SI. 42 Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru bVM poailju- nja na dom za. veo leto 8 g. — k. pol leta 1 četrtek 13. IV. tečaj. 1871. eetri 9 .. 20 Po |m. Mt : i ii vse leto 10 ji. —k „ pol leta čelrt '1 „ tiO SLOVENSKI NAROD. Oznanila: Za navadno trittopno vrato se plaćujci : t3 kr. če se tiska lkrat Škrat, Škrat. veče piamenke ae plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plaćati kolek (itempelj) ca 80 kr. ii u ii ii ii ii ii it VredniitTO in opravnistvo je na stolnem trgu (Domplati) hii. it. 179. Rokopisi te ne vračajo, dopisi naj te blagovoljno frankujejo Avstrijsko ministarstvo. III. Spodobilo bi so po stari novinarski navadi, da svojim bralcem tu napišemo vesel velikonočen članek. Piši ga, komur je pomladansko solnce s svojimi gor-kimi žarki sijalo v veselo srce polno nad. Mi smo so ozrli po domovini slovenski in nismo ga našli veselega uakrsa narod ne g:-.. Purt ko se tudi na slovenskem na visocih stolpih razvezal! doneči zvonovi, a skoraj pre upil jih jo povsodi petelin, ki ni šo dvakrat zapel, med tem ko so narodni Petri svojo domovino že več nego trikrat zatajili; videli smo tudi hinavske poljubljajo, ali bili so to poljubljaji narodnih Isknrijotov, ki svojih sro-brujakov nikdar no bodo razsipali po tempelj nu, ki si nikdar ne bodo okolo vrata polagali dostojne jim la ne ne vrvi, pač pa okolo njega ove šali bliščeči trak tega ali onega reda. PoMod smo slišali le tožbe, da ga ni življenja in napredka, da so razširja neka apatija, kteri nihče ne zna zdravila; di pred narodnim svetiščem šq vedno stražijo plačani vojaki in služniki vhod zabran-jevaje in nove pečati pritiskajo na kamen narodnega groba. Obrnimo se torej od to žalostno podobo in ti-rajmo po starem Časnikarskem kolovozu svojo narodno butaro naprej. Nekoliko moramo denes opustili nacrtano si pot in takoj omenili dveh stvari, s kteri mi smo ae te dni seznanili. Ministarski predsednik je že nekterekrati poudarjal, da je neopravičeno nezaupanje, ktero ga povsod Spremlja, kjer se prikaže novo ministerstvo. Mi nikdar nismo mog'i g. Hohenwartu v tej zadevi pritrditi, in ko bi mu tudi bili mogli, no bi bo bilo dalo tajiti, da nezaupanje obstaja, in da je ministrov dolžnost, ne le glede države ampak tudi glede ministerskih oseb samih, da se t) zaupanje odstrani. Dolgo tudi nismo mogli razumeti, kako da to nezaupanje tako naglo raste kakor večerna senea. Te dni smo zasledili gaz, po kteri se sedanjemu ininisterstvu podira vse zaupanje med Slo venci. Stvar jo nevarna in mi bi radi posebno poz<>r nost ministersko na to obrnili, kajti možje, ki te nezaupanje sejejo, so vladni uradniki sami, taki uradniki, ki bi imeli vlado podpirati z vsemi svojimi dušnimi in telesnimi močmi. Vpoljanje slovenskega jezika v javne urade je ena najprvih tirjatev slovenskega naroda in ena glavnih obljub Hohenwartovega ministerstva. Do zdaj smo mislili in z nami ves slovenski svet, da so t prvi vrsti naši uradniki krivi, ka se je v obraz bilo narodni ravnopravnosti in ministerskim obljubam. Uradniki so morali to sumujo precej drago plačati, prišli so ob vse zaupanje med slovenskim ljudstvom. Pa komur je Giskra dal službo, temu jo dala narava tudi željo ohraniti se v tej službi, bodi si žo na stroške naroda, bodi si na stroške države, bodi si na stroško minister« stva ali vseh treh faktorjev ob enem. In stvar nekterim izmed uradniških protinarodnjakov srečno gre ispod rok. Koliko ti ljudje znajo slovenski, kaže „Slov. Narod" v svoji „uratlniški spovednici." To dni jo znan narodnjak okrajnega glavarja celjskoga Schbrivvetterjn pri živem poprijel -/arad njegovih nemških dopisov in nemškega uradovanja sploh. Schouvvetter si jo znal hitro pomagati in blizo rekel : .Verjemite mi, da mi uradniki nismo čisto nič krivi, ako se slovenski no uraduje; tisti duu, ko dobimo od vlade dovoljenje ali povelje, bomo nemudoma vgi slovenski uradovali; toda vlada do zdaj tacih povelj ni še izdala ; ne dolžite torej nas, ki prav za prav na cedilu sedimo mod narodnimi željami in pa med vlndno politiko." Tega g. Schonwetter ni cijo. In čemu naj se bo to zgodilo? Samo zato, da pravil samo enemu, ampak gotovo pove vsacemu, kdor dobi odstop kneza Karlna bolj dramatično podobo, ka-ga bode hotel poslušati , kajti pri prvom jo bil prav kor jo jo imel odstop kneza Kuze, kterega so kar naj-dobro opravil in se skoraj do čistega umil. bolj prozaično za vrat zgrabili in iztirali. Knez Kari Kaj je treba temu dosti komentara dostavljati? sam jo jako trezna oseba. On bi bil Že davno priprav-Res je, da vlada ni še nič storila za nas, in v tem ljen vrniti se k svoji rodovini, kakor komis, ■ kterera ima Sohdniretter prav. Ali pa ima tudi vlada prav, njegov gospod ni več zadovoljen. A v Berolinu, kjer so da narodu na škodo g. Schbnwetter še daljo nemšku- zdaj bolj ponosni in ošabni kakor kdaj, se ne morejo tori in Re potem sme po pravici skrivati za ministorske sprijazniti s takim vsakdanjim begom. Zdi se jim, da hrbte, to jo drugo vprašanje, ktero naj si Hohenvvart bi bilo to sramotenjo vsej hohencolernski familiji, in reši sam. In ministri naj so dalje ne pritožujejo, ako torej iščejo, kako dokazati, kaj se pravi imeti poslov med ljudstvom rasto nezaupanja; ljudje a In Schbn- s Prusko in Hohencolernom. vretter so jo največ zasejati in ko bi se mi do krvi Sreča, da med nami in Prusko leži Avstrija. Sicer prste spisali za Ilohenvvarta in njegove tovariše : naše bi že gotovo prusko pikelhavbe stale na naših mejah občinstvo bi se sklicavalo na dejanja in na Schbn Vfottena Kako so ministarska se sklicavalo na dejanja in in im;do bi prav. avtoriteta in njen program uničuje proti uradnikom, naj kaže sledeči slučaj. Predstojnik velioega urada na Slovenskem — imena in kraja za zdaj no imenujemo, n ga radi povemo, ako je vladi ž njim postreženo — je imol v pričo svojih uradnikov razsoditi, ali naj se slovensko vložena tožba tudi slovenski reši. Gospod predstojnik se ni brigal pri tem reševanji za ustavo, ne za cesarjevo bosede, ne za svojo prisego, no za ministorski program, ne za narodne pravice, ampak mogočno je odločil : „Doklor jaz na t m atolu sedim, toliko časa so tukaj ne bo sloveusko uradovalo" — in slovenska vloga je dobila nemŠk odlok. Ministerstvo je v svojem programu izreklo, da bode postave na vse strani z vso vladno močjo izvrševalo Kako hoče to storiti, ako visoki predstojniki svojim uradnikom na vsa usta smejo pridigovati in z .uka/.avati : Tu ne volja postava, ne ustava, ne minister ampak moja volja ! Tu ko postopanje rodi vse-občno demoralizacijo, in doklor so bode ta demoralizacija brez kazni smela Širiti, kakor se širi do zdaj, toliko časa bo vlada zastonj iskala zaupanja, toliko časa jo njen program še llabeji nego prazna obljuba. Na podlagi demoralizacijo se države no dade urediti in in du bi ne bilo tako razbegane, kakor jo žalibog naša Avstrija. Vlada mora bvojo organizacijo začeti pri svojih organih, sicer bodo ravno njeni organi Hohen vcartov program pokopali in na njegovem grobu veselo plesali. Zarad tega skušajo Prusi tudi Avstrijo zamotati v akcijo proti nam. Kaj pa ima Avstrija od tega, ko bi šla za Prusko po kostanj v ogenj ? Nič ! Ravno ker jo potlačena Francoska, ki nas jo branila, bilo bi Avstriji ahko, pridobiti si simpatij na vzhodu, kjer jo je do zdaj Francoska goljufivo spodkopavala. Zdi se nam, da Avstrija to tudi res tako dobro čuti, kakor mi sami, in kar o sodelovanji Avstrije s Prusko beremo v dopisih in telegramih, ne zdi se nam Iruzega nego prusk manever. Zagotovljati morem, da ima do zdaj v tem vprašanji Pruska samo Rusko na svoji strani. Mi smo vedno v dobri dotiki s Carigradom in tudi za to skrbimo, da turška vlada pozna naše na« mene, da namreč, če se tudi hočemo znebiti Prusom, nočemo svojih sucerenskih odnošajev proti Turčiji spreminjati, in tudi druge naše odnošaje proti zunanjemu svetu take ohraniti, kakoršni so zdaj. Diplomatično stanje vse zadeve jo to-le : Pruski poslanec v Carigradu skuša turško vlado in zastopnike velevlasti do tega pripraviti, ka bi se sačelo pogovarjati o potrebi intervencije v Rumunski. Ruski poslanec to poskušajo podpira ; avstrijski jo roserviran ; Angležka. Francozka in Laška pa nočejo o intervenciji ničesa čuti. Med tem se jo celo tukajšna nemška kolonije odpovedala prusizmu in je v tukajšnih novinah razglasila manifest, v kterem izreka, da hoče mirno in složno živeti z rumunski m prebivalstvom, čegar gostoljubje uživa in spoštovati deželne postave." — ltiiiiniiisku. Razmere na Rumunskem se bolj in bolj zamotavajo in bodo osoda rumunskih dežel gotovo mnogo vpljiva imela na našo zunanjo politiko. Menimo, da ustrežemo svojim bralcem, ako jim podamo poročilo, ktero vešče pero iz Bukarešte priobčuje v „Osten" : „Od dno do dne bolj rasto razdraženjo proti Prusom, proti pruskemu princu na rumunskem knežkem stolu iu proti pruskemu generalnomu konsulu. Slednji, rojen iz poluslavenske ro- Dopisi. Iz Celja, 9. aprila. [Izv. dop.] (Poslanec Tom-schitz kliče glede nezaupnice, izrečene od tukajŠnega ustavovernega društva, svoje volilce na pomoč.) Vsled prošnje poslanca Tomschitza je sklical župan dr. Necker-mann na veliko soboto ob 8. uri zvečer volilce. Ko je bil predsednik izbran, se je pritožil Tomschitz zaradi dobljene nezaupnice, ktera ga hudo žali; po tem se oglasi Anton Lassnig, načelnik ustavovernega društva in poprosi bosede. Predsednik dr. Neckrmann pa mu ne dovoli besede in sicer očividno zbog vzajemnega dovine Radovicev, prav prusk „junkortt, skoraj nalašč! vzbuja eksceao proti svoji osebi; kajti proti svoji na- | dogovora, ker denes je zbor volilcev, on (Lassnig) pa hoče vadi se zdaj vedno javno kaže. Mirnejši so vprašujejo: i govoriti kot načelnik ustavovernežev. Občinstvo je pred-kaj so zgodi, ako vročokrven mladenič pruskemu ge-J sodniku sikalo in morali so glasovati, pri kterem glasovanji neralnemu konsulu zaušnico založi, ali ako bi mu celo j se je pokazalo, ka jo tudi takrat kakor v ustavovernem svinčeuo kroglo v hrbet zapodil? Ali bo Pruska potem i društvu le 1L glasov proti, druzih 31 glasov pa za to, proti nam marširala. To menda vendar ne. A mnenje je, da nas bodo Pruska zamotala v splošno zadrogo z velevlastimi in ustvarila situacijo, kjer bodo vsi konsuli moralično prisiljeni pretrgati diplomatične zveze in naš notranji položaj zopet spraviti pred evropsko konferen- da sme Lassuig govoriti kot načelnik ustavovernega društva. Ali kaj pa sedaj? Lassnik bi mogel v tej lastnosti le govoriti proti poslancu Tomschitzu, tega pa ni hotel, ampak je naznanil, da sedaj več govoriti noče, da bo mu neljubi• Tomschitz je imel potem dolgo pri- 1518 56 digo, med ktero, ker je bila dolgočasna, se je čulo mnogo mrmranja. Razkrival je tajnosti izza kulis državnega zbora ter dokazoval, da sedanje ministarstvo nikakor no more obstati. — Konečno je prosil Anton Lassnik poslanca Tomscbitza, nai v državnem zboru, agituje proti klerikalcem, ktero prošnjo je ponovil š> dr. Neckermann z nekterimi frazami. Pn dsednik iz posebne prijazuosti do Tomscbitza ni pu-til glasovati o tem, ali ima Tomschitz So zaupani- svojih volilcev ali ne, ker je bil sam propričao, da bi bila velika večina izrekla nezaupanje. Tako je končal razpor med u.ta-voverneži, ker dobro vedo, da pri volitvi v Cel i le zmagajo 8 pomočjo uradnikov, kt< rim tedaj kolikor mogoče dvoranijo. Poslanec Tomschitz pa, ktcromu je Anton Lassnik v ustavovernem društvu očital, ka hoče na ramah svojih volilcev dos[)eti d i služIm vilo deželne sodnijo svetovalca, se lovi za zadnjo bilko, da bi dosegel svoj cilj ; pozabil je istinito klofuto, ktero mu je založil pred nekoliko leti njegov prijatelj dr. Neckermann v tukajšni kazini, in bo tudi to drugo moralično klofuto pobasal mirno v žep. Iz Ormuia (>. aprila. [Isf.dop.] Kakor jt nekdaj hudič se pO noči priklatil in BOVrftloiku tolike med pšenico nasejal, tako zdaj ormužki nemškutarji no sam., po noči ampak tudi po dnevu razhajajo, z vsemi nesramnimi pripomočki narodnost podkapljajo in narodnim možem med njihov trud nomškutarako ItlHka sejrjo. Že preteklega leta so v Ormuži tako imenovani „Volksbil-dungsverajn" ustanovili, in z njihovimi oklici toliko papirja med kmete raztrosili, da še ga zdaj za različne potrebe rabijo; prebral teh oklicev noben kmet ni, snmo toliko sem zvedel, da nočejo teh papirjev zn boljše svrho porabiti. Potem razkačeni nemškutarji uvidivši, da na ta način ni z kmetom nič opraviti, so pred nek-terimi dnevi drugo ravno tako koristno društvo pod imenom „nemškutarsko - mamoluški leseverajn" ustanovili, in ker v tem „verajnu" samo cesarsko potrjene cajtinge razširjajo, so nadajo boljšega vspeha. — Ah reveži! brez udov ni velikega upanja in kako si je nabirajo, naj sledečo razjasni: Nedavno dobijo v pest nekega F. R. občiskegn predstojnika iz Hardeka tik Ormuža do zdaj še narodnega moža, ter ga nagovorijo „Bas herden si di slo-benischen Zeitungen lesen und den Bindischon Imucn, es ist ja lauter Schwindel etc. samo našemu ltsovernjnu pristopite, mi imamo samo nemške od cesarja potrjene cnjtenge* itd.; ubogi F. B. jo od tega časa čist drugač človek, bere potrjene cajtenge , si njo nosi na dom in kar je narodnega zaničuje. Hardečani kaj pa porečete vi, prej ste imeli gg. Zidariča in Herženjaku za predstojnika, jako narodna moža, zakaj ste si prebirali, ali hote takemu več zaupali, ki pravi „nuf dal slobcniseho Posiljeni touriat. (Dalje.) Komaj na streljaj od kartela stoji na Batnem stolp s zeleno počinjeno, trivoglato streho; star je kakor zemlja. Lega, zidanjo priča, da jo bil kedaj v tesnej zvezi z gradom. Bil je, bil, pa v žalostnej ! Tukaj je inkvizicija svojo žetev imela. Temotn, sebičnost, nevednost in vražnost so tu mučilo nesrečneže. — „In vendar se solnce vrti okoli zemljo!° Reanico luč je zmagala in šo zmaguje 1 — Groza in strah te prehajata , Če ogleduješ v s*olpi temne luknje. Ljudska pravljica vpleta strašne prikazni v \iste ča^e; matere nepokojne otroke ž njimi strašijo. Sedanji čas se vse ruje in puli za mnogo komunikacij po deželah ; po njihovem števili in stani so sodi dežela. In tako rta prvi mah tujcu pričajo lepe, dobro ohranjene ceste kulturnost južnih Tirol. Ali jaz svetujem tistemu, kateri se hoče bolje o njej prepričati, naj gre na grobe, naj tu gleda, primerja in sodi ! Tukaj na tem kraji zbirajo in shajajo vsi brezi razločka v spravi ia bra tovskej ljubezni. Kedor je človek, koder človeški misli in čuti, kedor trpi s sobratom in solzo ž njim toči, ^: jasni mir objame, kedar na božjo njivo stopi, legije mu je pri srci ; saj uide preganjanju in Sovraštvu. halto ich niks". Pri drugi volitvi bodite tedaj pametnejši. — Laiki trg 9. aprila. [Izv. đop.] Pred kratkim *mo imeli volitev občinskega odbora in župana. Izmed 4 kandidatov se }e izbral šo najsposobneji namreč hišni posestnik g. Konrad Amon. Dasiravno jo on načelnik našega v pivovarni že komaj hirajočega, društva „Fort-schritt", tedaj mi nemškutarsko stran, jo vendar neodvisen in kažo vs.ij dobro voljo poravnati grehe, ktere je zakrivil prejšnji župan g. Karel Valontinič. Sicer je g. Valontiniču graška „Tagfspost." v št. 92 mnogo kadila potrosila, pa to ima v naših očeh malo cono, ker so domneva, da so dotične vrstice iskapala izpod |>e-ivsa lastnega sina. gimnazijskoga suplonta. Vrh t< ga gojimo kljubu vsemu prehajanja željo, da bi bil g. Voteo-ti nič krajši čas županil, ker bi tedaj trg imel nekoliko sto goldinarjev manj dolgov. Uredovati sicer zna, saj je tudi v pisarniškem prahu dorasel in je star birokrat navajen na obrazce («chimmrd, schablr.no) in tako rekoč drugi notar, vrh tega pa ljut sovražnik vaemu, kar jo bIovenski ga. To bi se mu sicer preziralo, ko bi ne vpeljava) starih Sedlnit/.ky-jevih časov ter denunciral l]tidi zarad popolnem nedolžnih stvari in jim tako naprav ljal nepotrebna pota in sitnosti. Dijaka, sina svojega soseda, ki je krm tom razlagal njih pravice, je ovadil kot puntarjn in ravno tako se je moral zagovarjati pri političnem uradu sosednji Kopan vsled ovadbe junaškega gosp. Vnlentiniča. Tako ravnanje so pač samo sodi. — m —. Na Dunaji, It. aprila Na političnem p o 1J i zdaj vse praznu jo, ko jc tudi državni zbor šel nekoliko časa počivat; novina torej govore samo o francoski zmesi, o veliki noči in o sijajnem pogrebu na-mestnega admirala Tegetthofa, rojenega Štirca, iz Maribora, ki ga je smrt za pljučno boleznijo Avstriji prezgodaj pobrala. L^mrl je te dni tukaj na Dunaji tudi za pljučno boleznijo še drug Stirec, in tako slaven, kakor Te-gotthof, a vendar spomina vreden nimreč mladi gospod Fr. S 1 o m u n i k , Slovenec, rojen v Sentjuriji pri Cilji. Nekoliko tukajšnjo slovenske mladine ga je veliko nedeljo po poludne spremilo v večni pokoj. Bil je poprej benediktinec, potem jo stopil iz reda in zdaj se na Dunaji pripravljal za profesorja. Poslednjo dobe jo bil nekaj časa urednik dunajskih noviu „Vnterland", od koder je šo zdaj imel nad glavo nekoliko tiskovnih tožeb, kterim ga jo umeknila smrt. Pokojni jo tudi slovenski pisal; posebno 6v. Mohorja društvo jo natisnilo nekoliko njegovega dela. V njegovi ostalim bi se morebiti utegnilo še kaj najti. „Dic ganze Welt ist zum Verzveileln traurig!" V primeri nisem šn videl nikjer tako lepega pokopališča, kakor jo Tridentiško. Odmerjeno jo strogo na čtiri vogle, v voglih in v sprednej sredi in>a bele kameljo, kapelje pa vežejo čed' o lope, katero slone na belo mnrmeljevih stebrih. Kaka trvmetrija, harmonija je v zadnjem kosci 1 Tu vidiš laško arhitekturo, tu ob-ČudujeŠ stopinjo omike in estetičui okus laškega ljudstva! Stene kapeljic so obložene, ruzvcn srednje s svit-limi ploščami, kjer so vrezujojo imena tistih, kateri notri v temne) raki počivajo. Pod lopami, kamor so prihaja po stopnjicah, so vrsti raka za rako boljo premožnih iu kontijev, ki jih je kakor listja in trave. Na sredi obzidja je grob pri grobi; vsi so enako obsuti, na \sili enaka znamenja iz kamenja tako zaupno, tako ponižno zrejo v nebo. Ta priprostu enoličnost ta veličastna tehnika izbuja pobožna čutila, blage misli. Nikjer po Laškem ne nahajaš onih podob in kipov, kateri prestopajo vse estetično meje, kateri so nespodobni in kar naravnost smešni. Prav živo šo le zdaj čutim, kako so p> tej strani pri n.".d kvari ljudstvo. Nai vsacth pet stopinj naletiš podobe, katere večidel vse poprej, kakor svetnike predstavljajo. Ako ž njimi verska stvar kaj pridobiva, dvomim ? Brezi vso tehnike, brezi vsake vzvišeno idejni Da le prav vpije, da je le pisano, pa je lepo! Vse navkriž: rumeno, višnjevo, rudeče, ze- Politični razgled. Iz notranje politiko je toliko kakor nič zaznamovati. Minister Habietinek je v Pragi ; kaj tam snuje, je tajnost; nekteri trde, da hoče osnovati neko pomirljivo stranko, kar se pa nam zdi čisto nepraktično, kajti na Češkem so stvari toliko dognane, da so tam ljudje jnko odločni, ali deklaranti ali pa ustavoverneži, in da med tema strankama ni sprave in pogodbe — celo stranka političnih filistrov je tam čisto majhna, in na njo so menda sedanjo ministerstvo veuder ne bode skušalo naslanjati. — Minister Hoheuwart je šel za cesarjem v Tirolje in Črnogledi hote iz tega sklepati, da bodo vladarja spravili čisto na reakcijonarno pot. — Na dalje se čuje, da vlada prihodnjemu državnemu zboru ne bodo predložila vsega svojega programa ampak samo svoje nasvete o ruzširjenji deželne avto-' nomije. Taka polovičarija bode zopet slabo obrodila. Ustavovernežev ne bode potolažila, opoziciji bode skoraj nemogočo storila, šo dulje ostati na Dunaji. Poleg tega bodo še le zdaj imeli rešiti proračun za leto 1871 — zdaj ko bo kmalu prva polovica lota že pri kra ji Vso tako polovičaiijc naš parlamentarizem naravnost smešijo, ko bi že sam na sebi no bil smešen in zmešan dovolj. Sicer pa so narodi mirni in slepo pričakujejo, kaj jim bode zvarila osoda, slučaj in vlada, dokazovajo v svoji revščini, da ima vsaka država tako vlado, ka-koršno si z služi, let Iz Belegrnda se piše dunajskim novinaru : „V narodnih srbskih krogih zdaj z večini zaupanjem gledajo na avstrijsko politiko kakor kedaj. Prepričani so, da ni daleč dan, ko bo Avstrija iz lastno koristi prisiljena odstopiti od svoje dosedanjo politike na vzhodu in postaviti drugo na njeno mesto. V tem slučaji — mislijo — bi bila Srbska prav ugodnu zaveznica Avstriji, in žo tukaj govore o vojaški zvozi , ki so bode na omenjeni podlagi sklenila med Avstrijo in Srbijo. Ob onem je naznanjati, da se bode knez Milan, ki še le avgusta 1872 postane polnoleten , že pred prihodnjo skupščino, t. j. juniju meseca t. 1. izrekel polnoleten. V tem hote tukaj videti vojaško znamenje, kakor je v Srbiji splošno prepričanje, da mora Srbija si pridobiti Bosno in Hercegovino, ali z dovoljenjem Turške ali brez njega, vsakako pa s pomočjo avstrijske prijaznosti, za ktero so bode dala druga odškodnina. Tudi se mnogo govori o jako vojaškem govoru, kterega je vojni minister govoril v tukajšni vojaški akadomiji." — Z bojišča francoskega pred Parizom se poroča, da se stališča obeh strank nista posebno premonila. 11. t. m. jo bila velika kanonada med trdnjavo Mont Vahrien, Nenillv in mestnim obzidjem. Mac Mabon je prevzel nadpoveljništvo. General Ladmirault vodi vo- leno in zopet rumeno in Bog vodi kaj Šo vso. — Svetnike si mislimo za vzoro dušne in telesne popolnosti. Kako lepo slave legende telesne prednosti mučencev t „In corpore sano, mens sana !u Pred nekaj leti sem potovajo po Dolcnjskej v nekoj fari skoraj na vsakej drugej hiši videl neke mazarije ; menda je bil sv. Florijan. Dvakrat doli, dvakrat gori, enkrat sera iu tja — in sv. Florijan jo bil narejen. Plašč rudeč pa ogenj, vodo, golido in drugo pa rumeno. Se ve, da jo bilo šo posebne fantazije treba, da je človek tako razločil. Za Boga I in po tacib nin-začih naše bogato obdarjeno ljudstvo sovražniki po sveti trobijo, da je še v povojih, da je surovo in nevedno. To pa ne velja samo o znamenjih in podobah na hišah, nego tudi na pokopališčih, na teh svetih, neoskrunljivih krajih bi moralo marsikaj drugačo biti. — Odpraviti bo morajo ti vsakdanji, neslani, šaljivi napisi, ki jih bereš Bern ter tja po Slovenskem iu namestiti z resno poduč-ljivimi, kteri vnukom na ranjko hude (vzvišene) in hvaležne spomine. Nečem sicer trditi, da je mnogo tacib. kakor sledeči; pa vendar jih ni malo : Ta ranjca Spela iz Gorjanj Ljubila je samotni stan ; Bogi! se bala noč in dan; Prišla pa bela smrt s koso, Požela Špeli je glavo: Spominjaj grešnik so na njo! — jake vlade v Versailies na Mont Valerien, general Ciseyl logi sarai niso zdeli trdni dovolj, torej so Boleli impo one pri Chatillunu venredno delaven Poveljnik upornikov Clureret je it-tako pridno organizuje, ka bi utegnila vojska upornikov v kratkem narasti do 200.000 jcepti imeli po druzih krajih, je do zdaj še mož. Uporniki so prodrli v Boulogno, to mesto posedli [Celja pa je voditeljstvo odgovorilo, da so nirati z velikim številom in so svoj koncept pushdi tudi na Ptuje, v Celje itd. Kako srečo so ti potujoči konta j nost, iz mariborski srenjski zastop kot jetnike poslali v Pariz. Vlada v J prošnji ne moro pridružiti, češ da jo sedanjo nova da m Versailies je odposlala polk žandarjev, kteri so pri Ar-aieres napadli upornike, kterim so se pa morali uuiek-niti. Glavna bitka se je pričakovala na včeraj ali denes. Parižki časnik „La communo" poroča s prestreljenimi črkami. Poverjenik Thiers-ov je prišel na velikonočno nedeljo k tukajšnjemu „društvu (liga) za hrambo pravic mesta Pariza." Thiers je po njem dal poročilo, ka ga je volja pogajati se na podlagi proglasa tega društva. S tem Thiersovim poverjenikom so potem odpotovali v Versailies Parižani Donvalet, Lafont in Desonnaz, ravno tako Schotleher s proglasom lige, ktero bota on in Louis Blanc izročila Thiers-u, slednji pa narodnemu zboru. Podlaga pogajanja bo začasno pomirje in volitev posredovalcev. V narodnem /boru je Favro 10. t. m. oznanil, so vse vlado v Evropi izrekle svoje sočutje vla Kčine; za trganje v sklop h in mišicah navadno znano pod imeni: bol v križu, z v j-n e n j o sklepnih kosti, trganje po udih. bolečina v bedru, trošenje, splošna slabost živcev, hromota, jo imenovani balzam kot mazilo poseben pripomoček, ki so je že mnogokrat skazal in so no da d t> v o 1 j ceniti. Cena enega zavitka čaja z navodom jo 80 kr. in 45 kr.; sklenica balzama za udu mazati 60 kr. a. v. Glavna zaloga in razpošiljatev za oba predmeta pri Richard-u Mayr-ji, lekarni-čaru v Gleisdorf pri Gradcu. Zaloga za M a r i b o r : J. W. K o n i g, le-karnicar v Tegetthof-ovih ulicah. Gradeč: Bratje Oberransmoyer Drog. iu J. P u r g l e i t n e r , lekarn, pri jelenu ; Dunaj: Pesold&Siiss; C e 1 o v e c : A. h e i n i t z lekarno na starem trgu. (3) Eothschild & Comp. 1'oHtgnsMr 14. lunaj. Nove najugodniše isralsie sIi*ii/Im Z dobitki od gold. 300.000, 250.000, 220.000, 200 000,150.000, 140.000, 100.000, 70 000, 50.000, 25.000 itd. na 20 c. k. avstrijskih srečk od I. 1864, Kolekoran sv6tin list velja gld. 8 kot prva svota ; na 20 kralj, ogerskih državnih srečk, Kolekovan svotin list velja gld. 6 kot prva svota ; na 20 ces. turških srečk, Kolekovan svotin list velja gld. 6 kot prva svota; na 40 vojvod. Braunschweig-skih srečk, Kolekovan svotin list velja gld. 5 kot prva svata; BbbF* 2Ka v«e srečkaiije veljaven 20' delež na državne srečke od I. 1864 po 8 gld. eden — 9 po g'd. 70 — 20 po gld. 150. 20" delež na kraljevske ogerske srečke po 7 gld. eden — 6 po gld. 40 — 20 po gld. 130. Promete za vsako »res^kaiije. Naročila za o. It. borso so proti gotovini ali primernemu naznanilu kar nar nnr boljo izvršujejo. (1) Kupovanje in prodajat «li/a\nili pa-p I rov, srcČk, l»aiilAol*k **> »trjurl Tiskar IMinrH Jansrtittz: 82