega inšpektorja skupščine občine Domžale Mitja ZALOKARJA, dipl.ing.arh., in imenovanju Mitja MILO-VANOVIĆA, dipl.ing.arh. za urb. inšpektorja skupščine občine Domžale,
o soglasju k razrešitvi DOLENC Antona dolžnosti tajnika skupnosti socialnega varstva in soglasje k imenovanju PERNUŠ Janeza za tajnika Skupnosti socialnega varstva.
Predsednik skupščine LENIČ je delegate seznanil, da je bil na slovesnosti ob občinskem prazniku občin Domžale Kamnik letos podeljen
domicil ljubljanskemu mestnemu odboru zveze prostovoljcev za severno mejo (1918 1919). Delegati so nato soglasno sprejeli odlok o podelitvi omenjenega domicila.
Glede na pomembnost zadeve so zbori občinske skupščine soglasno sprejeli predloge in stališča v zvezi z ustanovitvijo zavarovalne skupnosti „Triglav", ki jih je sprejel zbor zavarovancev, izvršni svet skupščine občine Domžale in aktiv gospodarstvenikov, na seji pa jih je delegatom posredoval delegat zbora krajevnih skupnosti Cveto ČANŽEK.
Vprašanja in predlogi delegatov
1. KS Vrh polje Zalog želi odgovor, zakaj na področju Moravske doline ni organizirana odkupna postaja za vse vrste kmetijskih pridelkov?
2. Ista krajevna skupnost vprašuje, kako je glede plačila davka na stare kmečke hiše in predlaga oprostitev davka od takih stavb.
3. Temeljna delegacija KS Prevoje želi pismeni odgovor republiške skupščine glede poteka tras hitrih cest na območju Črnega grabna. Ker se to vprašanje rešuje za več let, je postalo politični problem.
Na zastavljena vprašanja in predloge bodo delegacije dobile pismene odgovore.
Predsednik skupščine LENIČ pa je predlagal, da se na naslednji seji zborov občinske skupščine obravnava „Urbanistični program občine Domžale" kot posebna točka dnevnega reda.
Iz skupščinske pisarne
URADNI
Domžale, 29. oktober 1976 LETO XIV    Št. 16
VESTNIK DOMŽALE
PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA. GLASILA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA D O M 2 A L E
Na podlagi 52. in 192. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/74) je skupščina občine Domžale na skupni seji zbora združenega dela. /bora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega /bora. dne 5. 10. 1976 sprejela naslednje
UGOTOVITVE IN SKLEPI
I. Industrijska proizvodnja kot nosilec gospodarske rasti je v I. polletju 1976 zaostajala za 1,6 % za fizičnim obsegom industrijske proizvodnje v I. polletju lani.
Prav tako je zaostajala prodaja za 1 %, nasprotno pa so se zaloge povečale za 26 %v primerjavi z lanskim I. polletjem.
Na področju izvoza so bili doseženi v prvem polletju izredni rezultati, saj seje izvoz povečal za
1 1 '% (iznad predvidenega z resolucijo 6 8), kar je iz plačilno-bilančnega vidika izredno pozitivno, vendar pa je marsikatera delovna organizacija izvažala na meji rentabilnosti ali pa celo z izgubo, lako so reševali problem znatnega zmanjšanja povpraševanja  na domačem trgu.
Na področju uvoza je prišlo do izrednega zmanjšanja uvoza reprodukcijskega materiala in opreme, predvsem zaradi administrativnih ukrepov. Uvoz se jc zmanjšal v primerjavi z lanskim I. polletjem na 36 %. Takšno zmanjšanje uvoza povzroča težave s preskrbo s surovinami in pri gradnji novih investicij.
Trgovina jc dosegla dobre rezultate in povečala promet za 17 % v trgovini na drobno in za 36 % v trgovini na debelo. Trgovina v naši občini je pokazala izreden posluh za težave v proizvodni sferi in po svoji moči pomagala premagovati težave.
Gostinstvo jc doseglo dobre rezultate, saj jc povečalo promet na nominalna za 25 %■ Število zaposlenih seje povečalo v naši občini za
2 % ali za 230 oseb v primerjavi z lanskim I. polletjem. V gospodarstvu sc jc število zaposlenih povečalo za 2 %, v negospodarstvu za 6 %. Nominalni OD so se povečali za 18%. Realni OD so se povečali v gospodarstvu za 0,9 %, v negospodarstvu pa so padli za 1,4%. Poprečni nominalni OD je znašal 3.739 din.
Poslovni uspeh gospodarstva v I. polletju 1976 jc bil slab. Obračunavanje dohodka po plačani realizaciji jc brez zakonskih dopolnil dokaj nerealno. Tako je 22 delovnih organizacij izkazalo v polletnih obračunih izgubo, z obračunavanjem po fakturirani realizaciji pa bi izgubo izkazalo le 9 delovnih organizacij. V resnično kritičnem položaju jc le Emona - TOZD Govedoreja.
Dosežena razmerja v delitvi dohodka kažejo, da se vpliv neugodnih gospodarskih gibanj in spre-
menjenih predpisov odraža predvsem na zmanjšanju nerazporejenega dohodka za sklade, medtem ko so bila sredstva osebnih dohodkov in na njih vezanih sredstev za skupno porabo avtor nomnejša in so sledila predvsem gibanju življenjskih stroškov in rasti zaposlovanja.
2. Vzroki za takšna neugodna gospodarska gibanja so:
- splošna recesija v gospodarstvu v svetu, ki je pričela vplivati na gibanja pri nas že v lanskem II polletju;
- sprejem zakona o zavarovanju plačil, kije povzročil izreden zastoj v prodaji, zlasti v mesecu aprilu in maju, vendar sedaj že kaže pozitivne učinke;
- protislovje med ustavnimi izhodišči o dogovarjanju družbenoekonomskega sistema v smeri večjega vpliva združenega dela in med administrativnimi posegi v pogoje gopodarjenja. Zaostajanje v dograjevanju družbenoekonomskega sistema in premajhni napori za njihovo uresničevanje v življenju, ustvarjajo možnosti za administrativne posege v pogoje gospodarjenja, ki so bili v letošnjem letu močni, zlasti na področju cen in zunanjetrgovinske menjave.
3. Novi zakonski predpisi so bistveno prispevali k stabilizaciji gospodarstva, povečani likvidnosti, urav-novešenju plačilne bilance, kljub temu, da so se sprva pokazali nekateri negativni učinki.
4. Iz tekočih podatkov je razvidno, da se izredno slaba situacija v pogojih gospodarjenja v zadnjih dveh mesecih sorazmerno hitro popravlja.
Da bi sc približali ciljem, ki smo si jih postavili z občinsko resolucijo, jc v zadnjih treh mesecih potrebno napeti vse sile. Izboljšati je treba produktivnost. Tu so še ogromne notranje rešitve vsake delovne organizacije, ki na račun izgubljenih delovnih ur zaradi bolniške ali drugih izostankov z dela izgubljajo določen fond delovnih ur in ga rešujejo s povečanim neproduktivnim zaposlovanjem.
5. Zagotoviti je treba boljše razmerje v razporejanju dohodka tako, da se ne bo zmanjševala reproduktivna sposobnost gospodarstva, seveda pa negre zanemariti stimulativnega nagrajevanja delavcev, ki lahko bistveno prispeva k večji produktivnosti.
6. Napeti je treba vse sile, da bi kot instrumente za zagotovitev plačila dobili menice ali čeke. S tem se bo lahko nadomestila razlika 15 dni in bo lahko fakturirana realizacija praktično ista kot plačana realizacija.
7. Doseči je treba odpravo kasaskontov med kupnimi pogoji, ki so docela nesprejemljivi s samim zakonom o zavarovanju plačil, ki že sam zagotavlja plačilo v 15 dneh.
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 30-3/76-11 Datum: 5. 10.1976
PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, l.r.
Na podlagi 190. člena statuta občine Domžale je skupščina občine Domžale na skupni seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 5. 10. 1976 sprejela
ODLOK
o prenehanju sklada za izgradnjo šolske mreže občine Domžale
,      1. člen
Ugotovi se, da se ukine Sklad za izgradnjo šolske mreže SOb Domžale, kije bil ustanovljen z odlokom št. 402 6/68, z dne 16. 12. 1968 (Uradni vestnik občine Domžale št. 6/69).
2. člen
Sklad preneha s 30. 9. 1976.
Sredstva in obveznosti sklada se prenesejo na Občinsko izobraževalno skupnost Domžale.
3. člen
Mandat članov Upravnega odbora sklada preneha hkrati z ukinitvijo Sklada za izgradnjo šolske mreže.
4. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale.
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE
Številka: 402  33/76   11 PREDSEDNIK Datum: 5. 10. 1976 skupščine občin? Domžaic
Jernej LENIČ, l.r.
Na podlagi 35. in 44. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) in 192. člena statuta občine Domžaic je skupščina občine Domžale na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 5. 10. 1976 sprejela
ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Domžale za leto 1975 (in tabela)
1. člen
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Domžale za leto 1975, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada.