Januš Golec: Propast in dvig. Ljudska povest. ¦ Orožnikom se sicer naravnost ni nastavljal, hodil pa je nemoteno okrog. V stalnih stikih je bil z Majdakom. Ta mu je poročal, kako je z Veroniko in ali je že grobokop njegove življenske srečc Pasarič pod ktjučem. . - - ¦ Zvedel je, da so Veroniko spustili kmalu. Vrnila se je mimo Stenjevca k osamljeni materi v Kraljevec. Siloviti udarec usode jo je potrl, da je prepadena in jedva senca nekdanje ljubke Veronike. Doma sploh ne gre iz hiše in nikdo ne zna, kaj da pravzaprav začenja. ¦ ¦ • . . Majdak ni tnogel dobiti z njo nobenih stikov. Zatrjeval je Vinku, da jc blaga ter nežna ženska duša preveč udarjena, da bi pri n]ej zalegla kaka tolažba izpod Vinkovega peresa. Veronika bo prosta, ko bodo zagrabili Pasariča ter ga obeSiii. Po smrti •tolovajskega glavarja bo pa tudi za tolikanj bičano Veroni- kino srce najtrdnejša opora zavest, da tudi od njenega peklensko zlobnega moža v največjo nesrečo pahnjeni Vinko ni pozabil na njo. Treba je bilo počakati, potrpeti, kako se bodo razmere razvijale. Po tolikerih najhujših preizkušnjab bo došlo sigurno plačilo! Takole in podobno so se glasili Johanovi nasveti. Vinko sam jc moral priznati, da še ne sme kar pasti skozi duri Veronikinega srca. Sklenil je, da se ne bo vsiljeval in prepustil času ter slučaju, da ju zopet združita. Lapuh se je tudi pogostoma sestajal s tobakarji-, Takoj jih je pridobil za odločno pomoč kmetom, če bi se še drznili razkuževaici enkrat s svojimi brezsrčnimi nastopi. Treba jih jc bilo samo pozvati in trdno se bodo postavHi s kmctom ramo ob rami, da branijo ter čuvajo njegove lastninske pravice. Vinko je bil pač previden in rcidi tega si je zasigural še sigurnejšo obrambo napram nasilnostini gosppske, nego so bili kmetje. , . - . ... Presneto bridko so se varali kmetje ter Vinko s svojimi tobakarji vrcd, če so mislili, da so dušo razkuževalcev Hansla tra.no oplašili s križanjem! Po rešcnju s križa na jasi v Dobravi se je sicer aatekel k zdravniku radi morebitnega prehlada. Kakor hitro ga je zdravnik potolažil, da je zdrav in da mu otrpnen^c udov ni prav nič škodovalo, je sklenil tudi maščevanje nad drzneži. Predvsem je obvestil okrajnega glavarja, kako se mu je godilo nekaj ur v Dobravi. Zaupal mu je, da bo posetil sam deželnega glavarja v Gradcu in zahteval od njega zadoščenje za brezmejno žalitev ter osmcŠenje. Iz Gradca bo prejelo okrajno glavarstvo, kaj bo storiti in kako postopati proti puntarjem v bodoče. Hanse! se je odpcljal iz Brežic v Maribor in Gradec. Predno je nahujskal najvišjo deželno oblast nad slovenske vinogradnike, je preteklo nekaj časa. V njegovi odsotnosti je počivalo delovanje razkuževalnc komisije, kar si }e tolmačil priprosti narod čisto napačno. Člani komisije so bili tudi v brezdelju sijajno plačani in niso sami silili ter priganjali k nadaljevanju tolikanj opasnega zatiranja trtne uši. Čakali so na povclja ter navodila od ^vojega vrhovnega zapovednika in čim dalje so izostala, tem ljubše jim jc bilo. Po daljšem odmoru so prejeli iz Gradca zapečateno pismo. Hansel iim ie pisal, da morafo b;'i ta in ta dan pripravljeni, da odrinejo pod zaščito orožnikov na Sromlje. Tamkaj je glavno gnezdo puntarjev in tem bo pokazala oblast z oboroženo silo, da so njena povelja svetost! Nobenemu članu komisije sc ne sme skriviti niti las, sicer bodo govorile puške! Pričetek razkuževalnega delovanja naj komisija na Sromljah oznani, sicer bi zgledalo, kakor bi se bali par nahujskanih kmetov. Navodila za pohod na Sromljc ima že brežiško okrajno glavarslvo^ katero mora skrbeti za varnost ter sigurnost komisije. Tako je pisal g. Hansel. Sam jc lepo ostal v Mariboru in se ni pripeljal, da bi bil lastnoročno podrezal v sršenovo gnezdo razpaljene ljudske nevoljc. Komisarji so imeli navodila in treba je bilo iz mirnega pišečkega zatišja na opasen posel. Razkuževalci so imeli izrecno povelje, da morajo svoj nastop v župniji Sromlje poprej dati oklicati pred cerkvijo. Najnevarnejšo ost Hanslovega predhodnega oznanila so s pristankom okrajnega glavarfa enostavno opustili. Presojali so itak nevaren položaj čisto pravilno: Zakaj nuditi kmetom s predhodnim oznanilom priliko, da se zberejo od bogznaj odkod in planejo po njih! Čc bo enkrat komisija na svojem no- vcm sedežu in skrbno zastražena od orožnikov, se jih ne bodo upali lotiti posamezni puntarji. Razkuževalni pohod na Sromlje je bil določen za 13. julija 1883 zgodaj zjutraj. Komisija je krenila iz Pišcc preko hribov in kakih 20 žandarjev broječa četa pa iz Brežic proti Sromljam. Obe skupini se sestaneta pri cerkvi in pričnejo z delom v Petanovem vinogradu. Zopetni pričetek delovanja ušive komisije je bila seveda najstrožja tajnost, ki pa ni ostala prikrita. Ko je prisopihala komisija omenjenega dne na Sromlje, je bilo tamkaj nad 200 moških in žensk. Že med pbtjo so opazili komisarji s težaki, kako ~o jim križale pot neznane osebe, ki jim niso privoščile niti pogleda, kaj šele dobrojutrovega voščila! Pri pogledu na komisijo je zbrana množica zagnala krik z zahtevo, naj se takoj zgubijc, sicer jim bodo zakurili pod petami. Ušivci bi jo bili tudi potegnili ter se razbežali, da jih niso zadržali brlizgi bližajočih se žandarskih piščalk. Orožniki so pribrzeli z za napad pripravljenimi puškami, obkrožili na kupu zbrane puntarje in zahtevali takoišen razhod, sicer bodo nastopili z bajoneti! Pri resni grožnji žandarjev se jc preril na sredino kmetov Vinko in je hotel očividno ljudi pomiriti, naj se zaenkrat uklonejo grožnji, ki bi znala v resnici marsikoga stati življenje. Ni niti utegnil odpreti ust, že so ga zagrabili žandarji, da ga uklenejo radi obdolžitve križanja v Dobravi. Podreti so ga skušali na tla, da bi imeli tem lažji posel. Ko .o pa množice videle, da stegajo žandarji roke i njihovcm voditelju, so kriknile in marsikateri kamen je priietel v žandat je. Orožnik. so pehali zagrabljeno žrtev pred seboj, da bi opravili z Vinkom kje bolj na prostem ter na samem. Kamenje je frčalo za njimi. Kamen je zadel tudi žandarja, ki je suval pred seboj Vinka. Zadeti žandar, pesteč Lapuha, se je ozrl po napadalcu in ta trenutek je porabil Vinko, dn. se je izmaknil nasilnikom in hotel po ovinku nazaj med besneče puntarje, da prepreči nrelivanjc krvi. Komaj je .,apravil par korikov proč od žandarskega kroga, že so počili po njem tri.fc streli. Zadet od zadaj in od strani je padel na obraz . . . Odjek strclov in padec voditelja je oropal n mah puntarje vse ^^rajže. Kakor na najjjlasncjše povelje jo je ubral vsak z neugcano silo iz kroga orožnikov in po kolovozih ter po vinogradih navzdol, samo da bi se skril pred puško. Izmed tolikerih bežečih je imel edini Sromljan Martin Petan toliko poguma, da je hotel na smrt zadetega Vinka dvigniti ter ga zavleči v kako hišo, da nc bi izkrvavel. Ker ni posluhnil povelja poveljnika žandarske ekspedicije, naj pusti ustreljenega, kjer je obležal, sta zadeli tudi njega dve krogli. Zgrudil se je na Vinka ter izdahnil na že mrtvcm voditelju zadnjih kmečkih puntarjev! Žandarji so stražili ustreljena, dokler ni prišla drugo predpoldne sodna komisija. Trupla so na naglo raztelesili in pokopali obe žrtvi pod zaščito bajonetov in ob prisotnosti le najožjega sorodstva. * Razkuževalna komisija sc ni usidrala na SromIjah, čeravno so jo uvedli s prelitjem krvi — žandarji. Sploh ni videl nikdo več od onega krvavega dne oa Sromljah ušivcev. Kdaj so se razšli, zakaj so sc razlezli ter zginili iz ..podnjih krajev, žc tcdaf ni vcdel nikdo natančno pojasniti. Isti dan, ko se jc podal cn del razkužcvalcev v Sromlic je šel drujji del pod vodstvom Ivana Ver- stovšeka proti Kapelam v Lahov vinograd blizu podružnice Sv. Urha v pišečki župniji. Ravno so mislili pričeti z izsekavanjem in vbrizgavanjem hudičevega olja, že se je pojavilo devet mož, Oboroženi so bili z okovanimi palicami in z noži za sarami škornjev. Zapovedal; so: »Pustitc vinograd in pojdite domov, sicer si pripišite posledicc sami sebi!« Komisija se je odstranila iz vinograda in sedla zunaj na trato. Šele po umiku ušivcev so odšli tudi puntarski patrulerji. Razkuževalci so ležali mirno v senci od zjutraj do trctje urc popoldne, ko je prišel Vcrstovšek s tremi orožniki iz Bizeljskega. Puntarji so prišli tudi opoldne nadzirat, čc komisija miruje ali ne. Ker niso delali, so se obrnili ter odšli. Čiani komisije so ležali v takem strahu pred obračunom neznancev, da se niso i~>ali niti po vjdo, da bi si pogasili žejo. Dalje sledi.