23. številka.
Ljubljana, 5. decembra.
I. leto, 1873.
Slovenski Tednik.
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo.
Izhaja vsak petek.
List velja za celo leto 2 gld. 40 kr., za pol leta Uredništvo in opravništvo lista je v „Narodni tis I gld. 20 kr. — Posamezni list velja 5 soldov.	karni"	v	Tavčer-jevi	hiši	Hotel	Europa.“
Vabilo na naročbo.
S 1. decembrom začne novo naro-čenje na
List velja za 3 mesece, od 1. decembra do konca februarja 1874 C O kraje.
Naročnina naj se pošilja po poštnih nakaznicah opravništvu „Slov. Tednika “.
Naš Cesar
je v torek 2. tega mesca obhajal spomin, daje ta dan pred 25 leti nastopil na vladanje. Ta god se je obhajal tudi skoro v vseh večjih mestih, trgih in društvih z večerno razsvitijavo, veselicami, obdarovanjem ubogih, streljanjem itd. Šole so praznovale, v kancelijah mjso delali, vojaki so imeli povišano plačo skozi tri dni. Deželni zbori so poslali vsak po nekoliko poslancev k cesarju na Dunaj cesarju srečo vošit. Iz Kranjskega so sli gg. Poklukar in Costa, štajerske Slovence je pa zastopal g. dr. Dominkuš, deželni poslanec celjskega okraja. Od vseh krajev so pokazali Avstrijci ljubezen in spoštovanje do cesarja. Pa naj mu čestita še „S1. Tednik “ z željo, da bi še dolgo vladal in da bi se mu posrečilo svoje narode srečnejše storiti, nego so zdaj.
Domače stvari.
—	(Reguliranje Savine.) Iz Gradca se nam piše, da je vlada pri volji, za reguliranje Savine dve petini vseh stroškov plačati. Savina bi se potem imela regulirati v desetih oddelkih, vsako leto en oddelek.
Vsi stroški za zavarovanje bregov, za po-popravljanje struge itd. bi znašali 100.000 gld., tedaj vsako leto 10.000 gold. Erar bi plačal dve petini ali 40.000 gold., štajerski deželni fond vadno toliko, zadeti okraji celjski, vranski, gornjegraški in šoštajnski in zadete občine vsi skupaj 2000 gold. na leto. Upamo, da štajerski deželni odbor že letos sklene to postavo in tako ustreza že dosti priznani potrebi popravljanja savinske struge.
—	(Iz Kozjega) se nam piše 25. nov. Tukajšnje okrajno zastopništvo je izdalo leta 1872. zavsem 16.685 gold. 44 kr. V proračun za leto 1873 je kot odhodek postavljenih za vsem 16.815 gold 95 kr. Za cestne potrebe se je leta 1872 izdalo 10.364 gold. 55 kr.; za letošnje leto je bilo zato v proračun ali preliminare postavljenih 9.423 gld. 32 kr. — V teh dveh letih se je tedaj za cestne potrebe blizu dvajset tisuč goldinarjev potrošilo. Da vse to, kar se je v teh dveh letih na komisijski cesti storilo z brezštevilnimi vožnjami načelnikovimi vred nij takega denarja vredno, lehko otrok prev-dari. Plačuje se nekemu velikoposestniku in znanemu bogatinu na vsako leto 120 gold., da je svojega sina dal v vinorejsko šolo v Maribor. Da ne bode kozjanski okraj vinarja od tega kapitala vlekel, bi človek smel kaj staviti. — Plačuje se iz okrajne kase neki babici na Bučah na leto 30 gold. Da ta babica te podpore ne zasluži, je znano, in da okraju kozjanskemu primerno koristiti ne more, je razumljiva stvar. Plačuje se od lani sem za okrajno kanclijo na leto 120 gold.
—	ko se je popred na leto le 74 gold.
plačevalo. Najela se je pa nova pisavnica samo le na korist načelnikovo. — Postavilo se je v proračun za prihodnje leto za tukajšnjo hranilnico, ali šparkaso 400 gold. in za oskrbljevanje kakih 200 gold. zavsem 600 gold. Kdor tukajšnje razmere pozna, bo precej sprevidel, da namenjena hranilnica ne more imeti obstanka, so tedaj vsi stroški za to stvar zavržen denar, itd. itd. Prebivalci tukajšnega okraja imate ravno zdaj lepo priložnost, se tega škodljivega in pogubnega gospodarstva rešiti. Pustite pri zdaj-nih volitvah za okrajno zastopništvo moža na strani, naj bode tam delaven, ker je za to dobro plačan. Izvolite si domačega človeka za načelnika ali „obmanau in postavite mn na stran poštenega in izvedenega človeka za pisarja. S tem pridete tudi obrekovanju v okom, kakor da bi bil kozjanski okraj tako zapušen, da nema domačega človeka, ki bi bil za okrajnega načelnika sposoben. Ako bi se pa zares te nezgode ne bilo mogoče znebiti, pa vsaj na to delajte, da može, — če jih še kaj imate, — v okrajno zastopništvo spravite, kateri ne bodo k vsemu prikimavali, kar si gospodje brez posestva in davka namislijo.
—	(Iz Šentpavla) [v savinski dolini se nam piše 25. nov.: Pri nas se je pričelo ob nedeljah in praznikih po krščanskem nauku podučevati o novi meri in o kmetijstvu, kar je bilo uže prej potrebno. A kaj hočemo, ko je dosedaj le malo možakov in mladen-čev bilo, kateri bi bili navdušeni za poduk, šolo in učitelja. Učitelj z najboljšo voljo in trudom nij dosegel pravega uspeha, ker mladina veliko presliši, malo v spominu hrani, nauk jej gre le malo na misel, več pa vse drugo nekoristno. Ljudje še nemajo pravega spoznanja, koliko koristi šola, kajti dokler starim šola smrdi, tudi mladim ne diši. Koliko je pač staršev, ki gredo v šolo in popra-šajo to ali ono, ter dajo otroku navdušenje do uka in šole? — Na prste jih nij kaj sešteti. Mlačnih, ki gredo rajše v krčmo nego nauk poslušat, in onih ki gredo samo v cerkev, a bo pridejo domov ničesar ne vedo, niti vprašati niti ne povedati mladini v prid,
tacih je mnogo in skoro bi djal — vedno več. Kam bodemo prišli, ako se ljudstvo ne bo drugač obrnilo in učilo. Upati moramo, da pride čas pravega spoznanja šole in poduka starim kakor mladim, ko mu ne bo šola več trn v peti, nego bode vesel, da se bo kaj več učiti mogel.
— (V Idriji je voljen) 28. nov. za deželnega poslanca g. Anton vitez Gariboldi, velikoposestnik iz Šiške pri Ljubljani enoglasno. Dobil je 57 glasov. Narodnjaki volit nijso šli.
— (G. Adamovič), ki je bil izvoljen v slovenjegraškem, marenberškem in šoštanj-skem okraji za deželnega poslanca, se je odpovedal tej časti. Treba bo nove volitve. Cujemo, da narodnjaki priporočajo profesorja Pajka, ki bi bil res najbolji poslanec za deželni zbor.
— (Cesarjeva 25 letnica) se je v Ljubljani praznovala s 101 kanonskim strelom z grada zjutraj ob 6. Vojaška godba je marše igraje šla skozi mesto. Ob 10. je bila velika maša v stolni cerkvi, katero je cele-briral škof Jarnej Vidmar. Navzočni so bili vojaški in civilni uradniki.
— (Iz slovenske Bistrice) se nam piše 29. nov.: Dolgo pričakovana ura je tedaj prišla. — Več dnij že nij bilo pri nas dru-zega slišati, nego da se gotovo denes, jutre itd. nova postaja prometu izroči. Že par dni poprej’ se je telegrafično naznanilo, da se denes nova postaja odpre in bilo je tedaj tudi mogoče vse potrebno pripraviti, da se je to z dotično slovesnostjo vršilo. — Vihrajoče zastave na novem kolodvoru, silno pokanje možnarjev in veselo igranje godcev je mimo-vozečim, kakor tudi celi okolici naznanjalo slovesni dan, med tem ko se je pri dobri kaplici govorilo in prerokovalo o srečni bodočnosti naših potomcev. Nečem tukaj z nova pretresovati, da in kako bi se to, kar se je zdaj s težavami in velikimi gmotnimi žrtvami priborilo — pred kakimi 20 leti bilo lahko brez težav in žrtev pridobilo, nečem tukaj naštevati dotičnih uzrokov takratne kratkovidnosti
—	ali bolje zaslepljenosti, temuč opozorujem samo na to, da se zdaj na dotičnem mestu
še tudi naj -/a to skrbi, da se odstranijo kakor hitro mogoče vse zapreke, ki zavirajo iz prva uporabljenje novo dodelane ceste, t. j. naj se prvič — novo dodelana cesta posuje z najdrobnejšim kamenjem, drugič naj se ne odlaga na veke s popravljanjem pota za pešce in tretjič naj se skrbi za boljšo restavracijo na novem kolodvoru.
Politični razgled.
Notranje dežele. — Cesar je
v torek na dvorni obed povabil vse de-putacije deželnih zborov, ki so mu prišle k 251etnici čestitat. Deputaciji avstrijskih škofov, ki mu je prišla čestitat, izrekel je cesar upanje, da se bode posrečilo z medsobojnim sodelovanjem posvetne in duho-venske oblasti vse zdanje teškoče premagati. Cesar želi božjega blagoslova na delo duhovščine, ki pa naj mir vsaja v srca prebivalstva. On je prepričan, da bodo škofje v tem sodelovali. — Poslancem je cesar djal, da zaupa v nje, da bodo njegova prizadevanja, ki vse narode z enako ljubeznijo objema, podpirali. — Cesarsko vojskiuo povelje ustanovlja spomenske medalje za vse, ki so od leta 1848 v kakem boji bili. Drug ukaz pomiloščuje vse, ki so zavoljo razžaljenja cesarja kaznovani, in terja naj se poroča o tem, kateri kaznenci zaslužijo, da se jim kazen odpusti.
V gorenjem - avstrijskem deželnem zboru je federalistična pravna stranka izročila predsedniku pravo obrambo in protest proti priznanju pravoveljavnosti direktnih volitev v državni zbor.
Hrvutski deputaciji, ki je cesarju v Pesti čestitala ob priliki 251etnice, je ta odgovoril, da ga jako veseli, da so Hrvatje sprejeli popravljeno nagodbo in da želi, da bi Hrvatska z Ogersko v slogi živela in le za zmerni napredek svoje dežele skrbela.
V	moravskem deželnem zboru je izročil dr. Pražak v imenu 23 federalistov pravno zavarovanje proti direktnim volitvam in vsemu, kar pravice češke krone žali.
Vnanje države. — Na Španj-skem so zdaj začeli streljati na mesto Kar-tageno, kjer so uporniki utrjeni. Vladna vojska je prav pogumna, in se je nadejati, da bo kmalu premagala prevzetne upornike.
Papež je javno pristopil k Don Carlosovi stranki. V Estello, glavni kvartir Karlistov, je namreč prišlo papeževo pismo, ki imenuje škofa Urgela za generalnega vikarja karlistovske armade. Ta škof je bil
svojo škofijo zapustil, je od vlade odpadel, in h karlistovski uporni vladi zbežal. Naznanil je to v Rim, pa je omenjeno imenovanje dobil za odgovor.
Na Nemškem se ima upeljati civilni zakon za vsacega brez izjeme.
Oospodarske stvari.
Kako bi se vinoreja povzdignila?
V	več krajih na dolenjem Kranjskem in Štajerskem so še pušče, ki malo dobička dajo; z majhnimi stroški bi se dali taki pašniki ali slabi gozdi v vinograde spremeniti ki bi kmetu lep denar nesli. Toda kmeta se'mora spodbujati, ne samo s tem, da se mu pove, kaj je boljše, ampak tudi s tem da se mu da denarna pomoč. Spodbujati morajo vi n or e j-ska društva, pomagati pa mora dr ž a v a ; država naj kmetom da denarja na roko, ki se ji bo v obrokih z interesi nazaj splačal, in sicer naj odmeri za vsak oral določen znesek. Drnštvo naj pa skrbi, da se bo ta denar prav rabil. Vinogradi že tretje leto nekaj dado in v šestih letih bi se denar, ki ga je država v pomoč dala, lahko nazaj splačal. Drugo sredstvo, da bi se več vinogradov napravilo, je to, da bi država za to davkov ne terjala nekaj časa. Nobene stvari se kmef tako ne boji, kakor davkov, ki so čedalje večji. Naj se mu pa za novi vinograd davki za 15 do 20 let puste, pa bo gotovo rad nehvaležno puščo v lep vinograd prekopal.
(Dalje prihodnjič.)
Razne stvari.
* (Nečloveško dejanje.) V Čakavcu je pred nekaj tedni kovač Jurij Saško se svojim učencem Ratajcem koval deset palcev dolg in en palec debel žebelj, ki ga je sam držal in neprenehoma vrtil. Po nesreči vdari učenec svojega mojstra s kladivom po prstih. Mojster se tako ujezi, da učencu razbeljeni žebelj v trebuh zasadi, tako, da je na hrbtu skozi pogledal. Ratajac se je na mesti zgrudil in dušo izdihnil. Sodnija je nečloveškega mojstra obsodila na dve leti teške ječe.
* (Dvoboj) sta imela te dni pri Parizu dva vlaška kneza, Sueo in Gika, oba sina hospodarjev iz Valahije. Bila sta se se samokresi in sta strelila oba na enkrat.
Gika svojega nasprotnika nij zadel, a sam je bil zadet in je čez nekaj ur umrl. Bil je 55 let st&r in sin hospodarja Jurija Gike; nekaj Časa je bil v Bukrešu policijski prefekt. Princ Konstantin Suco, njegov morilec, je tudi nekako toliko star, in je služil svoje dni kot kapitan v francoski marini. Uzrok dvoboja nij znan.
Tržna poročila.
Iz Dunaja 29. nov. V domačih deželah je bil pretekli teden semenj zdaj mlačen, zdaj živahen, ne da bi se gledalo na cene v tujih krajih. Konec tedna je bil trg dober, posebno v reži, ki se je po 5 do 10 kr. podražila, in se hitro prodajala, bila je po 5 gl. 50 kr. do 6 gl. 40 kr. Pšenice se je prodalo kakih 25.000 čolnih centov; prodajalci so hoteli višje cene, kakor oni teden, pa so tudi sem pa tam 5 do 10 kr. več dobili. Na debelo se je pa po navadni ceni prodajala. Bila je po 7 gl. 50 kr. do 8 gl. 30 kr. Za ječmen so prodajalci tudi več hoteli, zato se ga pa tudi nij prav veliko prodalo. Le najlepšega so kupci za terjano ceno kupovali. Prodajal se je sploh po 5 gl. 5 do 25 kr. Koruza se je podražila za 20 do 25 kr. cent, plačevali so jo po 4 gl. do 4 gl. 85 kr. Tudi oves se je pri vsakem centu za 20 kr. podražil. Za navadno blago se je dajalo 4 gl. 70 do 75 kr., za boljše pa do 5 gl. Črna pšenična moka je bila za 25 kr. dražja.
Iz Peš te 29. nov. Žito je iz začetka imelo slab semenj, vsake vrste kupci so se držali. Za to je bilo pa prodajalcev več in žita se je mnogo pripeljalo; zato je cena pri pšenici precej prva dva dni za 10 kr. pala. Proti koncu pa se pšenica nij le za onih 10 kr. opomogla, ampak je še v ceni poskočila in se je še dražje, kakor oni teden plačevala. 100.000 čolnih centov se je pšenice prodalo. Beži se je malo pripeljalo in malo ponujalo in še potem, ko se je 10 do 15 kr. več privolilo, se je je komaj 10.000 čolnih centov prodalo. Ječmena seje tudi malo pripeljalo m ponujalo. Plačeval se je po ceni preteklega tedna, za krmo namenjeni celo do 10 kr. dražje. Prodalo se ga je 25.000 vaganov. Koruza je bila vsak dan dražja, tako, da se je koncem tedna celo za 20 kr. višje plačevala; ker se je je pa malo pripeljalo, so je komaj 20.000 centov prodali. Ovsa se je po trdni ceni 25.000 vaganov spečalo. --Beli fižol je bil po 5 gld. 25—50 kr., leča po 5 gld. 50 kr. do 6 gld. 50 kr., grah po
6 gld.	50 kr. do 7 gld.,	proso	po	4 gld.
25 kr.	do 4. gld. 45 kr.,	pšeno	po	7 gld.
50—75 kr. Vinski kamen slab po 30 gl. boljši po 33 gld., orehi po 15 do 19 gld., med 19—22 gld., rudeča detelja je bila po 18	gld., in pol. Špeh	prekajen po	38 do
40 gl.,	frišen po 30 gld., mast po	35	do 40
gold.
Tržne cene.
V Ljubljani 3. decembra 1873.
Pšenica 7 gl. — kr.; — rež 5 gl. — kr.; — ječmen 4 gld. 20 kr.; — oves 2 gl. 10 kr.; — ajda 4 gl. 30 kr.; — prosd 4 gl. 30 kr.; — koruza 4 gl 80 kr.; — krompir 2 gl. 20 kr.; — fižol 6 gl. 50 kr.
— masla funt — gl. 53 kr.; — mast — gl. 42 kr.;
— Špeh frišen — gl. 32 kr.; — špeh povojen — gl! 42 kr.; — jajce po 3 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine iunt 20 kr.; — teletine funt 30 kr.; — svinjsko meso, funt 28 kr.; — sena cent 1 gld. — kr.; — slame cent — gl. 70 kr.; — drva trda 8 gld.
— kr.; — mehka 5 gl. 50 kr.
Cast imamo javno naznanjati, da smo gospodu
Afflusti Vertnikn,
kateremu smo ob svojem času akvizi-cijsko opravilo izročili, to pošlo vzeli in da smo ga popolno odpustili.
Zastopništvo „Avstr. Greslama"
v Ljubljani.
VALENTIN ZESCHKO.
(ii-i)
t
Učni fant,
/
kmetskega stanu, prijetne postave, se sprejme takoj v mešani trgovini. Uči se 3—4 leta, se mora z vso obleko od doma preskrbljevati in poroštvo od svojih imeti, da je pošten. Natančneje pove ustno
M. Drobnič,
(10—2) trgovec v Selnici na Dravi.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren Matej Stergar.
Tisk „ Narodne tiskarne11 v Ljubljani.