389
Politični pregled.
Levica še vendar ni gotova svojega gospodarska v Avstriji. Drugače bi poslanec Menger ne bil tako razsajal v zbornici. Iz vsega njegovega govora se je videla velika nezadovoljnost in obupnost levičarjev. Drugače bi resen parlamentarec tako ne razsajal. Boji se najbrže, da bi se češke stranke kako ne zjedinile in tako skupno pridružile desnici, v kateri bi vlada dobila zopet zanesljivo oporo. Da bi se pa vlada na češke stranke opirati ne mogla, je pa Menger jih skušal naslikati za veleizdajske. Kakor se kaže, svojega namena ni dosegel.
Ogersko. — V ponedeljek se je nova vlada predstavila zbornicama. Izjavila je, da se hoče držati liberalne politike. Kmalu zbornici predloži zakon o vpeljavi civilnih matrik. Civilne matrike se pa ne bodo precej vpeljale, ker ne bode dobiti posvetnih ljudij v občinah, da bi jih vodili. Zaradi tega se pa matrike še nekaj časa puste dosedanjim njih voditeljem, če bodo le hoteli zapisovati vanje, v kateri veri se imajo od-gojiti v zmislu državnega zakona otroci iz mešanih zakonov. Če tega ne bodo hoteli, se pa bodo takoj civilne matrike vvele. Eavno tako že nova vlada izdeluje zakon o jednakopravnosti zidov. Vlada je za civilni zakon, ki se pa vendar še le pozneje vvede. Kdaj, tega vladna izjava ne pove. Tedaj, ko se vpelje civilni zakon, se pa prekličejo zakoni, ki omejujejo svobodo starišev glede določitve vere otrok. Z vladno izjavo je zbornica poslancev bila še precej zadovoljna. Trije opozicijski govorniki so grajali posamičnosti. Posebno jim ni bilo prav, da je vlada naglašala, da se hoče držati nagodbe z Avstrijo. Tudi so dvomili, če bode vlada mogla izvesti, kar obeta. Jeden je zahteval avtonomijo za katoliško cerkev. — Na hujši upor je pa vlada zadela v gospodski zbornici. Trije govorniki so vladi kar napovedali boj. Dovoliti jej ne mislijo niti civilnih matrik, še manj pa civilni zakon. Za poslednjega prebivalstvo ne mara, o čemer se bode prepričala vlada pri prvih volitvah. Očitali so ministerskemu predsedniku, da je napak poučil krono. Videlo se je torej, da je pričakovati hud boj, predno bode vlada prodrla s kako svojo predlogo. Če bode le preveč napenjala sile, utegne le pospešiti svoj padec. Škofje se jej tudi mislijo z vso odločnostjo ustaviti. V kratkem se snidejo v posvetovanje, kaj da je jim storiti.
Šlezija. — Na učiteljišču v Tešenu se bode poljščini dalo nekaj več pravic. Dosedaj še poljščina na tem zavodu, na katerem se izobražujejo največ učitelji za poljske šole v Šleziji, niti obvezni predmet ni bila. Sedaj se bodo razmere nekoliko zboljšale, če tudi se vlada za popolno poljsko učiteljišče še odločiti ne more.
Nemčija. — Nemški socijalisti imeli so minole dni v Berolinu svoj shod. Shoda vdeležili so se tudi avstrijski socijalisti. Iz tajnikovega poročila je posneti, da ima urednik njihovega glasila „Vorwarts-a" delavec Liebknecht čez 7000 mark plače. Dohodkov imela je stranka 221.895 mark, troškov pa 198.662 mark. Velik denarni promet torej. Eazni listi se veliko pečajo s tem shodom in posebno poudarjajo dobro plačo urednika Liebknechta. — Minoli torek otvoril. je cesar državni zbor. V prestolnem govoru se upa od dobre letine in olajšanega izvoza nemških izdelkov močnega razvoja gospodarske delavnosti, ako se ohrani mir, katerega žele cesar in zavezniki.
V  prestolnem govoru se nadalje napoveduje vojaška predloga. Potrebna sredstva za pokritje stroškov se bodo dobila z novim obdačenjem piva, žganja in borzne kupčije.
Francija. — V francoski zbornici bilo je zadnje dni par jako burnih sej. Vse je celo pričakovalo da pade uiinister-stvo. Zbornica posvetovala se je namreč o poostrenji tiskovnega zakona, po katerem se ima ščuvanje na umor in požiganje strožje kaznovati nego dosedaj. Zakon se je vsprejel v kljub nasprotstvu in ministerstvo se je obdržalo na krmilu. Te dni bila je pa v zbornici tudi na vrsti afera panamske družbe.   —
V  to afero zapletenih je več veljavnejših osob in celo sedanji zbornični predsednik Floquet dobil je baje svoje dni 200.000 frankov v volilske agitacije od te družbe. — Tudi posvetovanje te točke bilo je nevarno za ministerstvo ; vendar pa se je stvar srečno zmotala. Vlada je namreč uvidela, da ni drugače, da se o celi stvari prične preiskava. Večina zbornica je bila s tem zadovoljna in vsa zadeva rešila se je zopet ugoduo za ministerstvo.
Rusija in Avstrija. — Srčui vsprejem ruskega ear-jeviča na Dunaji naredil je jako dober vtis v vseh ruskih krogih. Mnogi ruski listi, ki so prej o Avstriji sovražno pisali, premenili so kar naenkrat svojo politiko. Edino nevarna vele-vlast Rusije je Nemčija po mnenji teh listov. — Car je baje jako zadovoljen s postopanjem carjevičevim na Dunaji in mu je namenil dati večji vpliv na notranjo politiko. Carjevič imenovan bode baje predsednikom državnega sveta.
Rusija in Francija. — Neki francoski list čuti se močno vznemirjenega, ker sta se ruski carjevič in veliki kuez Vladimir skoraj ob istem Času mudila, prvi na Dunaji, drugi v Potsdamu. List obhaja bojazen, da se je jela Rusija približevati Avstriji in Nemčiji in da bode tako Francija ostala sama.
V Belgiji so še vedno nemiri zaradi splošne volilne pravice na dnevnem redu. Zadnji čas je vlada za nekoliko odjenjala, vendar pa ne toliko, da bi bila duhove pomirila. Naprednjaki in socijalisti ščuvajo ljudstvo po vsej Belgiji, da napravlja slovesne izjave za splošno volilno pravico. SocijalistiČni listi prinašajo pretilae članke. Kratko rečeno, razburjenost je velika.
Amerika. — V Chili prišli so na sled zaroti, ki ima namen požgati hiše mnogih imenitnejših meščanov v Santiago, oropati kovalnico denarja, vjeti več pomorskih častnikov in provzročiti revolucijo. V zaroto vpletenih je sedem polkov. Vodje zarote so zaprli. Cela zarota je bolj krajevnega značaja. — Železniški pazniki po vsej severni Ameriki, ki imajo skrbeti za izogibanje vlakov, sklenili so prihodnje leto, ko bo v Čikagu razstava, pričeti štrajk. Ker bi bil ta štrajk v veliko škodo razstavi ni dvoma, da bodo železniška vodstva še o pravem času se poravnala s pazniki.
390