Bgj ^r TERRf Razpetina 1050 mm. Skoraj dokončan stiroporni model, izdelan v kalupih. Predviden za direktni pogon z motorjem SPEED 400 PLUS. Komplet (Kat. št.: 3235) z izdelanimi sestavnimi deli in priborom za vgradnjo RV-naprave^ Model je izdelan na podlagi najnovejših dognanj aerodinamike in tehnike. Uporaba predvidenega motorja zagotavlja slikovito izvajanje tudi prednjih lupingov. Poseben stiropor, ki ne vpija vlage, omogoča letenje v vsakršnih vremenskih razmerah. 'Podrobnejši-opis najdete v glavnem katalogu GLAVNI KATALOG 48 FS na CD-ROM-u (1390 S|T) . lahko naročite po pošti pri: NIIBO MODELI d. o. o. V : • p. p! 17 v':';..':/ " 1370 LOGATEC AZ 140 0 KAZALO 2 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih OKTOBER 2000, LETNIK XXXIX, CENA 330 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Direktorica: Irena Junkar Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 061/179 02 20, faks: 061/179 02 30, e-pošta: joze.cuden@tehniska-zalozba.si internet: http://www.tehniska-zalozba.si Naročniški oddelek: telefon: 061/179 02 24, faks: 061/179 02 30, e-pošta: tzs-lj@siol.net Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 330 SIT, naročnina za prvo polletje pa 1650 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-601-280532 Celoletna naročnina za tujino znaša 6600 SIT (65 DEM oziroma 30 USD). Devizni račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Glavni urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič, Tisk: Tiskarna Ljubljana, d. d. Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Modeli jadrnic metrskega razreda so vse bolj priljubljeni tudi med našimi modelarji. Foto: D. Regoršek KAZALO 1 8 6 6 71 2 EVROPSKO PRVENSTVO Z LETALSKIMI MODELI V KATEGORIJAH F-l-A, B IN C 3 12. ALPSKI POKAL 6 11 12 PILATUS PC-9 - MAKETORAMA ... TIMOVO IZLOŽBENO OKNO MESSERSCHMITT ME-163B-1A KOMET MODELI SLOVENSKIH JADRALNIH LETAL(1. DEL) - ČAVKA . 14 13 16 ZMAJ IZ STIROPORA NAVIJALO ZA ZMAJEVO VLEČNO VRVICO SLOVENKA - RV-JADRNICA METRSKEGA RAZREDA . 25 TIMOV TEST - RV-NAPRAVA COCKPIT. 28 29 UKV RADIJSKI SPREJEMNIK . HIŠNA ELEKTRONSKA POŠTA (2. DEL) 31 33 ZAMENJAVA IZRABLJENIH AKUMULATORSKIH CELIC LSRS STRELA-1 (SA-9 GASKIN) -MAKETORAMA . 36 37 40 MLINČEK NA VODO IN VETRNICA IZ PLASTENK NOČ ČAROVNIC . UGANKARSKI KOTIČEK TIRE 2 oktober 2000 1 REPORTAŽA Evropsko prvenstvo z letalskimi modeli v kategorijah F-l-A, B in C Buzau, Romunija, 19.-24. 8. 2000 MARJAN KLENOVŠEK Letošnje evropsko prvenstvo mode¬ larjev s prostoletečimi modeli kategorij F-l-A, B in C se je med 19. in 24. avgu¬ stom odvijalo v mestu Buzau v Romuni¬ ji. Na prvenstvu je sodelovalo tudi pet slovenskih tekmovalcev z jadralnimi modeli in gumenjaki, v pomoč pa so jim bili tudi trije spremljevalci. Vodja ekipe je bil Tomaž Hribar. Buzau leži onstran Karpatov, dobrih 175 kilometrov severno od Bukarešte, tekmovanje pa je potekalo na travnati površini letališča, ki si ga delita vojaško in kmetijsko letalstvo. Vožnja z motor¬ nimi vozili po terenu je bila prepoveda¬ na, zato smo se za modeli podili kar peš. Kot je na tovrstnih prvenstvih že v navadi, so organizatorji tudi v Romuniji ob letališču pripravili prostor za tabor¬ jenje in nekaj okrepčevalnic. Taborili so predvsem prodajalci modelarskega Slovensko zastopstvo v Romuniji: Marjan Klenovšek, Matej Nardin, Boštjan Bagari, Bojan Bagari, Tomaž Hribar, Dejan Gomboc in Jože Titan Posvet med tekmovanjem V kategoriji jadralnih modelov (F-l-A) so Slovenijo zastopali Boštjan Bagari in Dejan Gomboc iz Murske So¬ bote ter Matej Nardin iz Nove Gorice, torej tekmovalci, ki so lani dosegli ekip¬ no zmago na mladinskem evropskem prvenstvu v Izraelu. V kategoriji mode¬ lov s pogonom na gumo (F-l-B) repre¬ zentanca ni nastopila v polni sestavi in sta tekmovala le Tomaž Hribar iz Vele¬ nja in Celjan Marjan Klenovšek. Stroške udeležbe na prvenstvu so reprezentanti plačali deloma iz svojega žepa, del de¬ narja pa so prispevali tudi sponzorji. Po uvodnih dneh, namenjenih za trening, se je evropsko prvenstvo priče¬ lo s tekmovanjem v kategoriji jadral¬ nih modelov F-l-A (A-2). V ponedeljek, 21. 8., se je na tekmovalnem prostoru zbralo 69 tekmovalcev iz 24 držav. Vre¬ menske razmere so bile dokaj dobre z Delegat FAI, g. lan Kaynes, otvarja evropsko prvenstvo. 5 . Oče Bojan pomaga Boštjanu Bagariju pripraviti model za na¬ slednji start. materiala iz držav nekdanje Sovjetske zveze, večina udeležencev je prebivala v hotelu Pietroasa v Buzauu, nekaj pa si jih je poiskalo prenočišča v drugih ho¬ telih po mestu. Udeležba na tekmova¬ nju je bila dokaj številna, saj so se ga udeležili modelarji iz 26 držav. Prvenstvo je organizirala Romunska modelarska zveza (Federatia Romana de modelism), ki je poskrbela za solid¬ no organizacijo tekmovanja in nastani¬ tve tekmovalcev. Izredno naporna pa je bila za udeležence vožnja do Buzaua, saj so bile ceste ponekod močno zdela¬ ne, zelo pogoste pa so bile tudi delne zapore zaradi del na cestah. Vreme je bilo za tekmovanje primer¬ no, sončno, vendar izjemno vroče. Ter¬ mometri so kazali tudi čez 40 °C. S prihajajočo fronto pa se je krepil tudi veter. 2 oktober 2000 TIKI! 2 REPORTAŽA občasnim močnimi sunki vetra. Modeli so leteli zelo daleč in nekaj se jih je tudi izgubilo. Termič¬ na dviganja so bila zelo nestabilna in po sedmih startih se je v fly-off uvrstilo 31 tekmovalcev. Žal med njimi ni bilo nobenega našega. Še najbližje je bil uvrstitvi v zaključni del Boštjan Bagari, ki pa je v zadnjem Startu z rezervnim modelom na¬ redil napako. V drugi fly-off se je uvrstilo 13 tek¬ movalcev, zmagal pa je Madžar Jeno Voros. Naslednji dan se je z modeli s pogonom na gumo kategorije F-l-B med seboj pomerilo 65 tekmovalcev iz 24 držav. Že ob drugem Startu je pričel pihati veter, ki se je čez dan še krepil in močno otežil izbiro pravega trenutka za Start mo¬ dela. Kljub taktično zahtevni tekmi se je v prvi fly-off uvrstilo 29 tekmovalcev, v drugega pa 23- Med tekmovalci, ki so končali tekmovanje že v prvem dodatnem letu, je bil tudi Marjan Klenov¬ šek, ki mu je »zmanjkalo« 28 sekund in je z rezul¬ tatom 272 sekund osvojil 25. mesto. V tretji final¬ ni let so se uvrstili le trije tekmovalci, zmagal pa je lanski svetovni prvak in zmagovalec svetovne¬ ga pokala, Ukrajinec Oleg Kulakovski. V kategoriji vzpenjačev F-l-C Slovenci nismo imeli predstavnika. Tekmovalo je 36 tekmovalcev iz 15 držav. Slišati je skoraj neverjetno, vendar se je tekmovanje končalo brez dodatnih letov. Mo¬ čan veter je opravil svoje in polno število točk je zbral le zmagovalec Edin Šahinovič iz BiH. Dosežki, ki smo jih letos dosegli Slovenci na evropskem prvenstvu, niso ravno bleščeči. Delo¬ ma je za to kriva neizkušenost naših mladih tek¬ movalcev, deloma pa tudi pomanjkanje denarja za nakup ali razvoj vrhunskih tekmovalnih modelov. Delni rezultati Evropskega prvenstva prostoletečih letalskih modelov F-l-A, B, C: Kategorija F-l-A, posamezniki (69 tekmovalcev): 12. Alpski pokal ROBERT RESMAN Letos smo v modelarskem klubu ALC Lesce-Bled organizirali že dvanajsti Alpski pokal letečih maket. Prireditev se je odvi¬ jala na letališču poleg glavne steze, ki je bilo za to priložnost rezervirano samo za modelarje. Poleg domačih so nastopili še modelarji iz Avstrije, Italije in Nemčije. Za¬ radi velikega števila tekmovalcev, bilo jih je več kot 70, se je prireditev zavlekla poz¬ no v popoldne. V primerjavi s prejšnjimi prireditvami, ko so tekmovalci lahko opra¬ vili po dva leta, so letos imeli na razpolago samo enega. Nastope so ocenjevali trije sodniki, in sicer videz modela ter letenje. Pri domačih modelarjih, ki prav nič ne zaostajajo za tujimi, smo lahko videli več zelo dobro izdelanih modelov, ki so tudi v zraku pokazali dobro letenje. Marjan Mencinger je s svojim DC-9 imel nekaj smole, saj mu je v zraku spet odpovedal eden od motorjev. Pristanek, ki je sledil, je bil nekoliko trši, zato je poškodoval podvozje in desno zakrilce. Znani model ima razpetino 4 m, dolg pa je 5,6 m. Poga¬ njata ga dva motorja OS max s prostorni¬ no 18 cm 3 . Ker ima model površino kar 2 m- in tehta 20 kg, je v zraku pri vodenju zelo zahteven. Model Rusjanovega letala Eda-5 mode¬ larja Albina Novaka je znova očaral gledal¬ ce. Ta model je bil nekakšen preizkus za gradnjo pravega letala, ki smo ga letos že občudovali v zraku. Model je narejen v merilu 1 : 2 in ima razpetino kril ter dolži¬ no po 3,5 m. Model poganja motor titan 62 cm 3 in tehta 13 kg. Albin pa je pokazal še en model našega slovenskega letala - čavke. To je bilo po 2. sv. vojni naše prvo jadralno letalo, ki ga je konstruiral Ivo Šo¬ štarič. Model je narejen v merilu 1 : 4, ima razpetino kril 2,8 m in tehta 3 kg. Franci Svetina in Marjan Smrtnik sta se predstavila z enakima modeloma ru¬ skega šolskega trenažnega letala Po-2. Pra¬ vo letalo je bilo namenjeno za odmetava¬ nje padalcev in aerovlek in prav to letalo je v aerozapregi dvigovalo naša prva ja¬ dralna letala čavke. Modela sta narejena v merilu 1 : 6, poganja pa ju motor s pro¬ stornino 10 cm 3 . Modelarji iz podjetja Mibo so prikazali ves svoj program, demonstracijski let z modelom Dimona pa je izvedel Bogo Štempihar. Videli smo tudi turistično vož¬ njo cessne 172 nad Lescami modelarja Čeriča in lear jeta 40 modelarja Igorja Divjaka. Njegov model v merilu 1 : 6 z raz¬ petino kril 1,4 m ima maso 3,35 kg. Oče Rafael in sin Janko Cajhen sta po¬ kazala odlično izdelane modele. Janko, ki je letel z jadralnim modelom fox z razpeti¬ no kril okoli 7 m se je enakovredno kosal s tujimi modelarji, ki so nastopili s podob¬ nimi modeli in sicer foxi ter swifti-l. V ae¬ rozapregi motornega letala poni in jadral¬ nega MG 19 musger sta poletela Gerhard in Gernot Bruskman. Omeniti velja, da je skoraj šestmetrski jadralni model pilotiral osemletni modelar. Stalni gost naših prireditev, Johann Ogris iz Avstrije, ki vsako leto predstavi nekaj novega, je letos pokazal model sky- 1. Gigantski model z dvema motorjema na krilih je na tleh deloval dokaj nebogljeno. Z lepim in prepričljivim poletom pa je pi¬ lot v zraku pokazal prav nasprotno. Ž bo- eingom 737 je poletel Heimo Tammerl. Model z razpetino kril 2 m in maso 5 kg je v celoti narejen iz kompleta v tehniki ELSV. Najštevilnejše tuje zastopstvo so imeli Italijani. Sergio Giaretta je nastopil z izredno lepim do podrobnosti izdelanim modelom aermachi MB 339A pan v bar¬ vah njihove akrobatske skupine Frecce Tricolori, ki ga je poganjal motor fan v trupu. Ker zaradi majhnih koles model ni mogel vzleteti s travnate steze, je modelar polet opravil z asfaltne. Model ima razpe¬ tino kril 1,87 m in tehta 6,8 kg. Še eno atraktivno točko je izvedel Paolo Zanin, ki je poletel z modelom lastne konstrukcije airlines. Poganjal ga je pulzoreaktor do¬ mače izdelave. Model z razpetino kril 2,2 m in maso 4 kg je bil v zraku pošteno glasen in lahko smo se prepričali, zakaj so tovrstni motorji v nekaterih državah pre¬ povedani. Ples ali letenje po glasbi je pri¬ kazal Antonio Cellini z modelom neuro. Model z razpetino kril 2 m in maso 4,6 kg je poganjal motor MVVS 25 cm 3 . Model je v zraku dobro vodljiv in stabilen, čeprav ne uporablja nikakršnega žiroskopa ali če¬ sa podobnega. Številni gledalci so lahko videli tudi model pitts special v merilu 1 : 2, suhoj M26, doma izdelano modelarsko turbino in še veliko drugih modelov, katerih opis bi presegal obseg naše revije. Vsi skupaj smo preživeli lep dan in izmenjali izkuš¬ nje s tujimi modelarji. Kdor se letošnje prireditve ni mogel udeležili, lahko zamu¬ jeno nadoknadi 15. avgusta prihodnje leto na 13- alpskem pokalu. TT51 2 oktober 2000 3 DC-9 modelarja Marjana Mencingerja še vedno navdušuje gledalce. Model dolžine 5,6 m in razpetine 4 m poganjata dva motorja OS max z 18 cm 3 . Površina kril znaša natančno 2 m-, masa pa je 20 kg. Sergio Giaretta iz Italije je pokazal lepo izdelan model aermachi MB 339A PAN, s kakršnimi letijo v skupini Frecce Tricolori. Model z razpetino 187 cm in maso 6,8 kg poganja fan motor. Janko Rant je predstavil doma izdelano modelarsko turbino. Suhoj M26 z razpetino 2,7 m in maso 13 kg je delo modelarja Bruna Paolo Zanin iz Italije z modelom lastne konstrukcije airlines, ki ga Zarpellona iz Italije. poganja pulzoreaktor. Razpetina 2,2 m, masa 4 kg. m giitiii r *-tt* vr - , • •• **.*.--• w M ttmm im um It JI ■ -s mm '■iml iim- «wmi mijrihi Johann Ogris iz Avstrije je stalni udeleženec naših prireditev. Vsako leto Heimo Tammerl iz Avstrije s svojim boeingom 737. Model je v celoti pripravi nov model. Letos je nastopil z modelom sky 1. narejen iz steklenih vlaken. Razpetina 2 m, masa 5 kg. oktober 2000 TIK.I 2 4 REPORTAŽA MG 19 musger v merilu 1 : 3 ima razpetino 5,8 m, pilotiral pa gaje Gernot Bruskman iz Beljaka. Lepo izdelan model lear jet 40 modelarja Igorja Divjaka. Model z razpetino 1,4 m in maso 3,35 kg je bil v zraku kot pravi. Pitts special modelarja Claudia Boribella iz Italije v merilu 1: 2. Model ima razpetino 2,65 m in maso 19,5 kg. Letenje po glasbi je prikazal Antonio Cellim z modelom neuro. Razpetina 2 m, masa 4,6 kg in motor MWS 25 cm 1 . Model ruskega šolsko-trenažnega letala PO-2. Zanj se ogrevajo predvsem starejši modelarji, ki so na njih tudi leteli. Albin Novak z modeloma eda-5 in čavko. Eda-5 je v merilu 1: 2 razpetino 3,5 m, čavka pa ima razpon 2,8 m. Podjetje Mibo modeli iz Logatca je predstavilo celoten program, Dva modela fox modelarja Giinterja Zoberniga in Janka Cajhna ter sutift 1 na sliki pa je model dimona, ki ga pilotira Bogo Štempihar. modelarja Hansa Wallnerja. Modeli imajo razpetino okoli 7 m. TTK.1 2 oktober 2000 5 Pilatus PC-9 Maketorama ANDREJ KOGOVŠEK Kar nekaj let se je v moji zbirki nese¬ stavljenih maket prašila maketa edinega »pravega« letala vojnega letalstva Sloven¬ ske vojske in čakala na trenutek, ko bo iz nje končno nastal pravi slovenski PC-9. Ko smo maja z urednikom Tima Jožetom Čudnom in prijateljem Markom Malcem obiskali letalsko bazo Cerklje ob Krki, je dokončno padla ideja, da to letalo obšir¬ neje predstavimo bralcem naše revije. S samo predstavitvijo in opisom letala smo se seznanili že v prvi letošnji številki Tima, v tem članku pa si bomo ogledali gradnjo za sedaj edine makete tega za nas zanimivega letala. Aerodub (kat. št. ABAE 56) pilatus PC-9 Opis in sestavljanje Že kar nekaj let je, odkar je Aeroclub, manjši angleški proizvajalec maket »ekso¬ tičnih« letal in raznih dodatnih delov za izboljšave, izdelal maketo PC-9 v merilu 1 : 72, ki pa je žal dosegljiva v glavnem le pri angleških trgovcih z maketami. Najlaž¬ je bomo do makete prišli pri znanem Hannanfsu (www.hannats.co.uk) za do¬ brih 3500 SIT (pribl. 10 $) s poštnino fl EROCLUB Slika 2. (slika škatle, Aeroclub ABAE 56, pi¬ latus PC-9) vred, kar je dokajšna vsota za vsebino, ki jo uzremo, ko odpremo škatlo. Ker pa druge izbire ni, bomo maketi vse slabosti že vnaprej ospustili in se na koncu preda¬ li prijetnim občutkom ob pogledu na končni izdelek. Naj še dodam, da je mogo¬ če izdelati maketo v obeh izpeljankah PC-9 in PC-9M, s tem da je pri izpeljanki »M« treba spremembe izdelati samostoj¬ no, kar pa lahko storimo s pomočjo prilo¬ žene tehnične risbe in fotografij. V škatli (slika 2) dobimo šest de¬ lov iz brizgane pla¬ stike (trup, smerni rep, krilo, višinski rep in podstavek kabine), 13 delov iz sive kovine (ka¬ po propelerja ali spiner, propeler, izpušne cevi po¬ gonske turbine, podvozje in pilot¬ ska sedeža) ter po¬ krov kabine iz va- kuumiranega celu- lojda. Deli iz brizgane plastike so že na prvi pogled dokaj grobi, površine pa na nekaterih mestih zaradi izrabljenega kalu¬ pa hrapave, kar pomeni, da jih je treba z zelo finim vodnobrusilnim papirjem (800/1200) narahlo obrusiti, pri tem pa je treba paziti, da nismo preveč temeljiti, saj so gravure, ki prikazujejo spoje delov ali pokrove na letalu, dokaj plitve, nekateri deli (npr. zračna zavora) pa sploh niso prikazani. Tudi konice kril in repa natanč- Slika 3■ Pogled na nos letala. Pod spinerjem je vstopnih za zrak, ki ga moramo sami izrezati v trupu makete. no obrusimo, ker so polne ostankov briz¬ ganja. Pred sestavljanjem pa še nekaj be¬ sed o merski natančnosti makete. Po dol¬ žini je za 4 mm prekratka, kar gre v pre¬ cejšni meri na račun že na oko premajh¬ nega spinerja, čez krila je maketa preozka za 3 mm, po višini pa povsem ustreza. Pred sestavljanjem opravimo še dva posega na trupu letala. Izrezati moramo namreč odprtino za vstopnik zraka v po¬ gonsko turbino pod propelerjem (slika 3) ter odprtino za sprednjo nogo podvozja (slika 4), pri čemer si pomagamo z risbo v Slika 4. Nosna noga podvozja letala L9-61 Slika 1. Maketa PC-9, L-52 Ptuj Slika 6. Čelna instrumentna plošča »Hudournika«, L9-61 (316) po opravljeni predelavi v pravi šolski jurišnik Slika 5. Čelna instrumentna plošča prvih treh pilatusov (PC-9A) (Foto: M. Malec) 6 oktober 2000 Trik 2 ŠKOFJA LOKA Katapultni sedež martin baker Mk. 11A. Na risbi je popolnoma opremljen pilotski sedež iz prednje kabine. Razpoznaven je po daljših nastavkih na vrhu sedeža - za preboj pokrova kabine ob izstrelitvi (risba levo). Podkrilni rezervoar za dodatno gorivo. Standardni podkrilni nosi¬ lec se pritrdi na krilo letal in obda s pokrivnimi kosi. Nanj so lahko pritrjeni rezervoar za gorivo ali različni kosi oborožitve. Pod vsa¬ kim krilom so lahko največ trije nosilci. Slovenskipilatusi lahko no¬ sijo pod vsakim krilom le po en rezervoar, za nošenje različnih oro¬ žij je trenutno prirejen le en pilatus (preizkusno letalo PC-9M, beli 316, »Hudournik«), Ročica pilotske palice znaka TO je slovenska rondela (bela, mo¬ dra in v sredini rdeča s premerom 39 cm). Rondela je narisana tudi na desnem krilu zgoraj in levem spodaj. Na nasprotni strani na krilih dobi letalo veliko taktično številko 51 v črni barvi; enaka se pojavi tudi na nosu letala. Pod zastavo na repu dobi črno oznako »L9-51« v velikosti repne zastave, pod spred¬ njim delom kabine znak 15. brigade, pred kri¬ lom na spodnji strani trupa pa napis »ŠKOFJA LOKA«. Opozorilo: lega grba mesta je na levi in desni strani letala različna! Neopremljen katapultni sedež z zadnje desne strani (brez padala, naslona glave in varnostnih pasov). Lepo je vidna pritrditev sedeža oziroma vodil, ki omogočajo izstrelitev iz letala. TTIE 2 oktober 2000 7 MAKETARSTVO W PIRAN Letalo 52 Ptuj je pobarvano in oz¬ načeno enako kot »Škofja Loka«. Na repu ima pod zastavo oznako L9-52. PILOT LETALEC LETALSKI MEHANIK OROZAR LETALEC OROZAR Znaki različni služb in usposobljenosti osebja v 15. brigadi VL SF Pilot pilatusa PC-9 slovenskega vojnega letalstva v popolni opremi: obleka anti G, pilotske rokavice, čelada s spuščenim zaščitnim steklom in masko. Na levem rokavu nosi našitek Slovenske vojske, na levi strani prsi znak vojnega letalstva, pod njim ime, priimek in čin ter na desnem rokavu znak 15. brigade VL. Vsi našitki so snemljivi. Letalo 53 Piran se razlikuje od »Škofje Loke« po tem, da pod sprednjim delom kabi¬ ne nima znaka 15. brigade, ima jo pod rep¬ no zastavo v velikosti tretjine njene višine. PTUJ 8 oktober 2000 TTE-Ci 2 Slika 7. 19-65 pred poletom. Rožička na naslonjalih se¬ dežev sta različna (zgoraj). Sliki 8 in 9. Rep pilatusa L9-53 z desne in L9-61 z leve. Bodite pozorni na anteni (desno)! (Slika 8, foto: M. Malec) merilu 1 : 72. Ko izrežemo odprtino, na njeno dno prilepimo kos plastike, v kate¬ ro bomo kasneje na mestu, kjer je postav¬ ljena nosna noga, izvrtali luknjo in nogo vlepili. Ko končamo s predpripravo, se lo¬ timo izdelave pilotske kabine. Najprej iz trupa izrežemo odvečno plastiko na me¬ stu, kjer je predvidena sprednja instru¬ mentna plošča, kar nam bo kasneje omo¬ gočilo, da bomo lahko to pravilno vlepili pod nekakšen »nadstrešek« v kabini. S tem posegom bomo pridobili tudi pro¬ stor za krmilno palico in sedeža, saj se nam sicer vse skupaj ne bi izšlo. Pri izde¬ lavi nam bo v veliko pomoč Aeroclubov komplet fotojedkanih delov (ABV123 PC- 9 cockpit detail set), ki nam bo za dodat¬ nih 550 SIT prihranil mnogo dela pri iz¬ delavi instrumentnih plošč (sliki 5 in 6) v notranjosti kabine in še nekaterih manj¬ ših delov makete. Kljub temu pa bo treba samostojno iz približno 1,5 mm debelega plasticarda izdelati stranice kabine in na¬ nje prilepiti ali samostojno izdelati instru¬ mentne plošče. Pri tem nam bodo v po¬ moč priložene fotografije. Sestavimo še pilotska sedeža iz bele kovine, ki ju prej natančno obrusimo z vodnobrusilnim pa- Slika 10. Detajl zadnje nosilne noge pirjem (800). Ko s cianoakrilatnim lepi¬ lom zlepimo nosilni in sedalni del, bomo kaj kmalu ugotovili, da je sedež previsok za okoli 2 mm, zato nosilni del znižamo (odbrusimo). Ko namestimo pasove in ro¬ čico za katapultiranje, moramo na sedež dodati še rožička, ki sta pritrjena na naslo¬ njalo za glavo. Pri tem pazimo na obliko rožičkov, saj se sprednji in zadnji nekoli¬ ko razlikujeta (slika 7). Sedeža pobarva¬ mo po priloženi sliki, za kabino pa upo¬ rabimo Humbrolovo Hu-78 (cockpit green). Ko je kabina končana, zlepimo obe polovici trupa, še prej pa nos obteži¬ mo z okoli 10-15 g balasta, da izgotovlje¬ na maketa ne bo sedla na rep. Za obteži¬ tev lahko uporabimo izrabljene kroglice krogličnih ležajev. Za lepljenje sestavnih delov priporočam uporabo cianoakrilat- nega lepila, saj bo delo hitro opravljeno, z maketarskim kitom pa se lahko takoj loti¬ mo zapolnjevanja dokaj velikih špranj med spoji. Po kakšnem dnevu, ko se kit dodobra posuši, spoje obrusimo in na ma¬ keto dodamo še nakatere doma narejene manjkajoče dele, kot so pokrova koles, zadnjih nosilnih nog (ta se po pristanku letala postavita v zaprt položaj), njuna aerodinamična zaključka (glej barvne profile), pokrova sprednje nosilne noge, izpušnih cevi pogonske turbine, ante¬ ni na repu letala (sliki 8 in 9) ter ante¬ ne pred korenom repa (tehnična ris¬ ba). Pred barva¬ njem obrežemo še pokrov kabine iz vakuumiranega ce- lulojda. Najlaže to storimo z ostrimi škarjami. Pri izde¬ lavi ravnih rezov za vodilo uporabimo papirnat lepilni trak, ki ga nalepi¬ mo na kabino na • mestih, kjer je v ce- lulojdu nakazan rob kabine. tako pomembno dejanje - barvanje in oz¬ načevanje. Letala PC-9 in PC-9M so pobar r vana v standardne barve Slovenske vojske in v predpisanem maskirnem vzorcu, ki je predstavljen z barvnimi profili in nam bo v pomoč pri delu. Naša naloga je le, da maketo čim lepše pobarvamo. Ker za bar¬ vanje potrebujemo kar pet različnih barv¬ nih odtenkov, nam bo to vzelo vsaj pet dni dela. Priporočljivo je v prvem koraku pobarvati spodnji del letala, za kar upora¬ bimo Humbrolov barvni odtenek Hu-127 (US light ghost grey, FS 36375). Nadalju¬ jemo z osnovnim rumenoolivnim odten¬ kom (gelboliv/ RAL 6014), ki ga dobimo v Revellovem kompletu (Militarfaben set, kat. št. 32340) in naprej s kamuflažnimi li¬ sami bronasto zelene (bronzegrun/RAL 6031) ter usnjeno rjavo (lederbraun/RAL 8027), ki jih prav tako najdemo v Revello- vi ponudbi barv pod oznako R-65 in R-84. Vse barvne odtenke nekoliko posvetlimo in tako dosežemo merilu makete ustrezen efekt. Na koncu s črno pobarvamo še prednje robove kril, repa in nos pred ka¬ bino. Za lažjo ponazoritev kamuflažnih lis si pomagamo z maskirnim sredstvom ma¬ sko! Ko smo z barvanjem končali, nam ostane še okraševanje z vodnimi nalepka¬ mi. Te bomo našli v publikaciji angleške¬ ga Blue Riderja (slika 12), ki je posvečena 15. brigadi VL SV in v kateri poleg lične Barvanje in označevanje Ko maketo se¬ stavimo nam osta¬ ne še zadnje prav Slika 11. Na levem boku letala so jasno vidni trikotni opozorilniki (ejection seat) in rumena puščica (rescue); nalepke zanje bomo naš¬ li v kompletih nalepk starejših ameriški reaktivcev (npr. F-4). (Foto: M. Malec) TEKI 2 oktober 2000 9 10 oktober 2000 TIHI 2 MAKETARSTVO Timovo izložbeno okno Messerschmitt Me 163B-la komet (Revell, kat. št. 04546, M 1 : 48) PRIMOŽ DEBENJAK Slika 12. Blue Riderjeva publikacija o leta¬ lih Slovenske vojske s priloženim komple¬ tom nalepk knjižice z zelo uporabno vsebino dobimo še list velikosti A 5 z vodnimi nalepkami za večino zračnih plovil slovenske vojske. Če pa se odločimo za gradnjo oranžnega S5-DPI (Piran) bomo nalepke zanj našli v Blue Riderjevem kompletu BR 809. Knji¬ žico in nalepke lahko kupimo po zelo do¬ stopni ceni na sedežu Združenja gradite¬ ljev plastičnih maket Slovenije, Tržaška 48 v Ljubljani. Opozorim naj še, da so Blue Riderjeve nalepke nekoliko debelej¬ še, tako da je treba površino, na katero postavimo nalepke, pobarvati s svetlečim lakom, da je površina čim bolj gladka in se nalepka dobro sprime s podlago. Če pa se nam nalepke kljub temu zasrebrijo, uporabimo mehčalec MicroSet in po kraj¬ šem mehčanju se bodo nalepke popolno¬ ma sprijele s podlago. Nazadnje na svoja mesta nalepimo že prej pobarvano pod¬ vozje (slika 10) in maketo še matiramo z motnim lakom. Zaključek Morda se bo nekaterim maketarjem po vsem, kar smo napisali, zdela gradnja na pogled sicer preproste makete prezah¬ tevna, vendar si lahko vsak izbere svoj na¬ čin gradnje. Tisti, ki jim zadostuje maketa iz škatle, bodo zadovoljni tudi z nekoliko manj verodostojno repliko, zahtevnejši bodo morali za svojo maketo žrtvovati kar nekaj časa, obojim pa bo izdelek vsekakor popestril vitrino z maketami. Uporabna internetna naslova: http://www.geocities.com/emilx.geo/ pilatus/pilatus.html http://www.pilatus-aircraft.com/ Naslov proizvajalca makete: Aeroclub 5 Silverivood Avenue Ravenshead Nottingham NG15 9 BU Velika Britanija Fotografija: Andrej Kogovšek Messerschmitt Me 163 je bil prvo lov¬ sko letalo na raketni pogon. Njegov raz¬ voj je potekal pod vodstvom prof. Ale- xandra Lipischa. Letalo je bilo zasnovano zelo revolucionarno, kot leteče krilo brez vodoravnih repnih površin. Pod¬ vozje je uporabljalo samo pri vzletu in ga nato odvrglo, pristajalo pa je na uvlačljivi smučki. Serijsko varianto Me 163B je po¬ ganjal raketni motor HWK-509A-1, ki je letalu omogočal, da se je v 3 sekundah in pol povzpelo na višino 12.000 m in na¬ padlo nasprotnikova letala, nato pa je od¬ jadralo nazaj na le¬ tališče. Za pobira¬ nje pristalih letal in odvrženih pod¬ vozij so skonstrui¬ rali posebno vleč¬ no vozilo. Me 163B je imel fiksna pred- krilca, konca kril sta bila zvita navz¬ gor, krilce je delo¬ valo tudi kot višin¬ sko krmilo. Nosni konus, na koncu katerega je bil pro¬ peler za pogon ge¬ neratorja, je bil ok¬ lepljen, pilota pa je spredaj varovalo še 90 mm debelo neprebojno steklo. Oborožitev je obsegala dva topa MK 108 kalibra 30 mm v korenih kril. Me 163 je bil zasnovan preveč radi¬ kalno, da bi bil lahko uspešen. Z njim so lahko leteli samo izkušeni piloti. Imel je minimalen doseg, tako da je lahko pre¬ stregel samo letala, ki so letela nad nje¬ govim letališčem. Med napadom je imel pilot zelo malo časa za merjenje in stre¬ ljanje, in ko se je letalo zatem brez po¬ gona vračalo na letališče, je bilo silno ranljivo. Zato ne preseneča, da so z Me 163 sestrelili zelo malo zavezniških le¬ tal. Do serijske proizvodnje izboljšane¬ ga Me 263 ni več prišlo. Revellova maketa Me 163 ni nova, saj gre za nekaj let staro Trimastrovo oz. Dragonovo maketo, ki pa je še ni bilo na našem trgu. Maketa je dobra, z ugreznjeno panelizacijo, notranjost pi¬ lotske kabine je dobro detajlirana, manjkajo le pasovi na sedežu, ki so si¬ cer na voljo v obliki nalepk, kar pa ne deluje najbolj prepričljivo. Sestavljanje tudi manj izkušenim maketarjem ne bi smelo povzročati posebnih težav, težav¬ nejša je le montaža pristajalne smučke (začetniki naj jo raje prilepijo v uvleče¬ nem položaju) in krhkih predkrilc. Ma¬ keta je dober posnetek tega malega ra¬ ketnega lovca, pravilen je tudi hrbet le¬ tala tik za kabino, s katerim so proizva¬ jalci maket doslej imeli največ težav. Prozorni pokrov kabine lahko prilepi¬ mo v odprtem ali zaprtem položaju. Pri¬ ložena je tudi figura pilota, ki se po les¬ tvi vzpenja v letalo. Izbiramo lahko med dvema vrstama repnega kolesa. Kakovostne nalepke omogočajo iz¬ biro med dvema kometoma: belo 18 iz sestava 2./JG 400 z emblemom z bolho na raketni pogon in belo 54 iz sestava 6./JG 400. Navodila za barvanje pri obeh letalih navajajo, da naj bi bile lise na trupu in korenu krila sive, kar pa ne ustreza fotografijam, kjer so videti tem¬ nejše, torej so verjetno olivno rjave RLM 81. Znana fotografija letala št. 54 kaže, da so trup, ki je bil prej precej te¬ men, posvetlili s svetlo modrosivo bar¬ vo RLM 76. Maketa je primerna tako za zahtev¬ nejše kot tudi za manj izkušene make- tarje. Zaradi majhnih dimenzij tudi ne zavzame veliko prostora, tako da jo to¬ plo priporočam. TIMOVI OGLASI KUPIM oddajnik Futaba FC-16 (po možnosti najnovejšo verzijo) ali FC-18. Tel: (01) 755-12-81 E-pošta: dejan.skubic@guest.arnes.si KUPIM rabljen oddajnik Graupner MC-14 in prodam dvokanalni od¬ dajnik Graupner C4-X, ki je še v ga¬ ranciji do maja 2001. Matic Tel.: (041) 227-765 TIKE 2 oktober 2000 11 MODELARSTVO Modeli slovenskih jadralnih letal (i. del) ANTON PAVLOVČIČ MATEJ PAVLIČ Uvod V tej številki začenjamo objavljati seri¬ jo prispevkov, v katerih bomo na kratko predstavili 10 jadralnih letal slovenskih konstruktorjev. Nekatera so nastala še pred 2. svetovno vojno, večina pa po njej. Čeprav so se na njih šolale številne gene¬ racije slovenskih letalcev, jih današnji mladi rod ne pozna več. Nekatere primer¬ ke letal iz polpretekle letalske zgodovine so požrtvovalni posamezniki, kot sta deni¬ mo Albin Novak in Igor Bitenc, obnovili s svojim denarjem in tako rešili pred popol¬ no pozabo, še mnogo več pa je najbrž za vedno izgubljenih, saj tudi načrtov in dru¬ ge dokumentacije ni več. Žal se odgovor¬ ni vse premalo zavedajo, kakšna škoda je bila že narejena in kakšna še bo, če ne bodo čim prej zagotovili sredstev za ob¬ novo tudi drugih starih letal ter seveda us¬ treznega prostora, kjer bi bila ta letala na ogled. Namen serije Modeli slovenskih ja¬ dralnih leta! je mladim modelarjem pred¬ staviti največje dosežke naših letalskih konstruktorjev ter v njih vzbuditi zanima¬ nje za gradnjo maket teh letal. Ker pa je gradnja pravih maket precej zahtevna stvar in se je lahko lotijo le zares izkušeni modelarji z dobro opremljeno delavnico, smo se odločili, da bomo v reviji Tim raje objavili kolikor je mogoče poenostavljene načrte za izdelavo modelov v merilu 1 : 25. Njihova gradnja je zelo preprosta in tudi popolnim začetnikom ne bo delala težav. Enako velja za gradivo, saj je vse modele mogoče narediti iz 4 mm debele vezane plošče (ali v skrajnem primeru iz lesonita). Kdor želi, seveda lahko uporabi tudi balzo ali celo stiroporu podoben izo¬ lacijski material depron, o katerem smo podrobneje pisali v 1. številki Tima leta 1998, o njegovi uporabi v raketnem mo¬ delarstvu pa v 1. letošnji številki na stra¬ neh 8-10. Čavka (Kavka) Znani mariborski konstruktor inž. Ivo Šoštarič je že leta 1940 skonstruiral pre¬ hodno jadralno letalo, ki je bilo namenje¬ no pilotom za samostojno letenje. Imelo je leseno konstrukcijo, ki je bila kombini¬ rana s platnom. Takšna preprosta, toda učinkovita zasnova je zagotavljala ustrez¬ no trdnost, zato je bila čavka zelo primer¬ na za začetnike, ki so z njo lahko vzleteli sami v aerozapregi. Tako v 50. in zgodnjih 60. letih skoraj ni bilo letalske šole ali ae¬ rokluba, ki v hangarju ne bi imel vsaj ene čavke. Letalo je imelo razpetino kril 12,75 ni, površino 16,7 m 2 , celotna dolžina je zna¬ šala 6 m in višina 1,65 m. Ob pogledu od spredaj sta bili krili v V lomu dvignjeni za 2°. Največja hitrost, ki jo je lahko doseglo, je bila 140 km/h, najmanjša 37 km/h, hi¬ trost padanja je bila 0,9 m/s pri 52 km/h in hitrost pri najboljši finesi 56,5 km/h. Čavka je tehtala 130 kg, največja masa pa je bila okrog 200 kg (vir podatkov: revija Krila 1994/12, str. 20). Po zaslugi Albina Novaka, znanega slo¬ venskega obnovitelja letal in nekdanjega upravnika letalskega kluba Lesce-Bled, je od leta 1994 v uradni register slovenskih letal vpisana čavka z oznako S5-1183. Gre za letalo, ki je bilo verjetno izdelano leta 1954, v uporabi je bilo 10 let, nato pa ga je kar 20 let varno čuval Vinko Setnikar iz Dragomerja. Po temeljiti obnovi, za katero je bilo potrebnih 900 ur dela, je omenjeno letalo spet vzletelo. Poleg Albina Novaka (slika 1) so ga preizkusili še nekateri sta¬ rejši piloti, ki so si s prav s tem tipom leta¬ la pred več kot tremi desetletji nabirali prve izkušnje v jadralnem letenju. Obnov¬ ljeno letalo je danes mogoče videti v le¬ vem krilu glavne hale brniškega letališča. Slika 1. Letalski veteran Albin Novak je septembra 1994 po 40 letih spet pilotiral čavko, ki jo prej v celoti obnovil. (Foto: T. Polenec) Slika 4. Spredaj je model čavke iz vezane plošče, desno in levo pa iz¬ vedbi iz balze in rumeno pobaravnega deprona. Slika 2. Črte, ki ponazarjajo zakrilca, smerno krmilo in vetrobran¬ sko steklo v kabini, po prvem lakiranju prevlecite s flomastrom. Slika 3■ Pri lepljenju sestavnih delov čavke si pomagajte z modelar¬ skimi ščipalkami. 12 oktober 2000 2 MODELARSTVO Izdelava Model čavke je sestavljen iz šestih de¬ lov: obrisa trupa, podstavka, glavnega in repnega krila ter dveh opornikov kril. Ker so na načrtu narisani v merilu 1:1, vam jih ni treba povečevati, pač pa prek simetrale dorišite le drugo polovico krila. Vse dele (z izjemo opornikov, ki jih je la¬ že narediti iz smrekove letvice s prere¬ zom 4x4 mm), izžagajte iz ravne in glad¬ ko obrušene 4 mm debele vezane plošče. Pazite, da se bodo utori čim bolj natančno prilegali drug drugemu, sicer boste imeli pri sestavljanju težave. Izžaganim delom obrusite robove, nato pa s svinčnikom in ravnilom narišite črte, ki ponazarjajo za- krilca, smerno krmilo in vetrobransko steklo v kabini. Vse dele prevlecite z ne¬ koliko razredčenim nitrolakom ali brez¬ barvnim zaščitnim sredstvom na vodni podlagi. Ko se lak posuši, ga narahlo obrusite s koščkom čim bolj finega in že izrabljenega brusilnega papirja. Nato s tankim črnim flomastrom, ki je odporen proti vodi, previdno prevlecite s svinčni¬ kom narisane črte (slika 2) in vse dele še enkrat prelakirajte. (Pri risanju s floma¬ strom neposredno na surovo oziroma ne- polakirano vezano ploščo se barva rada razlije vzdolž por v lesu, kar pokvari videz izdelka.) Na koncu vse dele zlepite, pri če¬ mer si pomagajte z modelarskimi ščipal¬ kami in elastikami (slika 3). Omenili smo že, da je model čavke mogoče narediti tudi iz balze ali deprona (slika 4). Obe gradivi je najlažje rezati z ostrim modelarskim nožem in nato obde¬ lovati s finim brusilnim papirjem, ki ga ovijete okoli kosa ravne deščice. Za leplje¬ nje deprona uporabite lepilo za les ali sti¬ ropor, za barvanje pa barve na vodni os¬ novi (npr. Acjuacol). Stike utrdite z buci¬ kami. Tisti, ki se ne boste zadovoljili s sto¬ ječim modelom čavke, lahko poskušate iz balze ali deprona narejeno različico pri¬ praviti do letenja. V tem primeru vam se¬ veda ni treba narediti ovalnega podstavka in utora na spodnjem delu trupa, zato pa na obeh straneh dodatno okrepite stik med trupom in krili ter poskrbite za us¬ trezno uravnoteženje modela. TEKI 2 oktober 2000 13 MODELARSTVO Zmaj iz stiropora JANEZ SMOLEJ Zmaji imajo med vsemi letalnimi na¬ pravami daleč najdaljšo tradicijo, saj so jih znali na Kitajskem izdelovati v raznih ob¬ likah in barvah že pred več kot 2000 leti. Ker gre v bistvu za enostavno tehnologijo izdelave, ki je z novimi materiali prinesla tudi nove modele, ga z nekaj izkušnjami in dobre volje lahko konstruiramo tudi po lastni zamisli. Posebnost našega mode¬ la je v izbiri gradiva in v načinu sestavlja¬ nja konstrukcije. Letvic s kvadratnim pre- 70 sekom 4x4 mm ne lepimo med seboj, kot pri običajnih deltoidnih in pravokot¬ nih ploščatih modelih, ampak na krožno ploščo stiropora debeline 10 mm in neko¬ liko gostejše strukture. Za obdelavo stiro¬ pora uporabimo modelarski nož ali elek¬ trično rezljačo. Da bo zmaj lahek in še vedno dovolj trden, izrežemo dva sime¬ trična krožna segmenta (risba 1). Ko lepi¬ mo na ogrodje prevleko, moramo paziti, da izbrano lepilo ne razkraja stiroporne mase (UHU por). Prevleka iz PVC-folije ali podobnega lahkega in gladkega materiala mora biti enakomerno napeta, brez gub, ker se zaradi površnosti lahko zgodi, da bomo razočarani že po prvem preizkusu zmajevih letalnih sposobnosti. Za izdela¬ vo tehtnice rabimo dve tanki in močni vr¬ vici, ki ju s konstrukcijo povežemo v treh točkah na koncu vzdolžne in prečne letvi¬ ce (risba 2). V vozlišču obeh vrvic, ki mora ležati točno na sredini vrvice z dol¬ žino od 60 do 65 centimetrov, izberemo prijemališče. Zmaja dvignemo za toliko, da se z zadnjim delom le rahlo dotika vo¬ doravne podporne ploskve. Če tvori z vo¬ doravno ravnino kot od 20° do 30° in ima prečno letvico v vodoravni legi, je urav¬ notežen. Uporabimo lahko tudi način na¬ vezave s premično ploščico, kot je bil opi¬ san v zadnji številki Tima. Zdaj se že lahko lotimo izdelave zmajevega repa. Iz folije, ki se uporablja za zavijanje daril ali kar ča¬ sopisnega papirja, ki je vedno pri roki, na¬ redimo približno tri do štiri metre dolgo verigo in jo pritrdimo na koncu vzdolžne letvice. Na mestu, kjer ima tehtnica vozel, privežemo vlečno vrvico. Preizkus zmaja začnemo z nekoliko krajšo vrvico (40-50 m) in na manjši višini, kjer piha veter sun¬ kovito in v različnih smereh. Če je preiz¬ kus uspešen, lahko rečemo, da je zmaj do¬ bro narejen. Kaj naredimo, če kljub do¬ brim vremenskim razmeram zmaj leti sla¬ bo in vijuga? Vzrok je verjetno v prekrat¬ kem in prelahkem repu. Tedaj verigo po¬ daljšamo še za nekaj členov. Upam, da bo spuščanje tega po obliki nekoliko drugač¬ nega zmaja uspešno in v pisanem jesen¬ skem okolju tudi prijetno doživetje. Mestna zveza društev za tehnično kulturo Ljubljana Komenskega 7, Tel./faks: (061) 311-940 E-pošta: mzdtk.lj@siol.net Mladinski tehnični center Kersnikova 4/1II, Tel.: 061/131-22-30 organizira in vabi k vpisu V CELOLETNE IZOBRAŽEVALNE TEČAJE ZA OSNOVNOŠOLCE IN SREDNJEŠOLCE. Osnove modelarstva I - četrtek od 16.30 do 19.00. Teme: izdelki iz papirja, sestavljanke iz papirja, enostavni modeli (za učence na razredni stopnji - 1. in 2. razred). Osnove modelarstva II - četrtek od 16.30 do 19.00. Teme: izdelki iz lesa, sestavljanke, modeli (za učence na razredni stopnji - 3- in 4. razred). Letalsko modelarstvo - torek, sreda, petek od 15.00 do 18.00. Teme: modeli Al, radijsko vodeni modeli in mo¬ deli s pogonom na C0 2 (za učence na predmetni stopnji in srednješol¬ ce). Raketno modelarstvo - četrtek od 16.30 do 19.00. Teme: rakete s padalom, rakete s trakom, raketo¬ plani in makete (za učence na predmetni stopnji in srednješol¬ ce). Ladijsko modelarstvo - torek, sreda od 15.00 do 18.00. Teme: modeli motornih čolnov, modeli jadrnic razreda P in G in radijsko vodeni modeli (za učence na predmetni stopnji in srednješol¬ ce). Elektrotehnika in elektronika - ponedeljek od 16.00 do 19.00 (tečajna oblika po dogovoru). Teme: osnove elektrotehnike, načrtovanje vezij z računalnikom, tehnologija gradnje vezij. Praktične naloge: vezja usmernikov, ojačevalna vezja, krmilniki moči, krmilniki motorjev, ipd. Začetek tečajev bo v ponedeljek, 5- oktobra. Vpis v tečaje je še mogoč, in sicer vsak torek, sredo in četrtek od 15.00 do 17.00 ure v Mladinskem tehničnem centru na Kersnikovi 4/III ali po telefonu (061)131-22-30. 14 oktober 2000 ITCK.- 2 Navijalo za zmajevo vlečno vrvico JANEZ SMOLEJ Za navijanje in odvijanje zmajeve vlečne vrvice običajno uporabljamo krajšo palico. Ko se vrvica zaplete ali ob močnejšem vetru zareže v roko, pa ugotovimo, da potrebujemo za spušča¬ nje zmajev ustreznejšo navijalno na¬ pravo. Kupimo jo lahko v modelarski trgovini, še bolje pa je, če si preprosto navijalo naredimo sami. Gradivo poiš¬ čemo doma ali med lesnimi odpadki v mizarski delavnici, le palico iz juvidu- ra s premerom 10 mm in kratko PVC- cevko kupimo v trgovini z umetnimi masami. Osnovni del navijala, ki ima dvojno vlogo - kot nosilec navijalnega bobna in držalo -, izžagamo iz 5 mm debele vezane plošče (risba 3). Dva koluta s premerom 56 mm, ki sestav¬ ljata navijalni boben, oblikujemo iz manjšega odpadnega kosa 20 mm de¬ bele deščice. V središču kolu¬ tov izvrtamo luknjo premera 10 mm, z rezlja- čo pa naredimo radialni izrez (risba 2). Navija¬ lo bo videti lep¬ še, če na kolut prilepimo po¬ krovček od pla¬ stenke za cede- vito, ki ga prav tako na sredini prevrtamo s sve¬ drom 0 10 mm. Pokrovček mora imeti vsaj 5 mm širok utor, da ga lahko skupaj s kolutom prilepi¬ mo na osnovni del. Palico iz juvidura odrežemo v dol¬ žini 27 centimetrov in potisnemo sko¬ zi izvrtini v kolutih. Potem ko smo ji z dvema deloma PVC-cevke preprečili premikanje v vzdolžni smeri, palico na enem koncu segrejemo in jo preobli¬ kujemo v ročico za vrtenje navijalnega bobna (risba 1). Začetek vlečne vrvice privežemo skozi izvrtino na sredini navijalne palice. Zaradi boljšega prije¬ ma nalepimo na držalo še deščici iz mehkejšega lesa. Kmalu spoznamo prednosti spuščanja zmaja z navija¬ lom, saj ga laže vodimo tudi na večjih višinah, dolžino vlečne vrvice pa lah¬ ko natančneje prilagajamo moči vetra, zato nam tudi ne bo žal časa, ki smo ga porabili za izdelavo. 20 90 20 Risba 3 TIMOVI OGLASI PRODAM lepo grajen model letala akrobat 40. Krila so iz stiropora in bal¬ ze, trup pa je nedokončan. Prodam tudi snežne sani. Cena je 15.500 SIT. Podrobnejše informacije dobite na na¬ slovu: Alen Andrlič Branik 78 Tel.: (065) 57-664 ali (041) 851-694 PRODAM izgotovljeno leseno maketo jadrnice Santa Maria dolžine 550 mm. Cena je 20.000 SIT. Lahko pošljem fo¬ tografijo makete. Marjan (03) 710-26-43 (zvečer) PRODAM po ugodni ceni več jadral¬ nih in motornih letalskih modelov od začetniških do malo zahtevnejših. Pri motornih modelih po želji dodam mo¬ tor. Brane Strmecki Tel.: (03) 583-53-98 (zvečer) ali (041)858-519 PRODAM začetniški model visokokril- nega motornega letala, izdelanega po lastnem načrtu. Model ima krilca in je primeren za motor od 4 do 6,5 cm 3 . Naletenih ima pribl. 11 ur in ni bil nikoli močneje poškodovan. Cena brez motorja in servomehanizmov je 13-000 SIT. Prodam tudi oddajnik Rob- be/Futaba F-14, 4 x dual rate, 4 x servo- reverse. Oddajnik je star 2 leti in de¬ luje brezhibno. Zraven dam baterije 1600 mAh. Cena oddajnika je 14.000 SIT. Tel: (01) 755-12-81 E-pošta: dejan.skubic@guest.arnes.si TEKI 2 oktober 2000 15 PRILOGA Slovenka RV- jadrnica metrskega ANTON PAVLOVČIČ Kdor je že izdelal model jadrnice klasik ali morda celo model olimpik, ki smo ju predstavili v Timu št. 5/2000, z izdelavo tokratne jadrnice, imenovane Slovenka, gotovo ne bo imel težav. Gradnja poteka po zaporedju, kakor so oštevilčeni na načrtu prikazani se¬ stavni deli, ki so zaradi prostorske sti¬ ske narisani v merilu 1:2. Dele na foto¬ kopirnem stroju dvakrat povečamo, jih prenesemo na topolovo vezano ploščo debeline 6 mm in sestavimo po vrst¬ nem redu. Glavni okvir je sestavljen iz dveh de¬ lov, ki ju na spoju zlepimo med seboj. Na ta način je olajšan razrez, ki je pri ve¬ likih kosih lahko precej zapleten. Kobi¬ lica je sestavljena iz dveh stranic, ki ju vgradimo med rebri 5 in 6. Del 7 prile¬ pimo nad stranici kobilice in tako one¬ mogočimo vodi dostop v trup. Pred tem s svedrom 0 4 mm v oba dela izvr¬ tamo luknji, skozi kateri z vijakoma pri¬ trdimo kobilico v trup. Ko vstavimo vsa rebra v okvir, zgo¬ raj na vsako stran pritrdimo vzdolžna dela odprtine trupa (št. 13), ki ju ne zle¬ pimo. Da se to ne bi zgodilo po naključ¬ ju, vmes vstavimo papir. Na označena mesta vstavimo po dve vmesni rebri št. 14 in na krmnem delu še vmesni rebri št. 15. Tudi teh delov med seboj ne sme¬ mo zlepiti. Ko bo prekrivanje gotovo, bomo med temi deli z modelarskim no¬ žem prerezali oplato in tako dobili po¬ krov odprtine, kjer bo mogoč dostop v trup za vgradnjo RV-naprave. Preden začnemo z lepljenjem letvic za oplato, povežemo rebra z dvema letvi¬ cama 5x10 mm ob zgornjem robu trupa in tako preprečimo njegovo zvitje. Na re¬ bra z obeh strani prilepimo še bočni le¬ tvici, ki ju izrežemo iz 5 mm debele smrekovine ali balze. Prav tako si lahko sami narežemo letvice za oplato, kar je ceneje kot nakup že gotovih letvic. Lepljenje opiate na trup poteka samo do rebra na premcu. Premec za¬ polnimo s tršim lesom, ki ga obdelamo po obliki trupa. Tako dobimo močnejši premec ustrezne oblike za rezanje vod¬ ne površine. Prekrit trup natančno pre- brusimo in šele nato izrežemo pokrov odprtine. V notranjost trupa pod palu¬ bo prilepimo ojačitve za pritrditev oče¬ snih vijakov, na katere bodo privezane vrvice pripon. Trup izdatno prelakiramo z brez¬ barvnim nitrolakom tako z notranje kot z zunanje strani. Še bolje pa je celotno zunanjo stran trupa prekriti s 25-gram- sko stekleno tkanino, prepojeno z epok- sidno smolo. razreda Krmilo izdelamo iz dveh polovic, med kateri vlepimo varilno žico 0 4 mm, ga profilno zbrusimo in prav tako plastificiramo z epoksidno smolo. V trup vgradimo nosilno cevko, v kateri se bo krmilo vrtelo. Pri izdelavi kobilice pazimo na letni¬ ce v lesu, ki morajo potekati tako, kot so narisane na načrtu. Prednji in zadnji rob kobilice natančno obdelamo v hi¬ drodinamično obliko. Na vsako stran prilepimo svinčeno utež, ki mora tehta¬ ti 1 kg. Tak je namreč predpis za ta raz¬ red. Celotno kobilico tudi okoli svinče¬ ne uteži prekrijemo s stekleno tkanino in epoksidno smolo, zgladimo s finim vodnobrusilnim papirjem in pritrdimo v trup. V vodi se ne bo več zvijala. Ker ta jadrnica ni namenjena začet¬ nikom, pač pa že izkušenim modelar¬ jem, vgradnjo RV-naprave prepuščam posameznikom glede na vrsto naprave, ki jo imajo. Jadro in flok sta narisana v zmanjša¬ nem merilu, vendar z merami, ki ustre¬ zajo tekmovalnim pravilom za ta raz¬ red. Jambor je lahko lesen ali pa alumini¬ jast. Sam sem pri svojem modelu upora¬ bil kar odsluženo smučarsko palico. Prototip modela, ki sem ga izdelal, je nekoliko bolj zapletene gradnje, zato sem ga po preizkusu na vodi precej poenostavil. Moj model je imel namreč obliko kuterja, jadrnice s kabino, ki je zaradi lažje izdelave in preprostejše vgradnje RV-naprave na načrtu nisem predvidel. Imel je tudi manjšo utež. Ker pa po pravilih ta ne sme biti lažja od dveh kilogramov in ne težja od 2,5 kg, sem novemu modelu še nekoliko razši¬ ril trup, tako da zdaj popolnoma ustre¬ za pravilom za tekmovanja v metrskem razredu. KOSOVNICA Št. Element Kosov 1 premec okvirja 1 2 rebro trupa 1 3 rebro trupa 1 4 rebro trupa 1 5 rebro trupa 1 6 stranica kobilice 2 7 pokrov stranice kobilice 1 8 rebro trupa 1 9 rebro trupa 1 10 krmni del okvirja 1 11 rebro trupa 1 12 rebro trupa - zrcalo 1 13 vzdolžni del odprtine 4 14 vmesno rebro 2 Št. Element Kosov 16 oktober 2000 iTT.SS : RADIJSKO VODENJE Timov test RV-naprava cockpit DR. JAN I. LOKOVŠEK Uvod Cockpit je učena beseda, ki jo radi uporabimo za pilotsko kabino, prostor za voznika v dirkalniku ali kaj podobnega. Ko damo tako ime oddajniku za radijsko vodenje, hočemo reči, da je naprava kon¬ struirana predvsem za krmiljenje letečih modelov. Sodeč po obliki in velikosti pa je cockpit nedvomno nadaljevanje malega pico linea, oziroma njegova logična nad¬ gradnja. Pico line je dvignil kar nekaj pra¬ hu. Namenjen je bil začetnikom, marsik¬ do pa ga je kupil tudi kot drugi oddajnik. Če je bil pico pri prvi nalogi uspešen, se mu je pri drugi malce zataknilo. Cockpit je nedvomno odgovor na drugi del vpra¬ šanja. Načrtovalec je upošteval skoraj vse pripombe, ki so jih izrekli na račun pred¬ hodnika, in pred seboj imamo uporaben izdelek, ki je ohranil svojo miniaturnost in priročnost. Po drugi strani pa ima ta oddajnik vse lastnosti dražjih in večjih bratov, tako da z njim lahko vodimo tudi velike in zahtevnejše modele! Kar dolgo smo čakali na cockpit, če¬ prav manj kot na oddajnik pico, ki mu je na nek način utrl pot. Konkurenca je huda, saj v tem cenovnem razredu najde¬ mo kar nekaj dobrih RV-naprav. Zato so se pri sistemu cockpit kar potrudili in se niso sramovali uporabiti sodobnega, že uveljavljenega sistema programiranja dru¬ gih uspešnih RV-naprav konkurence. Pri tem so prejšnje pridobitve ohranili, med drugim tudi možnost preverjanja oddaj¬ nega kanala s pripravico channel check! Naprava na testu je bila za frekvenčno območje 35 Mhz. To območje je namenje¬ no za vodenje letečih modelov. Kupimo pa jo lahko tudi za območje 40 MHz. Napravo sem dobil v ljubljanski trgo¬ vini Mladi tehnik (Gasilska oprema), ki je obenem tudi generalni zastopnik za firmo Multiplex. Komplet Kupiti je mogoče samo oddajnik. V tako imenovanem kompletu vario dobimo poleg oddajnika še oddajniško baterijo Ni- Cd (600 mAh), par kristalov in sprejemnik pico 4/5. Komplet international ima od¬ dajnik razširjen do sedem kanalov. Spre¬ jemnik je micro 7 (uni), priloženi so trije servomehanizmi (MS-12), sprejemniška baterija ima kapaciteto 600 mAh, enako tudi oddajniška. Tu je še pribor kablov za polnjenje in obvezni par kristalov. V kom¬ pletu brick pa imamo poleg oddajnika in baterij še sprejemnik ein stein, ki ima že vgrajena dva mikroservomehanizma. Oddajnik Ta oddajnik ni prav nič večji od izve¬ denke pico. Meri samo 18 x 18x5 cm in tehta 600 g, tako da ustreza tudi drobnim otroškim prstom. Dober oprijem ima tudi Slika 1. Cockpit je velik oddajnik v malem ohišju. odrasla roka, ko držimo oddajnik z eno roko, z drugo pa mečemo model. V osno¬ vi je to oddajnik za štiri servomehanizme z dvema dvojnima krmilnima ročicama (križi). Trdoto ročic je mogoče nastaviti z napenjanjem vzmeti za vračanje. Oddaj¬ nik sem dobil že opremljen s stikali. Šest kanalov je zvezno krmiljenih, eden pa ima tripoložajno klecno stikalo. LCD-zaslon je na enakem mestu kot pri predhodniku, to je na sredini spodnje¬ ga dela nad signalno lučko in stikalom za vklop. Na njem je mogoče odčitati najraz- Hll IM Slika 2. Zaslon s tekočimi kristali med dru¬ gim stalno prikazuje popravljanje nevtral¬ nega položaja ali, kot temu rečemo v žargo¬ nu, »trimanje«. ličnejše podatke. Pri vklopu nam najprej pokaže vrsto in številko modela ter nape¬ tost baterije, medtem ko je stanje digital¬ nih trimskih nastavitev ves čas na zaslonu. Stanje oddajne baterije spremlja tudi mo¬ nitor, ki nas bo opozoril tudi z zvočnim signalom, da je skrajni čas za pristanek. Na zgornji strani imamo šest dodatkov, stikal in gumbov, po tri na vsaki strani an¬ tene. Naj jih naštejem od leve proti desni. Najprej je tako imenovano kombinirano stikalo (combi switch), ki vključi mešanje nagiba v smer. Sledi dvohodnik (dual rate), s katerim preklopimo na večje ali manjše hode kanalov za nagib, višino in smer. Ob anteni je gumb potenciometra šestega ka¬ nala ali pa kakega od mešalnikov. Na desni strani je gumb za programiranje, tisti zna¬ meniti 3D, sledi stikalo časovnika (štopari¬ ce) in stikalo sedmega kanala. Poglejmo še v notranjost. Celotno vez¬ je je narejeno na eni ploščici, na katero sta prispajkana tudi stikalo za vklop in mogočen priključek za polnjenje. Na tem večpolnem priključku lahko polnimo sprejemniško baterijo, priključimo kabel učenec-učitelj ali pa vzamemo signal za simulator letenja! VF oddajni del na levi strani ploščice ni ločen od preostalega vezja. Neposredno v ta del namestimo tudi modul analizatorja zasedenosti kanalov (channel check). V ta namen so tam že pripravljeni priključki, v katere modul samo posadimo. Značilnost Multiplexovih oddajnikov je napajanje samo s šestimi celicami Ni- Cd (7,2 V). Cockpit ima priloženo bateri¬ jo vrste Sanyo 600 mAh, ki naj bi zadošča¬ la za tri do štiri ure delovanja. Zmogljivej¬ šo baterijo si moramo kupiti posebej ozi¬ roma doplačati. Antena je tanka in ne pre¬ dolga (en meter), tako da je naprava bolj priročna. Na notranji strani pokrova je še pro¬ stor za štiri rezervne kristale. Programska oprema Oddajnik ima nizkofrekvenčni del do¬ bro računalniško podprt, kakor se spodo¬ bi za izdelek takega slovesa. Računalnik namreč omogoča enostavno izpolnjeva¬ nje funkcij, kot so na primer razni mešal¬ niki, nastavitve, in to za devet različnih modelov letalskega ali helikopterskega tipa. Programiranje izvajamo s posebnim gumbom, ki ga poznamo iz drugih RV-na- prav. Najprej so ga uporabili pri firmi Graupner, in sicer pod imenom 3D rotary select. Pri Multiplexu mu pravijo 3-D-ein- steller. Gumb lahko vrtimo v levo ali de¬ sno. Tako izbiramo posamezne program¬ ske stopnje ali, če hočete, premikamo t. i. kurzor. Izbrano stopnjo pa potrdimo s pritiskom na gumb enter. Računalniški meni je organiziran v sedmih osnovnih programskih stopnjah, katerim sledijo nato podprogramske: 1. Pri vklopu se odpre info, ki poda vrsto in številko modela, napetost oddajne baterije in trimske nastavitve osnovnih štirih kanalov. Korak naprej prikaže ča- sovnik oziroma štoparico, ki jo lahko seveda programiramo in prožimo s po¬ sebnim stikalom. 2. Drate je program, kjer določimo zmanjšanje hoda prvih treh kanalov: nagiba, višine in smeri, in sicer od nič pa do 100 %. Funkcijo dual rate vključi¬ mo s posebnim stikalom. 3. V programu servo lahko izberemo prav za vsak servomehanizem individualno (!) nevtralni položaj bodisi v sistemu mpx (1,6 ms) ali uni (1,5 ms), smer in velikost hoda posebej za eno in drugo stran! Expo pomeni eksponencialno kr¬ miljenje, ki ga tudi nastavimo v odstot¬ kih. 0 % pomeni linearno funkcijo. 4. Mixer vsebuje vrsto mešalnikov. Zač¬ nemo s combi switch, ki meša delež nagiba v smer. Vključimo ga s skrajnim levim stikalom na čelni plošči oddajni¬ ka. V-mix je namenjen modelom z V-re- pom. Delta uporabljamo pri modelih tipa delta. Tu je še diff, diferencialno krmiljenje krilc, flprn ali flaperon, ko mešamo krmiljenje zakrile na krilca oziroma splrn, ko uporabljamo spojler. Z mešalnikom vrste pwr-co pa je mo¬ goče delež signala za plin dodajati kr¬ miljenju zakrile, spojlerja in višinskega 2 oktober 2000 25 RADIJSKO VODENJE krmila! Tu je seveda še cela vrsta heli¬ kopterskih mešalnikov, vsega skupaj trinajst. 5. Timer je program za krmiljenje časov- nika. Štoparico lahko sprožimo s po¬ sebnim stikalom. Po preteku nastavlje¬ nega časa se oglasi zvočni alarm, ki se zadnjih pet sekund oglaša le z »bip- bip«, nato pa s polno močjo. Štoparico resetiramo s pritiskom na gumb 3D. Ločeni časovnik kaže čas, ki je potekel od zadnjega polnjenja baterije. Tako lahko ocenimo, koliko časa ima oddaj¬ nik še na voljo. 6. Modeli nam ponudi izbiro enega od predprogramiranih modelov, in sicer po številkah od ena do devet. Možno je tudi kopiranje nastavitev iz enega mo¬ dela v drugega! 7. Setup je osnovni meni, s katerim bi morali pravzaprav začeti. Ponudi nam možnost izbire vrste krmiljenja, na pri¬ mer, če bomo krmili plin z levo ali de¬ sno roko itd. Verjeli ali ne, izbrati je mogoče osem različnih možnosti! Se¬ veda izberemo tudi vrsto modela, uni za letalo in heli za helikopter. Stikalo combi-switch se ob preklopu takoj prelevi v autorotation. Nastavimo lah¬ ko tudi napetost, pri kateri se bo ogla¬ sil alarm za baterijo, ali vključimo si¬ stem učitelj-učenec, ki je v tej napravi vgrajen že serijsko. Recimo še nekaj besed o univerzalnem priključku, ki je pri Multiplexovih oddajni¬ kih namenjen v prvi vrsti polnjenju oddaj- niške baterije. Lahko ga uporabimo za po¬ vezavo učitelj-učenec ali pa odvzamemo NF-signal za modelarski simulator, kot so na primer real flight ipd. Razveseljiva je tudi možnost povezave z osebnim računal¬ nikom, kjer si lahko ne samo arhiviramo nastavitve, temveč si privoščimo pravo razkošje komuniciranja z napravo! Channel Check Ena od pomembnih lastnosti, ki jo je pred leti uvedel Multiplex, je nedvomno analizator zasedenosti kanala. To je, pre¬ prosto povedano, poseben sprejemnik, ki preiskuje določeni kanal. Je zelo majhen Slika 3■ Modul channel check, ki preveri, ali je določeni kanal prost. Pozorni moramo biti na sprejemniški kristal. in povezan z računalnikom. Računalnik tako lahko zazna motilni signal, prižge rdečo opozorilno signalno lučko in ne do¬ voli vklopa lastnega VF-signala! To funkci¬ jo imenujejo pri firmi channel-check. Ta steče ob vklopu naprave ter približno eno sekundo »prisluškuje« svojemu kanalu. Oddajnik bo vklopil oddajo VF-signala le, če je ta kanal prost! Tako se nam ne more zgoditi, da bi po nerodnosti »sestrelili« ko¬ lega, ki je že v zraku! Velja pa opozoriti, da za to opcijo potrebujemo dodatni spre¬ jemniški kristal, kajti channel check pri¬ sluškuje le enemu kanalu, katerega izbiro določa ravno sprejemniški kristal. Med delovanjem, ko oddajnik že oddaja, pa channel check miruje. Sprejemniki Pico 4/5 je zares majhen, čeprav imajo pri firmi tudi manjšega. Pico meri 45 x 16 x 16 mm in tehta le 12 g! Micro 7 je malce večji (53 x 29 x 16 mm) in težji (30 g). Ima univerzalne ali t. i. priključke uni, na katere lahko priključimo tudi servomeha- nizme drugih firm, kot so Graupner, Rob- be/Futaba ali Webra! Pico je idealen za manjše modele, medtem ko tistim mode¬ larjem, ki gredo na skupinske dirke, pri¬ poročam raje micro 7. Ta ima v VF-delu dva uglašena kroga, pico samo enega, medtem ko ga nekateri drugi miniaturni Slika 4. Nova generacija sprejemnikov se na zunaj od starih loči le po napisu IPD. sprejemniki sploh nimajo! Vhodni del sprejemnika je namreč odgovoren za du¬ šenje zrcalne frekvence in raznih motenj, medtem ko piezoelektrični filter 455 kHz zagotavlja delovanje v rastru 10 kHz. Pico lahko sprejema pet kanalov in ima tudi pet priključkov. Ker je treba priključiti tudi baterijo, si moramo, če želimo izkori¬ stiti vseh pet izhodov, omisliti t. i. kabel Y, če nimamo npr. urejenega napajanja prek vezja BEC elektronskega regulatorja. Pico je sprejemnik z enojnim meša¬ njem. Občutljivost je po podatkih 2 mV, kar ga glede dosega uvršča ob bok veli¬ kim. Pri preizkušanju sem brez težav kr¬ milil model do 800 m daleč! Signal na iz¬ hodih za servomehanizem ima celo ampli¬ tudo, t. j. gre od nič do 4,8 V. Ein stein ali ljubkovalno “opeka” (angl. brick) pa je posebnost zase. V enem ohišju so združili sprejemnik (mi¬ cro 7) in dva miniservomehanizma, doda¬ li stikalo in naredili lično celoto, ki zaradi svoje opečnate barve zares spominja na opeko. Komplet velikosti 62 x 31 x 34 mm tehta 75 g. V model ga pritrdimo pre¬ prosto s posebnim podnožjem, ki ga pri¬ vijemo s štirimi vijaki. Oba servomehanizma zmoreta po po¬ datkih 20 Nem navora pri hitrosti 0,15 se¬ kunde za eno stran. Priključena sta na ka¬ nala dva in tri. To ustreza sistemu mpx, tako da dobimo osnovno vodenje, kadar potrebujemo le dva kanala! Tudi mešalni¬ ki oddajnikov pico in cockpit upoštevajo to razporeditev, na primer V ali delta. Na ohišju je sicer še priključek za baterijo in preostalih pet kanalov oziroma servome- hanizmov. Rezultati meritev Seveda nisem pričakoval, da bi napra¬ va takega slovesa presegla dovoljene meje, bolj je šlo za poklicno radovednost. Pri običajnih meritvah najprej izmerim iz¬ sevano moč in frekvenčni spekter oddaj¬ nika. Multipleksov malček ne presega do¬ voljenih 100 mW in ima lep, čist signal. To pomeni, da ne moti sprejemnikov na sosednjih kanalih kot nekateri oddajniki starejših letnikov. Oddajniku sem izmeril porabo okoli 180 mA, vključno z dodano enoto channel check. Tako morajo prilo¬ žene baterije 600 mAh zadoščati za malce več kot tri ure delovanja. Prav je, da posvetimo določeno pozor¬ nost tudi sprejemnikom, ki jih v posamez¬ nih kompletih ponuja proizvajalec. Po lastnostih jih razdelimo po dosegu, ločlji¬ vosti sosednjih kanalov, dušenju zrcalne frekvence in ne nazadnje po odpornosti proti celi vrsti motenj. Poseben poudarek Slika 5. »Opeka« ponuja malo razkošje v enotnem ohišju. je na motnjah, ki jih naredi električni po¬ gon modela. Tudi odpornost proti treslja¬ jem je standardni del preizkusa! V okolju brez motenj imajo vsi našteti sprejemniki za letalski model soliden do¬ seg - več kot 1000 metrov! Prisotnost še enega oddajnika v istem frekvenčnem pasu razdaljo zmanjša, dveh pa še bolj! Pri sprejemniku pico se takrat doseg celo prepolovi! Sprejemnik pico slabše duši tudi zrcalno frekvenco. Tako motnjo lah¬ ko na primer prispeva oddajnik v pri nas sicer nelegalnem pasu 41 MHz, če vozimo model v pasu 40 MHz! Pri taki meritvi sprejemnik pritrdim na tresočo se mizico, ki jo trese mehanizem iz baterijskega brivnika. Kolektorskega mo¬ torčka namenoma nisem blokiral, da imam pri roki tudi motilni signal električnih mo¬ tenj. Micro 7 in ein stein sta se tu kar do¬ bro odrezala, mali pico pa precej slabše. Ta sprejemnik v primerjavi z drugimi nima dodatno blokiranih izhodov za servomeha- nizme. Upal bi si trditi, da vas bo v modelu na električni pogon s sprejemnikom pico nezadostno blokiranje drago stalo! Kompatibilnost Vsak modelar si slej ko prej omisli tudi drugi in nato tretji sprejemnik, ki ga upravlja z osnovnim oddajnikom. Oddaj¬ nik cockpit oddaja sedem kanalov v t. i. ča¬ sovnem multipleksu, ki je standardiziran. Majhne razlike so le v dolžini trajanja im¬ pulza, ki krmili servomehanizem. Stan¬ dardna je tudi vrsta prenosa - FM (PPM), zato lahko ta oddajnik krmili (skoraj) vse sprejemnike FM ustreznega frekvenčnega 26 oktober 2000 TEKI 2 RADIJSKO VODENJE pasu drugih modelarskih hiš. Sam sem preizkusil delovanje s sprejemniki Robbe/ Futaba, Graupner, Jeti in Sanwa/Airtonics. Tudi nevtralni položaj in hod ne delata te¬ žav, saj ju je mogoče individualno nastavi¬ ti! Bolj me je motilo, da pri vsej množici programov, podprogramov in nastavitev ni mogoče postaviti plina na tretji kanal. Če fizično prestavimo priključek, se podre sistem mešalnikov. Pri Multiplexu je pač četrti kanal za plin, tretji za smer in pika! Tako so lahko mali trikanalni sprejemniki za nas neuporabni. Morda je to narejeno celo namenoma, saj pri tej firmi ne ponu¬ jajo sprejemnika, ki bi imel manj kot štiri kanale. Je pa zoprno, če vozimo večino modelov z večjim, denimo Graupnerjevim oddajnikom in bi jih hoteli ob drugi pri¬ ložnosti z malim cockpitom! Zelo podob¬ na izkušnja je z malo »opeko«. Tudi ein stein je namenjen le Multiplexovim oddaj¬ nikom in bi ob prirejanju oddajnika druge vrste izgubili živce. Servomehanizma sta namreč neločljivo priključena na kanala dve in tri, tega pa na sprejemniku ne mo¬ remo spreminjati. Po drugi strani me je presenetil odziv nemških modelarjev, ki ta sprejemnik hvalijo in ga zelo pogosto upo¬ rabljajo. Kako to? Res je, da bi za manj de¬ narja dobili ločen sprejemnik in dva mi- kroservomehanizma, vendar se odgovor skriva ne samo v številu razpoložljivih ka¬ nalov (7), temveč tudi v izjemni kakovosti tako sprejemnika (micro 7) kakor tudi obeh vgrajenih servomehanizmov. Gre pač za soliden nemški izdelek v sodobni tehniki SMD z najkakovostnejšimi sestav¬ nimi deli, kar pa v deželi nemški nekaj šte¬ je. Sprejemnik dosega kakovost velikega brata, servomehanizma pa sploh nimata mrtvega hoda in zmoreta krmiliti tudi več¬ je modele. Praksa Eden prvih korakov, ki jih naredi vsak modelar pri novi napravi, je ta, da v oddaj¬ nik še kaj doda, spremeni, oziroma izbolj¬ ša. Prva stvar, ki sem jo naredil, je bilo po¬ večanje kapacitete oddajniške baterije. Kupil sem baterije Ni-MH (minjonke) s kapaciteto 1,2 Ah. Sledila so stikala, tako da zdaj uporabljam vseh sedem kanalov. Po tehtnem premisleku sem se odločil tudi za mali skener oziroma channel check. Po eni sezoni uporabe bi lahko iz¬ kušnje strnil v naslednje ugotovitve: 1. Nikoli nisem imel težav z dosegom na¬ prave! 2. Programiranje je enostavno, čeprav se ne obnaša vedno tako, kot piše v knji¬ gi. Kljub temu večjih težav ni in se ga hitro navadimo. 3. Combi switch je zdaj boljši. Krmiljenje smeri ostane, dodajamo le delež nagi¬ ba smernemu krmilu! 4. Časovnik mi je požrl nekaj živcev. Vključiti ga moramo s posebnim tripo- ložajnim stikalom. Na sredini časovnik miruje, pri stikalu naprej štoparica te¬ če, in če imamo nastavljen alarm, se bo ob napovedanem času tudi oglasil. Pri¬ tisk na tipko 3D ga vrne na začetek. Ča- sovnika ni mogoče krmiliti na primer z ročico za plin. Tretji položaj stikala ča- sovnika pa je t. i. emergency ali stikalo za izhod v sili. S preklopom v ta položaj izklopimo pogonski motor, oziroma iz¬ klopimo tudi krmilni signal za plin. Če pozabimo stikalo v tem položaju, mo¬ torja ne moremo pognati! 5. Oddajnik ima digitalno trimanje nev¬ tralnih položajev. Ko ga izklopimo, si računalnik zapomni nastavitve, ki nas pri ponovnem vklopu oziroma izboru modela čakajo tako, kot smo jih pusti¬ li! 6. Priključek učenec-učitelj je še vedno na istem nerodnem mestu. Na to se moramo pač navaditi. 7. Zdaj je na voljo tudi kratka antena. Ker ta daje za okoli 30 % manj, se je v letalskem modelarstvu izogibamo. Tudi helikopterski modelarji, ki na¬ vadno ne letijo na take razdalje kot drugi, je praviloma ne marajo. 8. Če krmarimo model z električnim po¬ gonom in imamo sprejemnik pico, poskrbimo za zares dobro blokiranje pogonskega elektromotorja. Če je v modelu analogni regulator (na pri¬ mer Jeti), opazimo prisotnost motenj samo kot zmanjševanje dosega. Pri re¬ gulatorjih z mikrokontrolerjem (npr. Kontronik rondo 400) pa lahko pride do popolne odpovedi sistema, ker se računalnik v regulatorju popolnoma zmede! Podobno opozorilo je bilo po¬ sredovano tudi na nemški modelarski konferenci! 9. Vezava učenec-učitelj je možna med dvema enakima oddajnikoma ali pa med drugimi Multiplexovimi oddajni¬ ki serije mc (profi 4000, profi 3000 ali commander 2000). Za to potrebuje¬ mo poseben kabel (#85121), kjer sta priključka za učitelja in učenca pose¬ bej označena in ju ne smemo med se¬ boj zamenjati, sicer sistem ne deluje. Če imamo tak starejši kabel (kat. št. 85045), ga ne uporabimo! Pozorni moramo biti na to, da so navodila za tovrstno povezavo v sistemu pico in cockpit različna. Vklopimo samo od¬ dajnik učitelja. Učenčev oddajnik dobi napajanje po kablu, ki pa vklopi samo del NF. Njegov oddajnik takrat torej ne oddaja VF-signala. V meniju izberemo način učitelj-učenec (schul) in ga vključimo s pritiskom na tipko 3D (aus-an). Dokler je povezava aktivna, ne smemo prekiniti povezave s kablom, sicer izgubimo nadzor nad vodenjem. Najprej mora učitelj s tipko na svojem oddajniku učenca odklopi¬ ti, šele nato se lahko odstrani tudi ka¬ belska povezava! 10. Sprejemniki IPD. Če imamo v sistemu soliden sprejemnik, smo lahko precej bolj brezskrbni. Za¬ nesljivost radijske zveze je posebej po¬ membna pri letečih modelih, še bolj pa obnašanje, ko pride do odpovedi. Spre¬ jemniki nove genera¬ cije imajo pridevek IPD (Intelligenten Pulse Decodierung), kar pomeni inteli¬ gentno dekodiranje impulzov (signalov). V NF-delu vezja sig¬ nal obdeluje mikro- kontroler, ki poskr¬ bi, da servomehaniz- mi ne morejo dobiti signala, ki bi zatego¬ val ali bil kako druga¬ če neprimeren. Ko sprejemnik iz ka¬ kršnega koli razloga izgubi signal od¬ dajnika ali se ta pokvari, posreduje servomehanizmom ukaz (Fail safe), ki ga predprogramiramo. Sprejemnik IPD ima tako vse dobre lastnosti draž¬ jih sprejemnikov PCM, je pa hitrejši, ker kodiranje PPM vzame manj časa kot PCM. Edina razlika je v tem, da ra¬ čunalnik obdeluje signal PPM in ne PCM. Tak sprejemnik priporočam zahtevnejšim letalskim modelarjem. Preizkušeno se zelo dobro obnese pri vseh mogočih motnjah. Imel sem pri¬ ložnost preizkusiti micro 7 IPD in ga lahko samo pohvalim. 11. Multiplex ima tudi svojo spletno stran, kjer dobimo vse mogoče podatke v več jezikih. Zanimivo je, da je ameriški strežnik (www.multiplexrc.com) pri¬ jaznejši od nemškega (www.multi- plex-rc.de), saj lahko od tam brezplač¬ no dobimo vrsto programov, med dru¬ gim tudi takega za povezavo oddajnika z osebnim računalnikom! Zaključek Dobra RV-naprava mora imeti dober oddajnik in sprejemnik. Oddajnik cockpit je trden člen v tej verigi. Če temu dodamo še ceno izdelka, je jasno, da smo za svoj denar dobili veliko. To je idealen drugi oddajnik za tistega, ki že ima za osnovni oddajnik katerega od večjih Multiplexo- vih izdelkov. Lahko bi mu morda očitali le razporeditev kanalov. Cockpit me je pre¬ pričal in ga z veseljem uporabljam ne le kot drugi oddajnik za modele HLG ali slow fly, temveč tudi za hidroplane in druge večje modele. COCKPIT Tehnične karakteristike: • 35 ali 40 MHz PPM, • 7 kanalov z mnogimi nastavitvami: smer, velikost in oblika hoda, • pomnilnik za 9 modelov, • digitalno popravljanje nevtralne lege (trim) s spominom, • 9 mešalnikov za letalske modele, • 3 mešalniki za helikopterske modele, • časovnik z alarmom (opcija), • programiranje s 3D-gumbom in dvovr¬ stičnim zaslonom po 11 znakov, • vgrajen priključek učenec-učitelj, • preverjanje zasedenosti kanala (opcija). TTK!! 2 oktober 2000 27 ELEKTRONIKA Radijski UKV-sprejemnik ROBERT JAMNIK Uvod Marsikdo med vami je že kdaj želel na¬ rediti radijski sprejemnik, pa mu je ob po¬ gledu na množico tuljav in navitij pošla vsa volja. Že res, da so indukcijski elemen¬ ti potrebni za boljši sprejem in boljšo se¬ lektivnost, vendar so zahtevni za izdelavo ali pa jih ni mogoče dobiti. Zato predstav¬ ljamo načrt radijskega UKV-sprejemnika, ki je tako preprost, da ga lahko naredi vsak začetnik, pa tudi izkušen elektronik bo našel veliko načinov za uporabo spre¬ jemnika. Naš sprejemnik ima eno samo navitje, ki je narejeno iz nekaj ovojev, in še to kar na tiskanem vezju. Sprejemnik lahko z uporabo primernega ojačevalnika uporabimo skoraj povsod. Idealni za to so aktivni zvočniki ob računalniku, ki jih ima danes že skoraj vsakdo. Lahko tudi sami izdelamo preprost ojačevalnik z zvočniki ali pa sprejemnik priključimo na katero koli ozvočenje. Opis naprave Srce sprejemnika je integrirano vezje TDA 7000, ki se uporablja za različne pre¬ nosne mono UKV-sprejemnike, oziroma povsod tam, kjer se zahteva minimalno število sestavnih delov, ki so hkrati tudi majhnih dimenzij (seveda so s tem pove¬ zani tudi stroški izdelave). Integrirano vezje vsebuje sistem FLL (frequency loc- ked loop) z medfrekvenco 70 KHz. Vhod¬ na selektivnost je dosežena z aktivnimi RC-filtri. Edini dodatni del, ki ga zahteva integrirano vezje, je oscilator, ki pa je tako preprost, da z njegovo izdelavo ne bo nobenih težav. Nepravilnemu spreje¬ mu se vezje izogne z vgrajenim sistemom za funkcijo dušenje (mute), ki obenem tudi zmanjša prevelik šum. Integrirano vezje je sestavljeno iz naslednjih sklopov: vhodna enota, mešalnik, notranji oscila¬ tor, ojačevalnik vhodnega signala, fazni demodulator in funkcija dušenje (mute). Zanimivo je, da vezje omogoča sprejem v frekvenčnem območju 1,5 MHz do 110 MHz! To pomeni, da si lahko ob igračka¬ nju s tuljavo in spremenljivim kondenza¬ torjem naredimo sprejemnik, ki lahko po¬ kriva celotno območje radijskih in kar ne¬ kaj televizijskih frekvenc. Zanimiva je tudi vhodna občutljivost sprejemnika, ki je samo 1,5 mV, kar pomeni, da je celo ob¬ čutljivejši od kakega tovarniško narejene- 180p Antena lOOn T TT T T T T X i _o + napajanje j 10kQ mufe lOOn X X ■f— Izhod lOOn 22n IOn 180p 220p I00n 330p 220p ln 22kfi - napajanje Shema vezja Sprejemnik je zelo majhen, zato ne bo povzročal težav pri gradnji. 9 1 TDA7000 c /, Ploščica tiskanega vezja velikosti 45 x 48 mm \ Postavitev elementov na vezju 28 oktober 2000 TTK.C 2 RAČUNALNIŠTVO Hišna elektronska pošta u.dei) MIHA ZOREC Pogled na razporeditev elementov Tuljava je izdelana kar na vezju. naj ima tuljava 5-6 ovojev premera 5 mm iz lakirane bakrene žice. Vrednosti veljajo za sprejem radijskih programov. Seveda vrednost ni kritična, saj se s spremembo tuljave spremeni samo obseg sprejema¬ nja. Manj imamo ovojev, večja je frekven¬ ca, in obratno. Tuljava na tiskanini je pri¬ rejena za sprejem običajnega UKV-signa- la, to je od 88 MHz do 108 MHz. Vidimo, da so ostali elementi v glavnem konden¬ zatorji, ki so pač preveliki, da bi jih lahko spravili v integrirano vezje. Na vezju je tudi upor 10 kfi (na shemi je označen z zvezdico), ki skrbi, da med iskanjem po¬ staj ni nadležnega šuma ali hreščanja. Lah¬ ko ga tudi izjtustimo ali zamenjamo s po¬ tenciometrom. S sestavljanjem začnemo tako, da vsta¬ vimo najprej upore, nato kondenzatorje, na koncu pa še integrirano vezje, za kate¬ rega je dobro, če ga vstavimo v podnožje. Postaje iščemo z nastavljivim kondenza¬ torjem, ki je ponavadi zelo majhen, zato si pomagamo z majhnim trikom in na kondenzator prilepimo kolesce, da ga bomo laže vrteli. Sprejemnik je dokaj neobčutljiv za zunanje vplive in zelo sta¬ bilen; celo trimerni kondenzator lahko nastavljamo s kovinskim izvijačem. Spre¬ jemnik potrebuje 30 cm do 50 cm dolgo anteno. Na koncu vse skupaj vgradimo v primerno ohišje in uživamo v poslušanju radia. Navajamo nekaj osnovnih podatkov o vezju TDA 7000, popolno dokumentacijo pa najdete na internetni strani http:// www-us.semiconductors.philips.com/. Pošiljanje in branje hišne elektronske pošte s programom Microsoft Messaging Za pošiljanje in branje hišne elektron¬ ske pošte je najbolje uporabiti vsestranski Microsoft Outlook, če ga seveda imamo. Zato si bomo najprej ogledali uporabo Mi¬ crosoft Messaginga, ki za izmenjavo elek¬ tronske pošte popolnoma zadošča. In ne le za izmenjavo hišne elektronske pošte, uporabimo ga lahko tudi za izmenjavo in¬ ternetne elektronske pošte. Pri tem ni nujno, da vsi uporabniki hi¬ šne elektronske pošte uporabljajo enak poštni program. Tisti, ki že uporabljajo Microsoft Outook ali imajo nameščeno zbirko Office, naj uporabljajo Outlook. Drugi, ki pa nimajo licence za Office, pa naj uporabljajo brezplačni Messaging. Microsoft Messaging poženemo z dvojnim klikom na ikono Inbox (vhodni predal - predal s prispelo pošto) na na¬ mizju. Slika 1 Pri prvem zagonu se vedno pojavi okence za vstop v poštni strežnik. Vanj moramo vpisati osnovne uporabniške po¬ datke, nakar program prikaže vsebino vpisanega poštnega predala. Prikazovanju tega okenca se izognemo, če postavimo kljukico v polje Remmember password (zapomni si geslo). Vendar zdaj lahko kdorkoli bere našo pošto oziroma pošto v tem nabiralniku. Messaging, je koristno opraviti še eno na¬ stavitev. V nastavitvenem lističu Delivery (prinesi) določimo, da naj se prenos po¬ šte opravlja sprotno in brez odlašanja (sli¬ ka 3). Do tega nastavitvenega lističa pri¬ demo, če kliknemo na meni Tools (orod¬ ja) in izberemo Services (storitve). V okencu, ki se zatem odpre, dvakrat klik¬ nemo na Microsoft Mail in že imamo na razpolago vse nastavitvene lističe za do¬ ločitev lastnosti Messaginga. Remote Configuration 1 Remote Session | Dial-Up Networking Connec(ion | Logon Deliveiy j LAN Conliguiation | Log Specify the deL/er/ optlons for Microsoft Mail: tš Enable incoming mail delivery P" Enable outgoing mail delivery Enable delivery to Address Types,.. Check for new mail every jo ~ minute(s). Immediately alert postofflce redpients when new mail arrives. This requires NetBIOS. V immediate notibcatlonj When addressing mail, you can disp!ay only the Global Address List, reducing the si 2 e of the name list. f~ Display Global Address List only V redu | Prekliči I Uporabi ,1 Pomoč Slika 3 Slika 4 Slika 2 Videz in uporaba programa Microsoft Messaging je izredno podobna poštnima programoma Microsoft Outlook Express in Microsoft Outlook. Prispelo pošto od¬ premo preprosto, z dvojnim klikom na vr¬ stico v predalu Inbox. Preden začnemo zares uporabljati Če želimo od¬ govoriti pošiljate¬ lju, kliknemo na gumb Reply to Sen- der (možiček s puš¬ čico v levo). Če pa bi radi pismo posla¬ li naprej, kliknemo na gumb Fonvard (možiček s puščico v desno). Po kliku na gumb Reply to Sen- der (odgovori pošiljatelju) se okno neko¬ liko spremeni in na vrhu polja z besedi¬ lom nas pričaka utripajoča kazalka. Svoj odgovor začnemo pisati nad vsebino pris¬ pelega pisma, ki je ne brišemo. Mogoče se to zdi nekoliko nenavadno, vendar je zelo praktično, saj imamo popoln pregled nad vsebino celotne korespondence. TEKT 2 oktober 2000 29 RAČUNALNIŠTVO Pozdravljen! Ali e-pošta deluje? zi Slika 9 Slika 5 <$: lnbox - Microsoft Exchange Fife View Iools Compose Help jalUT faj iatelxl p*|ž&Kp1 mI^I *?| 9 *! cl '”° tl Tite* Mela si B rCj) Persorwi roiaers (~~l Deletedltems lnbox Pl Outbox O Sentltems 2ltems. 1 Urtead Slika 6 Elektronskemu pismu lahko pripne¬ mo tudi eno ali več datotek. Pripenjanje oziroma vstavlja¬ nje datotek sproži¬ mo z gumbom In- sert File (vstavi da¬ toteko) ali prek menija Insert. V oknu Insert File prebrskamo po di¬ skih. Ko najdemo želeno datoteko, jo označimo in priti¬ snemo na gumb Ok (slika 10). Da¬ toteka oziroma nje- Novo sporočilo odpremo z gumbom New Message, pri čemer se prikaže novo okno. To je ravno takšno kot pri odgovar¬ janju na prispelo pošto, le da so vsa polja prazna (slika 7). Slika 8 Elektronski naslov prejemnika pošte vpišemo v polje To (za). Če pa ne vemo, kako se točno glasi, s klikom na gumb To odpremo knjižico z naslovi (Address Book) in v levem seznamu »poklikamo« naslovnike. Isto pošto lahko pošljemo tudi več naslovnikom hkrati. Ko v de¬ snem polju Message recipients (prejemni¬ ki pošte) zberemo vse prejemnike, priti¬ snemo na gumb OK in seznam se pojavi v polju To (slika 9), pri čemer posamezne naslovnike ločuje podpičje. Slika 10 Slika 11 na ikona se pojavi v polju z besedilom na mestu, kjer smo pustili kazalko (slika 11). Pri pošiljanju več datotek je bolj prak¬ tično, če datoteke »zazipamo« in pismu pripnemo le eno arhivsko datoteko (npr.: slike.zip ali slike.arj). Ta postopek je pri pošiljanju slikovnih datotek skoraj obve¬ zen, saj z arhiviranjem močno zmanjšamo velikost datotek, posledica pa je hitrejši prenos pisma prek omrežja. Pismo pošljemo s klikom na gumb Send (pošlji). (V nadaljevanju: Priprava Microsoft Outlooka za delo s hišno elektronsko po¬ što in internetno pošto) NAGRADNI NATEČAJ za najzanimivejši naravoslovno-tehnični izdelek Pri Tehniški založbi Slovenije z izdajo novih učbenikov, delovnih zvezkov in gradiv za predmet, ki se v novi devetletni šoli imenuje Teh¬ nika In tehnologija, nadaljujemo tra¬ dicijo, ki je založbi dana že z njenim imenom. Nova šolska reforma nam je prinesla nove izzive, s katerimi smo se z veseljem in zanosom spo¬ prijeli in v sodelovanju s skupino iz¬ kušenih avtorjev, recenzentov in oblikovalcev pripravili sodobno gradivo, kot ga narekuje novi učni načrt. Naš namen je spodbujati zani¬ manje mladih za naravoslovje in tehniko ter s privlačnimi vsebinami prispevati k večji popularizaciji teh¬ ničnih ved. Novemu učbeniku za 7. razred devetletne osnovne šole smo dodali komplet delovnih gra¬ div. Vanj smo poleg osnovnih gradiv vključili še večnamenski elektromo- torček s povezovalnimi žicami, sti¬ kalo in svetleči diodi. Ker vemo, da v šolah ustvarjate čudovite izdelke s področja nara¬ voslovja in tehnike, ki pa žal le red¬ ko prestopijo prag šolskega po¬ slopja, smo se odločili razpisati NAGRADNI NATEČAJ za najzani¬ mivejši naravoslovno-tehnični izde¬ lek. Edini pogoj je, da izdelek vsaj delno vključuje gradiva iz našega kompleta. Natečaja se lahko udeleži¬ jo posamezniki ali šolske skupine. Med izdelki, ki bodo najkasneje do 10. decembra prispeli na naslov uredništva revije TIM, p. p. 541, Lepi pot 6, 1111 Ljubljana, bo stro¬ kovna komisija izbrala tri najboljše, ki bodo prejeli lepe praktične na¬ grade naših sponzorjev in knjige Tehniške založbe Slovenije. Rezultate nagradnega natečaja s fotografijami najuspešnejših izdel¬ kov bomo objavili v naši reviji in na spletnih straneh TZS, kjer smo po¬ stavili posebno stran (www.tehni- ska-zalozba.si) za podporo predme¬ tu Tehnika in tehnologija, ki jo po¬ sebej priporočamo in vas vabimo, da jo obiščete. 30 oktober 2000 Tkivi! 2 Zamenjava izrabljenih akumulatorskih celic MATEJ PAVLIČ Pred približno desetimi leti sem kupil akumulatorski vrtalnik. Ker je poleg vrta¬ nja, izbire dveh hitrosti in smeri vrtenja omogočal tudi vijačenje z največjim navo¬ rom 10 Nm. je bil temu primerno drag. Še bolj me je udarilo po žepu, ko sem čez čas dokupil rezervni akumulatorski vložek, saj sem ugotovil, da je eden pač premalo. No, orodje mi je vsa ta leta res izvrstno služilo, potem pa so akumulatorji polago¬ ma začeli pešati. Odločil sem se torej ku¬ piti dva nova vložka, vendar se je pokaza¬ lo, da jih pri nas ni več v prodaji, v Nemči¬ ji pa je njihova cena dobrih 80 DEM. Ker je za 16 tisočakov v naših trgovinah danes mogoče dobiti nov akumulatorski vrtal¬ nik nekako srednje kakovosti, sem se že skoraj vdal v usodo. Tolažil sem se tudi z dejstvom, da bom staremu vrtalniku ob priložnosti prigradil preprost usmernik in mu tako vsaj za nekaj časa podaljšal živ¬ ljenje. Potem pa me je - kot se je pokazalo kasneje - prešinila odrešilna misel. Če za¬ radi izrabljenih akumulatorjev ne morem več uporabljati starega vrtalnika in mi ne preostane drugega, kot da kupim novega, je prav vseeno, če razdrem enega izmed starih akumulatorjev. Izgubiti tako ni¬ mam kaj. Rečeno - storjeno. Ker na ohiš¬ ju ni bilo nobenega vijaka, sem vzel mo¬ delarski vrtalnik in vanj vpel trn z rezalno ploščico (slika 1). Preden sem natančno po »šivu« prežagal ohišje po vsem obodu, sem resda polomil dve rezalni ploščici, na koncu pa sem razočaran ugotovil, da vlož¬ ka kljub temu ne morem razdreti. Ker mi radovednost še naprej ni dala miru, sem se vložka, ki sem ga vpel v primež, lotil kar z žago za železo - in uspelo mi je (sli¬ ka 2). Ohišje je razpadlo na dve polovici in pokazal se je tanek gumijast ovoj, v ka¬ terem je bilo tesno druga poleg druge zlo¬ ženih šest Ni-Cd akumulatorskih celic 1,2 V/2000 mAh. Ker je to standardna vred¬ nost, ki se veliko uporablja v modelarstvu, takšnih celic sploh ni težko dobiti. Kupil sem torej šest kosov (slika 3), za katere sem odštel slabih pet tisočakov, in se lotil dela. Ker so bile nove celice brez priključ¬ kov, sem vzel medeninaste kontaktne tra¬ kove odsluženih 4,5-volnih ploščatih ba¬ terij, jih očistil in nato obrusil s finim bru¬ silnim papirjem. Enako sem storil tudi s kontaktnimi površinami novih celic. Za spajkanje sem uporabil 100-vatni spajkal¬ nik s široko ploščato konico, ki skoraj v trenutku segreje mesto spajkanja in omo¬ goči spajki, da enakomerno zalije stik (sli¬ ka 4). (Uporaba spajkalnika manjše moči ni priporočljiva, saj spajkanje z njim traja predolgo, celice se čezmerno segrevajo, kar jim vse prej kot koristi, pa tudi spajka se nikoli ne razlije tako lepo.) Od starega akumulatorskega vložka sem previdno odstranil priključka, ki gledata iz ohišja, ju očistil in prispajkal na novi komplet. Ta je seveda brez zatikanja »legel« v ohišje (sliki 5 in 6). Da bi se prepričal, ali je bila operacija uspešna, sem ohišje zasilno zalepil z lepil¬ nim trakom in akumulatorski vložek čez noč dal na polnjenje v originalni polnil¬ nik. Ko sem ga naslednji dan preizkusil v vrtalniku, je ta na moje veliko veselje spet zabrnel kot v svojih najboljših časih. Ker sta se pri razdiranju ohišja z žago za železo slaba dva milimetra plastike na obodu spremenila v fin prah, sem za lep¬ ljenje uporabil dvokomponentno lepilo UHU plus endfest, ki je ravno prav gosto, da lepo zalije razmeroma široko režo, obenem pa ne steče v notranjost. Med lepljenjem sem ohišje akumulatorskega Slika I. Žaganje plastičnega ohišja z modelarskim vrtalnikom in re¬ zalno ploščico Slika 3- Stare celice (levo) in nove celice (desno) Slika 2. Na fotografiji prežaganega akumulatorskega kompleta se dobro vidita dva kovinska skoznika, s pomočjo katerih je sestavlje¬ no ohišje. Slika 4. Priključke in povezave med celicami je treba prispajkati čim hitreje, da se izognemo škodljivemu pregrevanju. TIRI 2 oktober 2000 31 Slika 5- Poskusno sestavljeno ohišje se mora natančno prilegati od¬ prtini v ročaju vrtalnika. Slika 6. Lepljenje ohišja akumulatorskega kompleta je najbolje opraviti takrat, ko je ta vložen v polnilnik ali orodje. V nasprotnem primeru bi se lahko zgodilo, da površno zlepljenega kompleta ne bi mogli potisniti v odprtino v ročaju vrtalnika. kompleta vstavil v originalni polnilnik, ki je bil seveda izključen. Ko se je lepilo po¬ sušilo, sem s fino pilico zgladil nastali »šiv«, nato pa sem se lotil še t. i. formiranja akumulatorskega kompleta. Med tem po¬ stopkom, ki zajema dvakratno zaporedno polnjenje v polnilniku in praznjenje s po¬ močjo 40-vatne avtomobilske žarnice, v akumulatorskih celicah stečejo elektroke- mijski procesi, ki ugodno vplivajo na ka¬ snejše delovanje akumulatorskega kom¬ pleta in mu podaljšajo življenjsko dobo. Na opisani način je mogoče hitro in z razmeroma majhnimi izdatki obnoviti naj¬ različnejša akumulatorska orodja oziroma tudi pripomočke, kot so prenosne svetil¬ ke, mali kuhinjski sesalniki, različne igra¬ če itd. Opozorilo! Izrabljenih akumulatorskih celic ne odpirajte in še manj mečite v ogenj. Odnesite jih v trgovino z akumulatorji, na kateri koli bencinski servis ali v eno izmed večjih trgovin s fotografsko opremo, kjer imajo škatle za zbiranje starih baterij. Tam bodo poskrbeli za njihovo odstranitev in us¬ trezno predelavo oziroma uničenje. V prejšnji številki Tima smo opisali pripomočke za graviranje, ki jih izdeluje angleška tovarna Minicraft in uvaža grosupeljska družba G-M&M, d. o. o., Proizvodnja in marketing, tokrat pa pred¬ stavljamo dva natančna vrtalnika istega proizvajalca. Natančni vrtalnik MB 1012 Model z oznako MB 1012 je novost v ponudbi Minicraftovih na¬ tančnih vrtalnikov. Narejen je za enosmerno napetost 18 V, zato za njegovo napajanje potrebujemo usmernik (npr. MB 751). Odli¬ kuje ga velika moč 100 W, zato je primeren tudi za zahtevnejša dela. Vpenjalna glava s ključem in spremenljivim zevom čeljusti od 0,4 do 6,0 mm omogoča preprosto menjavo pribora in veliko natančnost, h kateri precej pripomorejo vgrajeni kroglični ležaji, ki zagotavljajo delovanje orodja brez motečih tresljajev. Ker ima zračno hlajen motor, ta vrtalnik lahko uporabljamo za dalj časa trajajoča opravila (ob uporabi priključkov za brušenje, poliranje, rezanje, rezkanje itd.). Vrtalnik, ki tehta 420 g, ima sodobno obli¬ kovano ohišje iz trpežne plastike. Ker je njegov premer na najšir¬ šem delu 43 mm, ga je mogoče vpeti v Minicraftovo stružnico in vsa standardna navpična stojala, s čimer se njegova uporabnost še poveča. Natančni električni vrtalnik MiniMax MX1 Programu orodij, ki so narejena za enosmer¬ no napetost 9-18 V, so Minicraftovi razvijal¬ ci pred časom dodali še 230-voltni, 90-vatni natančni vrtalnik MiniMax z oznako MX 1. Namenjen je modelarjem, maketarjem, elek¬ tronikom in tistim, ki se poklicno ukvarjajo z dejavnostjo, kot je zlatarstvo, graverstvo, medaljerstvo, restavratorstvo ipd. Zev čelju¬ sti vpenjalne glave znaša 0,3-3 ,- mm, orod¬ ju pa je dodana tudi stročnica 0 3,2 mm. Vr¬ talnik, ki tehta 380 g, je mogoče vpeti v Mini¬ craftovo stružnico, pa tudi v standardno sto¬ jalo z notranjim premerom objemke 43 mm, kar je zelo dobrodošla lastnost. Nasproti vklopnega stikala na spodnji strani ohišja je gumb za brezstopenjsko elektronsko spremi¬ njanje števila vrtljajev od 8.000 do 21.000/ min. Orodje priključimo v omrežje z 1,8 m dolgim kablom. Več o natančnem orodju Minicraft in tudi vse podrobnosti v zvezi s prodajnim progra¬ mom družbe G-M&M lahko najdete na splet¬ nem naslovu http://www.g-mm.si/slo/ceni- ki2000.html. Minicraftova vrtalnika MB 1012 (levo) in MiniMax MX 1 (desno) Model MB 1012 MX 1 Napetost Moč Hitrost Vpenjanje Zev čeljusti Vrvica Masa Premer ohišja Cena (z DDV) 18 V (enosm.) 100 W 0-18.000/min. glava s ključem 0 0,4-6,0 mm 1,8 m 420 g 0 43 mm 8.189 SIT 230 V (izm.) 90 W 8.000-21.000/min. hitrovpenjalna glava 0 0,3-3,2 mm 1,8 m 380 g 0 43 mm 18.730 SIT Natančno električno orodje MINICRAFT Od zdaj tudi v Merkurjevih prodajnih centrih in specializiranih prodajalnah LJUBLJANA MERKUR Ferrum Dunajska 125 1000 Ljubljana Tel.: 061/168-10-61 MERKUR TG BTC Šmartinska 152 1000 Ljubljana Tel.: 061/140-12-04 MERKUR TC VIČ Gerbičeva 101 1000 Ljubljana Tel.: 061/200-06-20 KRANJ MERKUR Koroška c. 1 4000 Kranj Tel.: 064/267-466 KOPER SOČA d.d. SKUPINA MERKUR TC SLAVČEK Šmartinska cesta 2 6000 Koper Tel.: 066/21-140 MARIBOR MERKUR TC Studenci Sokolska 58 2000 Maribor Tel.: 062/109-21-10 Tel.: 062/109-21-42 NOVO MESTO MERKUR N0V0TEHNA TC BRŠLJAN 8000 Novo mesto Tel.: 068/371-844 Novi prodajni programi v letu 2000 Na vašo željo vam bomo poslali: □ cenik električnega in vrtalnega orodja Biack&Decker s tehničnimi podatki □ katalog preciznega električnega orodja Minicraft Ime in priimek: _ Naslov: Poštna številka in kraj: B1ACKS DECKER JlS G-M&M proizvodnja in marketing d. o. o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n.c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 http://www.g-mm.si E-pošta: gmm@g-mm.st 32 oktober 2000 TTEI 2 PRILOGA LSRS strela-1 (SA-9 gaskin) Maketorama ANDREJ KOGOVŠEK (s sredine na desno) prestavimo pokrov vitla za izvlačenje (slika 2). Tečaje pokro¬ vov vhodno-izhodnih odprtin in oklepnih plošč nad vetrobranskimi stekli (sliki 3 in 4) izdelamo sami, saj jih na maketi pravzaprav ni oziroma so zelo poenostav¬ ljeni. V naslednjem koraku na desni strani oklepa napravimo dodatno okroglo lino (slika 5), ki na maketi ni prikazana. Če ni- V prejšnji številki Tima smo na kratko opisali lahki samohodni raketni sistem (LSRS) strela-1, v tej številki pa bomo predstavili 9. raketno brigado zračne obrambe in opisali izdelavo Dragonove makete v barvah Slovenske vojske. Maketa strele-1 spada v znano serijo maket vojaške tehnike vzhodnega bloka še iz začetnega obdobja hongkonškega Dragona in je v originalnem pakiranju že davno pošla s polic maketarskih trgovin. Na srečo so se za njeno ponovno izdajo odločili pri sestrskem Shanghai-Dragonu, tako da bo ta maketa s pomočjo sloven¬ skega uvoznika Metronic komet iz Trbo¬ velj že v kratkem dostopna tudi maketar- jem v Sloveniji. (maketarski nož - rezilo št. 11, razni svedri od 0 0,5 do 1 mm, urarske pile itd.) in materiala (polistirenska fo¬ lija plasticard raznih debe¬ lin - lahko tudi od slado¬ ledne embalaže, bakrene žičke raznih premerov, cia- noakrilatno lepilo ipd.) iz¬ delamo tudi sami. Gradnje se lotimo loče¬ no v dveh delih. Najprej iz¬ delamo oklep s podvozjem in nato še kupolo oziroma lanser. Začnemo pri pod¬ vozju z oklepom, na kate¬ rem najprej na pravo mesto Slika 1. Izgotovljena maketa strele-1 Slika škatle Dragonove makete (kat. št. 3515) Gradnja makete Pred opisom gradnje makete pa še ne¬ kaj besed o namenu tega zapisa in vseh prejšnjih na temo gradnje maket oklepne tehnike. V Timu želimo predstaviti pred¬ vsem makete vozil in oklepne tehnike Slo¬ venske vojske ali vojska, ki so nekoč delo¬ vale v naših krajih. Žal je nabava teh ma¬ ket in maketarskih pripomočkov zaradi majhnosti slovenskega trga otežena in so večini maketarjev težko dosegljive. Kljub temu nam to ne sme vzeti poguma in že¬ lje, da se lotimo takih, na prvi pogled zah¬ tevnih projektov. Stopnjo težavnosti grad¬ nje prilagodimo svojemu znanju in želji, kako verodostojno repliko hočemo izde¬ lati. Manj zahtevni se bodo zadovoljili z maketo »iz škatle«, bolj zahtevnim pa so lahko takšni zapisi v veliko pomoč, saj je težko priti do ustrezne literature in doku¬ mentacije. Prav zato smo in bomo tudi v prihodnje članke opremljali s primernim številom fotografij, skic, tehničnih risb in informacij o dodatnih delih za gradnjo še bolj izpopolnjenih maket. Tistim, ki so se odločili za gradnjo do¬ polnjene makete, vnaprej priporočam Eduardov komplet (kat. št. 35-025) foto- jedkanih delov za izboljšave, saj bodo tako nekatere spremembe in dopolnitve opravili hitreje in bolje, kot če bi se jih lo¬ tili sami. Vse dopolnitve in popravke, ki jih bom opisal ali nanje opozoril, pa lahko z malce truda, nekaj potrebnega orodja Slika 2. Na levi strani je lepo viden pokrov vitla. To vozilo (10025) ima posebne označ¬ be (zastava in Natov razpoznavni znak za enoto ZO), ki so bile na vozilo postavljene pred odhodom na vajo na Kreto. Slika 3 ■ Pogled na oklepne plošče in tečaje, ki jih izdelamo sami po sliki Slika 4. Pokrov odprtine, skozi katero vsto¬ pa posadka vozila. Na sliki se jasno vidi tudi hrapava površina oklepa (poseben po¬ sip proti drsenju, ki je nanesen na nekate¬ rih vrhnjih delih vozila). mamo jedkane, jo izdelamo sami. Nasled¬ nji deli, ki jim moramo popraviti obliko, so železni pokrovi, ki ščitijo sprednja in zadnja svetila (slike 6, 7 in 8). Na spred¬ njem delu oklepa dodamo še doma izdela- Slika 5. Detajl dodatne okrogle line na de¬ snem boku vozila. Zraven je nosilec antene. Sliki 6 in 7. Sprednja žarometa imata pose¬ ben jekleni pokrov. Slika nam bo v pomoč pri predelavi tistega, ki ga dobimo v kompletu. Em 2 oktober 2000 33 PRILOGA no vlečno vrv, ki jo ob pomoči tehnične risbe po oklepniku razpeljemo s pomočjo kaveljčkov, izdelanih iz ostankov okvirjev že uporabljenih jedkanih delov. Na levem boku manjka jeklena pletenica, navita na kolutu, nad katerega dodamo še polkrož¬ no strešico (slika 13). Na desnem boku iz¬ boljšamo nosilec antene, tako da nanj na¬ vijemo tanko žičko in s tem ponazorimo pregibno vzmet (slika 5). Dodamo še doma narejeno anteno. Nato se lotimo najzahtevnejše predelave, in sicer samo¬ stojne dodelave bočnih nosilcev dodatnih kontejnerjev (slika 9). Ker so mrežasti no¬ silci iz škatle zelo poenostavljeni, jih izde¬ lamo sami. V okvir (del št. C 3/4), iz kate¬ rega izrežemo mrežo, na ustrezna mesta (glej tehnično risbo) prilepimo pokonč¬ ne prečke širine približno 1,5 mm, med¬ nje pa še vzdolžne okrogle cevke, ki jih iz¬ delamo z vlečenjem nad svečo segretih ostankov okvirjev modela. Ko je mreža končana in postavljena na svoje mesto, na oklep prilepimo še doma narejene nosil¬ ce (slika 10), ki jih izdelamo po sliki. Ti držijo mrežasti nosilec ob boku vozila. Za dokončanje oklepa nam tako preostane še izdelava sondirne palice, ki je na vozilo pritrjena na desni strani vozila. Na koncu na maketo namestimo še razne oprimke za vzpenjanje, ki jih izdelamo iz bakrene žičke 0 0,4 mm, nosilce lanserja, ko je ta v pohodnem položaju (deli št. D3), ki jim pred tem oblikujemo naležni del v obliki črke U. Za izdelavo nam tako ostane še lansirna naprava. Ta je izdelana zelo poe¬ nostavljeno brez mnogoterih detajlov in tudi dokaj nenatančno, kar še posebej velja za nosilni del (dela C 5/6), kupolo (C 12), zobniške prenose (C 9/10). Če že¬ limo imeti kolikor toliko dober posnetek originala, se bomo tu kar pošteno zakopa¬ li v delo. Ker pa bi opis opravljenega dela terjal kar nekaj prostora, smo se odločili, da kupolo raje natančno prikažemo v sli¬ kah, saj bo z njihovo pomočjo in iz tehnič¬ ne risbe brez težav mogoče razbrati, kaj vse je treba posebej izdelati ali dopolniti. Barvanje in označevanje Slovenske strele so pobarvane v stan¬ dardne barve Slovenske vojske, ki smo jih natančno opisali že v člankih o letalu PC-9 Slika 9■ Mrežasti nosilec za namestitev rezervnega kontejnerja z ra¬ keto Slika 13■ Na levi strani kupole se lepo vidi zobnik med nosilnim de¬ lom in lanserjem. Slika 10. Nosilce, na katere je naslonjen ok¬ vir mrežastega nosilca, moramo izdelati sami. Slika 11. Zračnik, kije privarjen na loputo pod mrežastim nosilcem, se nahaja samo na desni strani. Slika 8. Pokrivalo zadnjega žarometa in iz¬ pušnega lonca. Slednje je pri vseh vozlih čr¬ ne barve. Slika 12. Pogled z desne na lansirno na¬ pravo in o izvidniškem oklepniku BRDM-2 (TIM, april 2000/8). Bolj zanimivo je, da so slovenske strele obarvane že v četrti maskirni vzorec. Trenutno so v enoti vozi¬ la s tremi različnimi maskirnimi vzorci. V nekaterih starejših izvodih revije Obram¬ ba sem zasledil še četrtega. V sredinski prilogi sta predstavljeni zadnji dve ma¬ skirni shemi, ki pa se med seboj bistveno ne razlikujeta. Razlika je le v označevanju, saj so strele, ki so zadnje prišle iz general¬ nega remonta, na boke dobile naslikane znake (kokarde) slovenske vojske v slabo vidnih (low visibility) barvnih odtenkih, kot to predpisujejo pravila o označevanju. Vozili 10024 in 10025 imata na premcu še slovensko zastavo na desni in razpoz¬ navni znak za enote ZO po Natovih stan¬ dardih na levi. Obe oznaki so na vozila na¬ nesli zaradi udeležbe na vaji, ki so jo pri¬ padniki 9. BRZO izvedli lanskega septem¬ bra na poligonu Nata na Kreti. Dodati mo¬ ram še slovensko modifikacijo na vozilu. Na večji del zgornjega dela »strehe« in po¬ lice v sredini vozila je namreč nanešen poseben hrapav material (nekakšen pe¬ sek ?) proti drsenju. Tudi sam sem ga po¬ skušal ponazoriti, vendar se poskus s sodo bikarbono ni najbolje obnesel, zato sem se temu dopolnilu na maketi odpove¬ dal. Seveda ste se verjetno že vprašali, 34 oktober 2000 TTET 2 PRILOGA . Slika 14. Dvižni mehanizem na desni strani kupole moramo izde¬ lati sami. Slika 17. Lanser z vrha; tudi tu nas čaka obilo dela s ponazoritvijo električnih vodov. Slika 18. Delovni prostor voznika in poveljnika Znak 3- bat./9'■ br. Slika 15. Pogled na kupolo od spredaj kako je z nalepkami. Upal sem, da nama bo s prijateljem Tomažem Permetom us¬ pelo do izzida tega članka pripraviti tudi nalepke, vendar se je vse skupaj malo za¬ vleklo, tako da bo treba nanje še malo po¬ čakati. Ko pa bodo vodne nalepke za ok¬ lepna vozila slovenske vojske izdelane, vam jih bomo takoj predstavili (verjetno skupaj z opisom hummerja v barvah 1. brigade SV). Tako je tudi moja strela zazdaj samo v barvah SV in še brez oznak, vendar upam, da ne za dolgo. Zaključek Gradnjo makete tega že rahlo ostarele¬ ga raketnega sistema priporočam vsem maketarjem, ne glede na to, da nekateri sestavni deli niso povsem avtentični in gredo dokaj težko skupaj, kot tudi da bo¬ ste za kakovosten končni izdelek porabili kar nekaj časa. Znak 9- raketne brigade Kobra Slika 19. Pokrov vstopne odprtine - pogled od spodaj Slika 20. Detajl dodatne opreme; lopata je pri streli postavljena na zadek. Slika 16. Na kupoli bo treba marsikaj doda¬ ti. Na maketi manjka škripčevje, pokrov na nosilnem delu v sredini, električna inštala¬ cija na levi in ročica dvižnega mehanizma na desni. Sistem strela-1 v 9. raketni brigadi zračne obrambe SV Teritorialna obramba (kasneje Sloven¬ ska vojska) je sistem strela-1 prevzela od nekdanje JLA ob njenem odhodu iz Slove¬ nije leta 1991. Namenili so ga oborožitvi 9. raketne brigade ZO - Kobra, oziroma njenemu 3. bataljonu, ki je že kmalu po letu 1991 kot prva samostojna brigada TO, ustanovljena po osamosvojitvi, začela z usposabljanjem stalne sestave in nabor¬ nikov. Osnovna bojna enota sistema stre¬ la-1 je baterija, ki jo sestavljajo dva voda s po tremi vozili 9P31 in poveljniško vozilo puch. Slovenska vojska uporablja ducat si¬ stemov strela-1 M, ki skupaj z lahkimi pre¬ nosnimi sistemi SA-2M (strela-2M), SA-16/ 18 (igla) in z radarji girraffe ter izraelski¬ mi radarji za zgodnje opozarjanje EL/ M2106 HEE ultrakratkega dosega (20 km) zagotavljajo zaščito enot pred napadi iz zraka do višine 3000 m. 3. bataljon 9. bri¬ gade SV je sistem strela-1 M uspešno preiz¬ kusil v bojnem delovanju ob lanskem us¬ posabljanju na Kreti v Grčiji in dokazal, da je ta v ustreznih vremenskih razmerah in z izurjenimi posadkami kljub starosti ter dokajšni zastarelosti še vedno nevarno bojno sredstvo. iTIKTl 2 oktober 2000 35 ZA SPRETNE ROKE Mlinček na vodo in vetrnica iz plastenk IGOR BAHAR Mlinček na vodo in vetrnica iz pla¬ stenk sta zanimivi in poučni igrači. Za iz¬ delavo sta zelo preprosti, saj ju v dobri uri ali dveh z lahkoto izdelajo že učenci 3. ali 4. razreda osnovne šole. Ob lepem in vetrovnem vremenu ju lahko preizku¬ sijo na izletu v naravo, ob slabem vreme¬ nu ali brezvetrju pa kar doma v stanova¬ nju. Včasih smo mlinčke na vodo izdelo¬ vali izključno iz lesa, danes pa tudi iz pla¬ stike. Zadnja leta so plastenke različnih velikosti in oblik za vodo in druge osve¬ žilne pijače postale pomemben del od¬ padnega materiala, ki konča v smeteh in onesnažuje naravo. Ker pa gre za izredno lahek in trden - torej kakovosten mate- Mlinček na vodo izdelate takole Najprej izdelate vreteno mlinčka. Na dve plastenki privijete zamaška in z alko¬ holnim flomastrom narišete črto okoli obeh plastenk 10 cm pod vrhom zamaška. Plastenko na spodnji strani črte prebode¬ te z nožem in nato s škarjami izrežete toč¬ no po črti. Oba odrezana dela sestavite in prilepite z lepilnim trakom točno po sti¬ ku. Spoj okrepite še z dvema slojema le¬ pilnega traku, ki ju navijete drugega po¬ leg drugega v širini 30 mm. Četrti sloj ovi¬ jete natančno nad prvega, tako da poveže prejšnja. Pazite, da lepilni trak natančno nalega in pod njim ni zračnih mehurčkov in gub. Vsak ovoj zgladite s prstom, da se Slika 5. V naravi postavite vetrnico v nav¬ pični položaj. Slika 4. Mlinček ob potoku obesite na daljšo leskovko. Slika 1. Material in orodje za izdelavo mlinčka in vetrnice rial, ki je poleg tega še zastonj, je škoda, da ga pogosteje ne uporabimo za kake uporabne izdelke. Take so na primer ra¬ kete na vodni pogon, ki so bile v Timu že opisane. Za izdelavo mlinčka na vodo potrebu¬ jemo le pet 1,5-litrskih plastenk od vode in dva pokrovčka, en meter dolgo in 1 mm debelo konopljeno vrvico ali tanjšo poliestrsko vrvico (0,25 do 0,50 mm) le¬ pilni trak širine 15 mm in alkoholni flo¬ master, od orodja pa nož z lamelnim rezi¬ lom (olfa) in ostre škarje za papir. Če si boste pri izdelavi pomagali s stiroporom, kar je priporočljivo, pa boste rabili še kos stiropora velikosti 50 x 90 x 90 mm, mo¬ delarsko žagico in brusilni papir. Za izdelavo vetrnice potrebujete še dva pokrovčka s plastenk, stiropor veliko¬ sti 50 x 50 x 120 mm, šilo, svedre preme¬ ra 4, 5, 6 in 10 mm, en meter dolgo želez¬ no žico premera 5 mm ter plastično cev¬ ko pokrovčka odsluženega kemičnega svinčnika (slika 1). Načrt za izdelavo niti ni potreben, saj je vse vidno s fotografij in razloženo v besedilu. dobro oprime podlage. S tem je vreteno mlinčka gotovo. Najtežje opravilo pri izdelavi mlinčka je prav spajanje obeh polovic vretena. Če vam spajanje obeh delov dela težave si lahko pomagate z 9 x 9 cm velikim kosom 5 cm debelega stiropora, ki se uporablja za izolacijo hiš. Nanj narišete krog, ki us- Slika 2. Pogled na mlinček s strani kaže razporeditev in naklon lopatic. treza notranjemu premeru plastenke na spoju. Stiropor z modelarsko žagico ali kar z ostrim nožem in brusilnim papirjem oblikujete tako, da se tesno prilega notra¬ njosti spoja. Ploščo samo zagozdite pod spoj in s spajanjem polovic vretena ne bo¬ ste več imeli težav. Sledi izdelava osmih lopatic pravokot- Slika 3■ Drsnika nataknete na vratova vre¬ tena in privijete pokrovčka , da se med vrte¬ njem ne moreta sneti. 36 oktober 2000 TTK.I 2 ne oblike, ki so široke 10 cm in globoke 6 cm. Izdelate jih iz spodnjega dela plasten¬ ke, na katerem je etiketa. Uporabite lahko le del, ki je brez etikete. Ta je širok okoli 11,5 cm in visok 12,5 cm. Iz njega lahko izrežete dve lopatici, zato potrebujete šti¬ ri plastenke. Lopatico izrežete tako, da je njena širina skladna s širino plastenke, globina (ožji del) pa z višino plastenke. Pred lepljenjem si z alkoholnim floma¬ strom na vretenu označite točne razmike s črtami. Na daljši rob lopatice najprej pri¬ trdite lepilni trak dolžine 14 cm, ki gleda za polovico čez rob lopatice. Lopatico po¬ ravnate po telesu vretena, tako da zmanj¬ šate njeno ukrivljenost, ki je posledica ob¬ like plastenke. Nato pritisnete lepilni trak na vreteno in ga zgladite s prstom. Na¬ slednjo lopatico prilepite na nasprotno stran od prejšnje (na 180°), tretjo mednju na 90° in četrto nasproti tretje. Preostale štiri pritrdite med že prilepljene. Tako dobite enakomerno razporeditev lopatic na vretenu, ki so vse obrnjene v isto smer (slika 2). Izdelati morate še drsnika, v katerih se mlinček vrti. Iz zadnje plastenke izrežete dva ravna trakova velikosti 4x11 cm. Na en konec vsakega traku pritisnete po¬ krovček plastenke in ga občrtate. Na sre¬ dini ga preluknjate z nožem in s škarjami obrežete po notranji strani črte. Na drugi strani trakov s šilom ali ostro konico noža ZA SPRETNE ROKE izvrtate luknjice za pritrditev vrvice. Dr¬ snika nataknete na vratova vretena in pri- vijete pokrovčka, da se med vrtenjem ne moreta sneti (slika 3). Uporaba mlinčka Mlinček lahko preizkusite že doma v kopalnici pod srednje močnim curkom iz pipe, tako da ga z obema rokama držite za drsnika. Najhitreje se vrti, če vodni curek pada v »žep« lopatice. V naravi mlinček prek drsnikov privežete s pol metra dolgi¬ ma vrtačama na daljšo leskovko, ki jo za¬ bodete v breg potoka ali obtežite s kamni. Palica ima samo ta namen, da drži mlin¬ ček pravokotno na vodni tok. Ker mlin¬ ček plava na vodi in se v drsnikih vrti, je vseeno, kako visoko nad vodo je palica in kako dolge so vrvice. Bolje so se sicer ob¬ nesle krajše vrvice (slika 4). Vsak potok je nekoliko drugačen in zahteva nekaj iznajdljivosti pri postavlja¬ nju mlinčka. Palica s privezanim mlinč¬ kom je praktična, ker lahko z njo hodite ob potoku in preizkušate, kje bi se dalo postaviti mlinček. Izdelava in uporaba vetrnice Mlinček pa je lahko tudi vetrnica. Doma v sobi ga preizkusite tako, da pih¬ nete vanj in se pri tem kar hitro zavrti. Če vam zmanjka sape, lahko uporabite suši¬ lec za lase. V obeh primerih curek zraka usmerite v »žep« lopatice, na nasprotni strani zračni tok preprosto zdrsi ob lopa¬ tici, ne da bi se vetrnica zavrtela. Če želite preizkusiti vetrnico v vetru, pa potrebujete drugačno stojalo. Mlinček v tem primeru postavite pokonci. Vrtenje je posledica večjega upora lopatic na eni strani in manjšega na drugi. V oba po¬ krovčka izvrtate luknjo premera 6,5 mm. Za to ne potrebujete vrtalnega stroja. Naj¬ prej s šilom (ali žebljem) točno v sredini preluknjate pokrovčka in nato s svedri premera 4, 5 in 6 mm postopoma poveču¬ jete luknjo. Na koncu s svedrom premera 10 mm posnamete rob izvrtine, da zmanj¬ šate trenje z osjo. Skozi zamaška potisnete kak meter dolgo železno žico premera 5 mm. Ker bo žica pritrjena pokončno, je treba vetrnico na nek način podložiti in zmanjšati trenje s podlago. Najpreprostej¬ ša rešitev je kos stiropora, ki se nabode na žico in zaradi trenja na žici že zdrži težo vetrnice. Med stiropor in vetrnico na žico vstavite košček cevke pokrovčka odsluže¬ nega kemičnega svinčnika, ki še zmanjša trenje. Žico lahko samo zabodete v tla ali pa jo z dvema vrvicama privežete na nav¬ pičen kol ali drug nosilec (slika 5). Preprost mlinček in vetrnica vam bo¬ sta popestrila izlet v naravo in vas naučila marsikaj zanimivega o izrabi sile vode in vetra. Noč čarovnic MATEJ PAVLIČ Noč čarovnic (angl. halloween) je ljudski običaj oziroma praznik, ki sega v čase Keltov. Ti so pred približno 2000 leti naseljevali ozemlja današnje Velike Brita¬ nije, Irske in severne Francije. Po njiho¬ vem koledarju se je leto končalo 31 ■ okto¬ bra, ko je bilo tudi konec poletja in časa žetve. Ker je takrat ljudi zaskrbelo, kako bodo preživeli bližajočo se zimo s hudim mrazom in pomanjkanjem hrane, so na ta dan začeli častiti Samhaina, keltskega boga smrti. Tako so se želeli prikupiti du¬ šam pokojnih, za katere so verjeli, da prav na predve¬ čer novega leta za¬ pustijo grobove in se smukajo okoli njihovih domov. Keltski duhovniki in ljudstvo so kuri¬ li kresove in daro¬ vali hrano ter žgal- ne daritve, s kateri¬ mi so se žele- li prikupiti duho¬ vom in jih pomiri¬ ti. Ob tej priložno¬ sti so se oblekli tudi v živalske ko¬ že in si nadeli grozljive maske. Čeprav je kato¬ liška cerkev tik pred koncem 1. tisočletja vpeljala praznik vseh svetih, ki ga obhaja¬ mo 1. novembra, in nekoliko kasneje dan vernih duš, ki mu sledi, je zlasti v angleš¬ ko govorečih deželah noč čarovnic še vedno neverjetno priljubljen običaj. Otro¬ ci se oblečejo v kostume in s prižganimi laternami tekajo okoli hiš, pripovedujejo si strašljive zgodbe o čarovnicah in duho¬ vih, ne manjka pa tudi velikih izvotljenih buč z izrezanimi očmi in spačenimi usti, v katere postavijo svečo, da je vtis čim bolj Slika 8. Čeprav ga sestavljajo same grozlji¬ ve figure, je izdelek videti prav prikupen. grozljiv (slika 9). Tudi v naših krajih poz¬ namo veliko običajev, ki so povezani s 1. in 2. novembrom. Njihov zelo podroben in zanimiv opis najdete v knjigi Nika Ku¬ reta, Praznično leto Slovencev (2. del, str. 92-105). Da ne bo kakega nesporazuma, že kar takoj na začetku povejmo, da izdelek na sliki 8, katerega izdelavo opisujemo v tem prispevku, ni namenjen toliko odganjanju zlih duhov, ampak bolj nabiranju izkušenj pri uporabi modelarske rezljače. Lotijo se ga lahko tudi popolni začetniki, saj niti pri manj natančnem žaganju ne morejo veliko zgrešiti. Če jih bo namreč nekoliko zaneslo levo ali desno od narisane črte, Slika 2. Lepljenje fotokopiranega načrta na obrušeno vezano ploščo TTKI 2 oktober 2000 37 Slika 3 • Brušenje izžaganih sestavnih delov Slika 6. Barvanje figur Slika 4. Izdelava zank za obešanje iz 1 mm debele žice Slika 5. Pritrditev zank tega prav gotovo nihče ne bo opazil. Da ne bi imeli preveč težav pri žaganju, je najbolje uporabiti čim tanjšo vezano ploš¬ čo (debeline 3 ali 4 mm). Obrise vseh sestavnih delov, ki jih naj¬ dete na risbi 1, s pomočjo kopirnega pa¬ pirja prerišite na obrušeno vezano ploš¬ čo. Če želite, da bi bile figure večje, jih najprej prefotokopirajte in obenem pove¬ čajte za 20-30 %. Fotokopijo nato z od- stranljivim lepilom Scotch Attacca-Stacca prilepite na les (slika 2). Z modelarskim vrtalnikom, v katerega vpnete sveder s premerom 1,0 mm, izvrtajte luknjice, sko¬ zi katere boste potisnili žagin list, da bo¬ ste pri figurah buč in duhov lahko izžaga- li odprtine za oči, nos in usta. Izrezljane dele obrusite (slika 3), nato pa z enakim svedrom kot prej na označenih mestih na robu oblaka in figur izvrtajte luknjice za pritrditev zank iz žice, ki bodo služile za privezovanje in obešanje. Koščke 1 mm debele žice s kleščami ukrivite v obliko črke U (slika 4). Zanke, ki jih mora biti 19, nato s pomočjo manjših ploščatih klešč previdno potisnite v izvrtane luknjice (slika 5). Sedaj je na vrsti barvanje. Figuri čarov¬ nice in mačka naj bosta črni, vsi trije duh¬ ci naj bodo beli, obe buči živo oranžni, spačena luna rumena in oblak siv. Izdelek na sliki 6 je pobarvan z barvami Aquacol na vodni podlagi, kar pa še ne pomeni, da niso uporabne tudi kakšne druge, če so vam bolj pri roki. Ko se prvi nanos barve posuši, figure narahlo obrusite z zelo fi¬ nim brusilnim papirjem, nato pa jih še en¬ krat prebarvajte. Za obešanje figur na oblak uporabite močnejši sukanec (slika 7). Dolžine niti določite s pomočjo slike 8 ali pa figure razvrstite po svoje. Pri tem pazite, da se niti do posameznih figur in figure same Slika 7. Privezovanje figur z močnim su¬ kancem ne bodo dotikale med seboj. Le tako se bodo namreč lahko nemoteno vrtele, ko boste izdelek obesili (npr. na luč pod stropom). Slika 9■ Takšne buče lahko zadnje dni oktobra vidite tudi pri nas. Za iz¬ delavo potrebuje¬ te bučo s preme¬ rom 20-40 cm, ta¬ nek proti vodi ob¬ stojni flomaster, večji kuhinjski nož z ostro koni¬ co, žepni nožič in navadno jedilno žlico. Buči najprej previdno odrežete zgornji del s pec¬ ljem, nato pa s po¬ močjo žlice izdol¬ bete iz nje vso vse¬ bino, tako da osta¬ ne le lupina. Ta naj bo pri večji buči debela prib¬ ližno 2 cm, pri manjši pa je lahko za polovico tanj¬ ša. Na lupino z zu¬ nanje strani s flo¬ mastrom narišite usta z redkimi zobmi, nos, oči in obrvi. S koničastim ku¬ hinjskim nožem izrežite označene dele in odprtine po potrebi popravite še z žepnim nožičem. Sedaj vam ostane le še to, da na dno buče položite prižgano čajno svečko, poveznete odrezan pokrov na njegovo pr¬ votno mesto ter vse skupaj postavite v kak temen kot balkona ali vrta. In še nasvet: če zaradi premajhnih odprtin v buči ne bi bilo dovolj kisika, zaradi česar svečka ne bi ho¬ tela goreti, v pokrov izrežite nekaj manjših odprtin. 38 oktober 2000 |TIEX 2 Risba 1. Obrisi vseh sestavnih delov so narisani v merilu 1 : 1, vendar jih po želji lahko tudi povečate za 20-30 %. lTTED 2 oktober 2000 UGANKARSKI KOTIČEK S pomočjo opisov in po abeced¬ nem redu podanih zlogov poiska¬ ne besede vpisujete v lik tako, kot tečejo serpentine (v prvi vrsti z leve proti desni, v drugi vrsti z desne proti levi, v tretji vrsti spet z leve proti desni itd.), in sicer od enega polja s številko do vključno naslednjega polja s številko. Zad¬ nja črka prejšnje besede je torej hkrati prva črka naslednje. Ob pravilni rešitvi boste v označenih stolpcih prebrali tri besede, ki so povezane z desetim mesecem v letu. 1. ploščat, navadno štirioglat predmet, 2. oseba, ki agitira, 3- pomladanska rastlina s podolgo¬ vatimi nazobčanimi listi in rume¬ nimi cveti (uporabljamo jo za so¬ lato), 4. kakovostno rdeče vino iz trte refošk, rastoče na Krasu, 5- celotno število izvodov ene izda¬ je kakega tiskanega dela, publikacije, 6. reka v Kolumbiji, 7. obveznost, dolž¬ nost, 8. gradbeni ali okrasni kamen vul¬ kanskega izvora, 9- zajedavec, ki se ime¬ nuje po lenem čebeljem samcu, 10. žepna rutica, 11. prašek, ki nam pome¬ šan z vodo da vitaminski napitek z oku¬ som pomaranče, 12. nova vrsta, odsta¬ vek, 13- cesta z vrsto dreves na eni stra- Serpentine ni ali na obeh straneh, drevored, 14. kdor odpošlje pošiljko, odpošiljatelj, 15. karton iz najmanj treh plasti, od ka¬ terih sta zunanji iz boljše snovi; tudi večplastno, z umetno maso zlepljeno steklo, odporno proti udarcem, 16. del psevdonima slovenskega novoroman- tičnega skladatelja s pravim imenom Friderik Širca (Risto, 1859-1948). A - AD - AGI - ALE - ALI - AN - AT - BEC - BLI - CE - CI - ČA - DA - DE - DE - GA - GRAT - JA - JA - KLA - NA - NEA - O - PLEKS - PLOŠ - RA - RAN - RE - RE - RO - SA - SANT - TA - TA - TAR - TE - TO - TOR - TRI - TRO - VI - VIN - ZIT Rešitev vsaj ene uganke prepišite na dopisnico (ne trgajte revije!) in naj¬ kasneje do 23. oktobra pošljite na na¬ slov: Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana (s pripi¬ som »Timove uganke«). Trije izžreba¬ ni reševalci bodo prejeli lepo knjigo Tehniške založbe Slovenije. Rešitvi ugank iz septembrske številke re¬ vije TIM: Tematska osmerosmerka: šolska torba Številčnica: spet v šolo Nagrade za pravilno rešeni uganki prej¬ mejo: 1. Damjan Gutnik, Log, Cesta na Mele 2, 1351 Brezovica 2. Dušan Felkar, Ženavlje 55, 9203 Gornji Petrovci 3. Aleš Godec, Ul. solidarnosti 5, 1270 Litija Številčnica Poiščite besede, ki jih zahtevajo opisi, in jih pripišite k številkam. Črke nato prenesite v lik tako, da vsaka številka ve¬ dno pomeni isto črko. Ob pravilni rešitvi boste v vodoravnih vrstah prebrali slo¬ venski pregovor. 1 _ 2 _ 3 - japonska denarna enota, 4 _ 5 _ 6 - soprog, 7 _ 8 _ 9 - plod, 10 _ 11 _ 12 - predstavnik Burov. UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, d.d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespre¬ menjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. oktobra 2000 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Karmen Gajgar, Pod- lonk 36, 4228 Železniki, Erik Mravlja, Štanjel 111, 6222 Štanjel in Andraž Selan, Cesta na Log 11, 1357 Notranje Gorice. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM, Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek:_____ Naslov: Poštna številka in kraj: Datum: Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. 40 oktober 2000 TIK.C 2 v osjsktjvu 1. Motorni in jadralni model modelarjev Mirana Kosa in Primoža Rižnerja (oba LC Maribor) v aerozapregi. Dolžina vrvice med modeloma je 18 m. Motorni model turimaster z razpetino kril 2000 mm in maso 5 kg poganja motor super tigre 15 cm 3 . Jadralni model je DG 100. Ima razpetino kril 3200 mm in tehta 2,5 kg. 2. Zelo lep model jahte, ki je sodeloval na nedavnih modelarskih srečanjih v Ljubljani, je izdelal Andrej Rakar iz Ljubljane. 3. Bojan Obrovnik (LC Maribor) z modelom spider 2000. Popularni Mi- bov model je opremljen z električnim pogonom LRP ZB prop, zobniškim prenosom jastron 1 : 2,8, regulatorjem JES 35, 8 celicami GP 3000 mAh in eliso Graupner 12,5 x 6,5. V trupu sta dva servomehanizma Robbe S 3001, v krilih pa dva servomehanizma Diamond D 2000. S tako opremljenim modelom lahko doseže 5 do 6 vzponov na višino 150 m. 4. Revellova maketa lovskega bombnika F-84G v barvah nekdanjega jugo¬ slovanskega vojnega letalstva je delo Toneta Furlana. Letalo nosi oznake 82. lovsko-bombniškega polka (LBP), ki je v 60. in 70. letih domoval na le¬ tališču Cerklje ob Krki. Za letala te enote je bilo značilno, da so imela na nosu naslikanega črnega panterja. 5. Na srečanju modelarjev na Koseškem bajerju v Ljubljani je veliko pozor¬ nost številnih gledalcev vzbujal model podmornice Jana Lokovška iz Ljub¬ ljane. Foto: A. Kogovšek, M. Kos in J. Košak 20* |i TIRI 2 • oktober 2000 i TIRI 2 * oktober 2000 • 21 N) Grafični prikaz karakteristike sistema strela-1 Omejitev po Elevaciji -3 -2 -1 5 X(km) 'ESI 2 . oktober 2000 * oktober 2000 • 17