Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto I. - Štev. 30
Gorica - 24. avgusta 1949 - Trst
Izhaja vsako sredo
Vrnitev
slovenskih
priimkov
Kakor smo svoječasno poročali, je ZVU izdala dne 1. aprila t. I. ukaz štev. 53, na podlagi katerega more vsakdo, ki je v dobi fašizma izgubil svoj slovenski priimek, zahtevati, da se mu prvotni priimek vrne.
Ukaz St. 53 se tiče tisočev ljudi, ki so kar čez noč postali iz Sosičev So s: Si-ji, iz Tomažičev Tommasi-ji, iz Kraljev Crali ali Carli itd. Dolžnost vseh teh je, da zahtevajo povrnitev svojega starega dobrega slovenskega priimka. Bilo bi seveda veliko bolj pravično in demokratsko, da bi oblast priimke uradno vrnila. Uradi no jih je fašizem vzel, uradno bi jih morala demokracija vrniti. Res le sicer, da je marsikdo dosegel žai rnenjavo priimka na lastno prošnjo. Toda kdor je živel v dobi fašizma, ve, kakšnemu pritisku so bili podvn ženi naši trgovci, uradniki in celo zasebniki. Edinole kak totalitarni rei Hm more priti do odločitve, da dri zavljanom vzame prvotne priimke ter jim vsd: druge. Tc vrtabovpfjočo krivico bi morala ZVU popraviti Uradno, če bi imela širše demokrati ske pojme. Tega žal ni storila. Z zgornjim odlokom je na birokratii čen, za prizadete žaljiv in krivičen način hotela popraviti in ublažiti fai s,stično nasilje. 'Toda s takim postoi Panjem se daje samo potuha nestrp--hežem in se ne izkorenini zla, ki ga le fašizem zasejal.
Dolžnost vseh naših ljudi, ki so l>rn zmaličili priimke, je sicer bila, da zahtevajo povrnitev svojega stai fega dobrega slovenskega priimka. Vendar je iz »Uradnega lista« razi v,dno, da se je do zdaj le malo ljudi Potrudilo, da bi si pridobili svoje tfare priimke. Očividno jih je, ravi nanje ZVU preveč bolelo. Zgodila Se jim je težka krivica, oropani so ^'h svojih pravih priimkov, sedaj pa naj vlagajo prošnje, moledujejo 'n iščejo razne listine. Bili so zadeti v svojem človeškem dostojanstvu in ®° se zakrknili v svojo nevoljo nad *demokratičnimi« zavezniki in njii kovo pravicoljubnostjo. Razumeli S>P° njihovo duševno stanje in ga tkušali opravičiti. Ker je pa ureditev ^Prašanja naših priimkov važno poi Ulatvje v naši narodni borbi, zato hoteli napisati poziv, naj naši indje kot že v raznih drugih prh ^e*ih stisnejo zobe in kljub vsemu st°re svojo narodno dolžnost.
Ko smo že pisali tozadevni članek, a® je kot strela z jasnega zadel f|°u> nečuven ukrep ZVU: preklic ^dloka št. 53. Najprej je bil rok za l aganje prošenj zelo kratko odmeri Po številnih in odločnih posrei °vanjih na pristojnih mestih je bil jta rok podaljšan. Zato smo, P*Or smo že rekli, hoteli vlaganje °šenj poživiti. Prav v tem frenuti u vpade preklic, o katerem pa 'n to je višek — v to poklicane °Sebe nočejo nič vedeti in za kat e-. 8° nihče noče prevzeti odgovorno
I
**'■ To je početje političnih pustoi °Vcev', ki se gredo demokrate, so pa
1Usti.
Razgled po svetu
Za demokratičen blok
V italijanskem političnem življenju vlada toča« n o skoro popolno zatišje. Min. predsednik De Gasperi je na počitnicah na Južnem Tirolskem, odkoder se bo šele v začetku septembra vrnil v Rim. Tudi večinoma vsi dirugii vidnejši parlamentarci! in politični ljudje so na oddihu. Zadnje dni se skoro vse javno razpravljanje suče okrog sicilijanskega banditstva, čigar glavni predstavnik tolovaj Giuliano je neiztakljiv in> dela s svojo drznostjo italijanski policiji težke skrbi. Pred dnevi je prekanjeno nastavil past in povzročil smrt sedmim orožnikom, ki so bili 22. t. m. v Palermu slovesno pokopani. Vsa policijska sila države je na nogah, da bi. ujela zločinca in zatrla/ roparske tolpe, ki strahujejo vsa Sicilijo.
V tem političnem premirju je zbudil pozornost govor, ki ga je imel zadnjo nedeljo 21. t. m. glavni tajnik demokrščanske stranke poslanec Tavianii Med drugim je izjavil: »Boljševizem ju še vedno težka nevarnost. Zato je potrebno, da se ustvari e-notna fronta vseh iskreno demokratičnih sil proti totalitarizmu. Politična zamisel o zvezi vseh, ki so pošteni in dobre volje z namenom, da se utrdita demokracija in svoboda proti totalitarizmu z leve ali desne, je vedno aktualna, nujna.«
Primerno bi bilo, če bi o tej izjavi!^demokrščanskega prvaka razmišljaji demokrščanski krogi na Tržaškem1 in Goriškem, posebej pa še v Slov. Benečiji.
Hudič in Belcebub
Zadnje čase so besedni spopadli med Stalinom in Titom vedno ostrejši. Do viška je prišlo, ko sta se začela prepirati!, kdo je zakrivili izgubo slovenske Koroške. Titove! očitajo to Sovjetom, Sovjeti pa titovcem, vsi pa vemo, da so tega krivi1 oboji s svojo komunistično zaletelost-jo. Le poslušajmo, kaj prav zadnja sovjetska nota Titu: »Jugoslovanska vlada je prekršila zavezniške dolžnosti do Sovjetske zveze. Obnaša se kakor nasprotnica in ne kakor zaveznica Sovjetske zveze. Neke skrilvne vezi vežejo jugoslovansko vlado alii pa glavne osebe v tej vladi na tabor tujih kapitalistov ... Sovjetska vlada ne more več smatrati jugoslovanske vlade za zaveznico Sovjetske zveze«. Nota nadalje pravi, da naj se Tito poslej obrača na zahodne imperialiste, češ naj oni podpirajo njegove zahteve in končuje s temi besedami: »Naj narodi Jugoslavije vedo^ da jugoslovanska vlada ne smatra sedanje jugoslovanske vlade za svojo prijateljico in zaveznico, ampak kot svojo sovražnico in nasprotnico Sovjetske zveze!«
Zato so Sovjeti medtem poostrili gospodarski pritisk na Tita. Kjer on ponuja svoj les, kot n. pr. v Angliji in Egip-
tu, so Sovjeti vrgli na trg veliko cenejši les pod lastno ceno, da bi Tita izpodrinili. Titovi zastopniki se zdaj pripogibajo pred ameriškimi »kapitalisti«, na katerih letala so še pred dvemi leti streljali, tl iim že nudijo pomoč na veliko nejevoljo ubogega demokratičnega jugoslovanskega ljudstva, ki; vidi v sedanjem stanju edinstveno priložnost, da se s pomočjo demokratičnega Zahoda otrese tako titovskih kot kominform'(stičnih komunistov, toda/ Zahod ie za njegovo trpljenje gluh ...
Volitve v zahodni Nemčiji
Naj še nekoliko izpopolnimo podatke o volitvah v nedeljo dne 14. avgusta. To so bile v zahodni Nemčiji prve svobodne volitve od leta 1934, ko je prišel na oblast Hitler. Največ glasov je dobila krščansko-demokrat-ska zveza, in sicer 7,357.579 in 139 mandatov. Za njo pride so-cialno-demokratska stranka, ki je dobila 6,832.272 glasov in 131 madatov. Liberalna stranka je dobila 2,788.652 glasov in 52 mandatov, .Komunisti! so dobili 1,360.443 glasov in 25 mandatov, samostojna bavarska stranka 986.696 glasov in 17 mandatov, nemška stranka 940.088 glasov in 17 mandatov ter več manjših strank, ki so dobile skupno 20 mandatov.
Značilna je vsekakor zmaga krščanskih demokratov in pa visok poraz komunistov.
»Evropo moramo moralno
preurediti"
Francoski zunanji minister Schumari je v nekem svojem govoru, ki ga je imel zadnjo, nedeljo 21. t. m., rekel med drugim:
»Najnovejši dogodki so nam dali jasen nauk, da moramo moralno preurediti' Evropo v novo Evropo, v kateri bo imel vsak narod svoje mesto, tudi nemški in v kateri bodo vsi miroljubni in demokratični ljudje združeni. Mednarodne konference se množijo in množijo se tudi neposredni razgovori. Poglavitni smoter mora biti, da se zavarujemo pred sebičnim nacionalizmom in da vsakdo/ sodeluje pri skupni graditvi miru.«
Češkoslovaški konzul izgnan
iz Zagreba
Češkoslovaški začasni konzul v Zagrebu Štefan Horvat je dobil od jugoslovanskega notranje-! ga ministrstva obvestilo, da ino-jra zapustiti Jugoslavijo, ker je I zlorabljal svoj diplomatični po-! ležaj. Titovi listi pišejo, da je Horvat bil v zvezi s sovražniki j Jugoslavije in je tudi omogočal (jugoslovanskim državljanom tajni prehod preko državne meje.
Iz življenja Cerkve
Ločitev je izvršena
Sv. oče je v Castel Gandolfu, kjer sedaj biva, sprejel poslanika republike Peru in imel ob tej priliki! pomenljiv nagovor, v katerem je pojasnil nekaj vprašanj iz sedanjega življenja Cerkve. Za nas so posebno pomenljive sledeče besede:	»Vi,
g. poslanik, prihajate k nam v trenutku, ko je materinska beseda Cerkve, tako dolgo pričakovana, izvršila potrebno ločitev med bojnim poljem Kristusovim in onim njegovih nasprotnikov ter pokazala vestnim katoličanom;, žejnim resnice in razsvetljenja, kje je odprta pot, gladka in varna, kil vodi k rešenju, in kje so zavite in temne steze, ki vodijo k pogubljenju. Malokdaj se je Cerkev čutila v svojem srcu tako mirno in pokojno kakor v tem trenutku, ko je njen materinski) glas zadonel po vsem svetu in ko morajo njeni otroci pokazati, kaikšen odpev je našla ta beseda v njihovem razumu, srcu in vesti, ,Jci, čeprav vsebuje tudi opomiijf ni zato nič manj le izraz ljubezni in želje po njihovem zveličanju j«
Resne besede sv. očeta se nanašajo na znani dekret sv. ofici-ja, s katerim je Cerkev potegnila jasno črto med komunisti vseh vrst in vernimi katoličani. To je Cerkev storila »z mate-
rinsko besedo«, to se pravi, le prisiljena in z željo, da koristi dobrim in tudi zašlim otrokom: dobrim, da bodo na jasnem ter ne zaidejo, zašlim pa, da se, resno opomnjeni in posvarjeni, vrnejo v hišo očetovo skesani in poboljšani. Cerkev torej dekreta o izobčenju ni izrekla iz sovraštva do komunistov ali iz kakih političnih razlogov kot trdijo rdeča glasila vseh vrst, temveč le iz ljubezni in iz skrbi za duše.
Ko so v nedeljo v goriški škofiji pridigarji raz prižnic na škofov ukaz prebrali dekret sv. oficija ih ga razložili, je završalo ponekod. Razlage vseh vrst so se slišale, kakor so jih ljudje brali v časopisju. A le ena je prava, ki io je dal sv. oče: Ločitev se je izvršila med taborom Kristusovim in taborom, njegovih nasprotnikov, kar je bilo potrebno za zveličanje duš.
Cerkev v Belgiji
Iz pisma nekega našega prijatelja v Belgiji posnemamo sledeče novice o verskem in cerkvenem življenju med belgijskimi katoličani:
»Belgija je po delavskih okrajih globoko razkristjanjena dežela. K nedeljski maši prihaja le od 8 do 10% ljudi!. Tudi v glavnem mestu Bruslju ni boljše. Že tretji rod sploh: ne pozna krščan-
stva. Prej borbeni antikrščanski socialisti! postajajo sedaj brezbožni, topi, indiferentni, za vse, kar je verskega/. To je še hujše kot protiverska borbenost, ker je bolj nevarna. V širokih množicah Cerkev še vedno izgublja, pridobiva pa med izobraženci/, v vrstah »izbrancev« in pa v mladih delavskih organizacijah. Tu se obetajo res lepi sadovi. Izkušnja uči, da je mogoče delavstvo znova osvojiti za Kristusa.
Katolištvo v Belgiji ni! tako cvetoče in zgledno, kot se morda zdi, ko ga človek motri od daleč iz časopisnih poročil. Vendar eno imajo: vzor so v metodah dela in v aktivnosti katoliških organizacij. In tukaj se jim obetajo bogati sadovi.«
K tem besedam, kil prihajajo naravnost iz Belgije, bi si upali dodati še majhno, pojasnilo; v Belgiji moramo/ v verskem oziru dobro ločiti med valonskih! delom (francosko govorečim) in flamskim- na severu. Prvi so versko precej sličnii ostalim Francozom v domovini, zato zanje velja, kar je naš prijatelj videl im nam opisal. Za Flamce pa to menda ne velja, ker so versko veliko/ bolj zavedni in goreči. Vendar bi našega prijatelj« prosil:, naj ob priliki obišče tudi flamski1 del Belgije in nam opiše tamkajšnje versko življenje, če je res kaj podobno onemu, ki smo ga videli v življenju župnika Kampensa.
Marijina prikazovanja
v Belgiji
Nekateri! naši bralci so brez dvoma že slišali o Marijinih prikazovanjih v Belgiji pred leti. Danes jim; lahko povemo kaj več. Leta 1932. in 1933. se je v vasi Beauraihg (Boren) ob belg.-francoski meji prikazala Mati! božja peterim otrokom, štirim deklicam in enemu dečku. Prikazovanja so se vršila dalj časa/ ih se je Marija prikazala vsega skupaj 33 krat. Značilno je to, da se je skoro vsakokrat prikazala z zlatim srcem na prsih kot Marijino brezmadežno srce. Izjavila je, da bo spreobrnila grešnike. In danes deli Marija- v Beaiuraihgu v resnici posebne milosti spreobrnjenja. Vseh pet vidcev še vedno živi- in so vsi poročeni ter iimajo otroke. Lepo krščansko živijo in molijo vsak dan rožni venec kot takrat, ko se jim je Marija prikazovala na dvorišču šolskega penzionata čisto blizu železniškega nasipa pod/ vejami belega trna. Danes je cerkvena oblast uradno/ potrdila, da se je Marija v resnici prikazovala ih so na mestu prikazovanj začeli zidati veliko cerkev.
Za sveto leto
V goriški/ nadškofiji se je osnoval škofijski odbor za praznovanje svetega leta. Ta odbor je že izdelal program za priprave na sveto leto, ki naj obsegajo predvsem pripravo src in duš. Določili so tudi čas za skupno Škofijsko romanje v Rim, ki se bo vršilo prihodnje leto v mesecu septembru. Stroški bodo znašali okrog 10 tisoč lir.
DVANAJSTA NED. PO BINK.
Socialna šola
Iz svetega evangelija po Luku
Jezus je rekel svojim učencem: Srečne oči, katere vidijo, kar vi vidite, zakaj povem vam, da so mnogi preroki in kralji želeli videti, kar vi vidite, pa niso videli; in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali. — In glej, neki učitelj postave je vstal in ga je takole skušal:	Učenik,	kaj
naj storim, da dosežem večno življenje? — On pa mu je rekel: Kaj je pisano v postavi? Kako bereš? — Ta je odgovoril: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo in vsem mišljenjem in svojega bližnjega kakor samega sebe. — Prav si odgovoril — mu je rekel; to izvršuj in boš živel. — Ta pa se je hotel opravičevati in je rekel Jezusu: In kdo je moj bližnji? — Jezus je povzel besedo in rekel: Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike; ti so ga oplenili in mu zadali ran ter odšli in ga pustili na pol mrtvega. Primerilo se je pa, da je šel po tisti poti nek duhovnik; in ga je videl in šel mimo. Prav tako je tudi levit, ki je prišel na to mesto in ga videt, šel mimo. Ko je pa neki popoten Samarijan prišel do njega in ga videl, se mu je v srce zasmilil. In pristopil je in mu vlil v rane olja in vina ter jih obvezal; in posadil ga je na svoje živinče, peljal do gostilnice in zanj poskrbel. Drugi dan je vzel dva denarja in dal gostilničarju ter rekel: Poskrbi zanj in, kar boš več potrošil, ti jaz nazaj grede povrnem.
Belgijska izdaja lista »Temo-ignage Chretien« je v zadnji številki prinesla pomemben članek moža svetovnega slovesa, kanonika Jožefa Cardijn-a (izg. Kardajna)’ organizatorja svetovne katol. delavske mladine, ustanovitelja žosistov, ki so dobili ime po začetnih črkah organizacije JOC«. Takole piše:
Rim je izobčil komunizem. Nekateri vidijo v tem protide-lavsko zadržanje m ga izkoriščajo bodisi proti Cerkvi v delavskem razredu in delavskih krogih, bodisi proti delavskemu gibanju v meščanskih razredih in krogih.
To napačno pojmovanje ie treba razpršiti. Je to le prilični izraz neprijetnega in že starega d voumja, ki leži nad delavskim vprašanjem, in zamenjuje delavsko gibanje s komunističnim. Delavski komunizem je obsojen; delavska osamosvojitev, delavska težnja za dvigom pa ostaja upravičena, potrebna, nujna in neprestano priporočana od Cerkve.
Gospodarski vzpon, ki danes dosega in zajema vse rase na zemlji po vseh celinah, povzroča nujno razvoj in rast delavskega stanu in vedno ostreje postavlja pred nus delavski problem z njegovo nujno posledico — delavskim gibanjem.
Na zahteve delavskega vprašanja in delavske težnje po dvigu navadno odgovarja organizirano delavsko gibanje, narodno
Kateri izmed teh treh se ti zdi, je bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike? — On je dejal: Tisti, ki mu je skazal usmiljenje. — Jezus mu je rekel: Pojdi in tudi ti tako delaj!
»Srečne oči, katere vidijo, kar vi vidite«. Kristus blagruje svoje učence zaradi posebne sreče, da so1 njega samega osebno videli in poznali. Veliki! možje prejšnjih .dob so želeli) učakati Zveličarjevo. dobo, pa jim) ni bilo dano. — Kristus sami se torej ni imel za navadnega človeka, ampak za nekaj neizmerno višjega. Tudi! ta stavek sv. pisma je potemtakem dokaz za Jezusovo božanstvo, dokaz tudi proti modernim materialistom, ki hočejo v Njem videti le ponesrečenega agitatorja za komunizem.
»Učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« Učitelj postave, ki to vprašuje, oči-vidna navezuje svoje vprašanje na Jezusov nauk, da. obstoja večnost in da je človek ustvarjen zanjo. Tedaj ni res, da je Kristus Imel pred očmi le neko socialno reformo, ki naj bi življenje na tem svetu bolje uredila. Večno življenje ni nikak gospodarski sistem ali socialna uredba, ampak nekaj višjega m popolnejšega. Kdor ima J°zusa le za socialnega modrijana, ga ponižuje.
»Ljubi Gospoda, svojega Boga ...« Tako navaja pismouk iz božjega razodetja stare zaveze. Kristus to zapoved potrdi: »Prav si odgovorili«. — Materia-
in mednarodno. Ni dviga, ni delavske osamosvojitve brez organiziranega gibanja. Brez oklevanja moremo reči; kakršno ie delavsko gibanje, takšen bo delavski svet.
Obsojati delavsko gibanje pod pretvezo komunizma je prav tako, kot če bi obsojal Cerkev pod pretvezo zlorab krščanstva. Delavsko gibanje bo jutri še boli potrebno, nujnejše, važnejše kot je bilo včeraj. Ko je izobčeni izrečeno in izvedeno, ostane še vse, kar ie treba storiti za rešitev delavskega vprašanja. Izobčenje nas ne izvzema od nobenega napora, ki ga je treba storiti za razproletarjenje delavskih množic; prav nasprotno!
Povsod in v vseh krogih je treba povedati, da Cerkev hoče rešitev delavskega vprašanja; da more edino ona — po svojem nauku samem — upravičiti, podpirati in ojačiti resnično in poiiolno težnjo za delavskim dvigom; da more edino ona zagotoviti delavskemu stanu mesto, vlogo, poslanstvo, ki mu bo šlo v jutrišnjem svetu.
In zato mora Cerkev oblikovati delavske voditelje, vodnike, borce, apostole in delavske misijonarje, ki jih delavski stan potrebuje za oblikovanje delavskega gibanja, navdahnjenegu po cerkvenem nauku; in zagotoviti delavsko rešitev, ki bo ta nauk ostvarHa.
Vsako drugo negativno ali protidelavsko zadržanje je pro-
lističnii človekoljubi previdno izpuščajo ta del krščanske postave in zelo na široko besedičijo samo o drugem delu:	»Ljubi
bližnjega«. Tako so krščansko postavo razklali in pohabili. Pohabljeni' del o ljubezni1 do bližnjega je obvisel v zraku, ostal' brez podlage in brez sankcije. Zato se samo veliko ustijo o socitaIni pravičnosti in ljubezni, njih dela pa so ravno nasprotna:; kjer zavlada materializem, zavlada sovraštvo, zavist in brezobzirna sebičnost. Komunistične vlade se dobro zavedajo, da materialistično vzgojen človek ne bo ljubil nikogar drugega razen samega sebe; zato računajo samo s silo in strahom. Komunistični teror je nujna posledica zgoraj označene pohabe. V teoriji uče sovraštvo do Boga, v praksi trpinčijo in ubiljajo svojega bližnjega.
»Kdo je moj bližnji?« Tudi to vprašanje je v naših dneh čisto moderno. Bolj ko se človek oddalji' od čiste božje postave, bolj na ozko riše kroge ljubezni. Brezbožni nacionalizem omejuje medsebojno ljubezen na člane istega naroda, dopušča pa, in celo podžiga sovraštvo do drugih ljudstev. Ta miselnost celo mnoge kristjane moti in zavaja na kriva pota; celo stranka, k? se zove »Krščanska demokracija« pod vplivom tega šovinizma ne more v praksi priznat: manjšinskemu ljudstvu demokratske enakopravnosti. Brezbožni socializem pa zavestno in po načrtu deli človeštvo v dva sloja in hujska s satansko stanovitnostjo na sovraštvo med obema, poziva na revolucijo in pokol j.
Pridi, UsmiljenD Samaritan, Zveličar naš, in vlij v rane naših src vina ljubezni in olja strpnosti! Ozdravi' ta bolni) svet, da bo zopet zavladala kot najvišja) postava ljubezen do Boga in do bližnjega!
tikrščansko; zadržanje, ki ni odobreno in je zavrženo od Cerkve ter je obenem pogubno zanjo.
V lastnoročnem pismu, ki g-je papež pravkar napisal o priliki jubileja žosistovske organizacije, pravi dobesedno: *
»V resnici, preveč jasno je, da če igra vsak družabni pogoj svojo važno vlogo pri takem oblikovanju sveta, kot je današnje, potem je delavski, stan, v kolikor zadeva njega, poklican danes, da vzame nase odgovorne naloge, ki jih nii poznal nikoli v preteklosti. In nič manj ni jasno, da hoče mnogo njegovih članov, zapeljanih po napačnem idealu človeškega odrešenja, najti v zmotnih teorijah brezbožnega komunizma edino rešitev na pereče probleme delavskega sveta.
Če postavimo nasproti temu negativno zadržanje in preprosto obrambo proti slabim pastirjem, ne moremo še upati na rešitev teh problemov. Treba je agilne prisotnosti pionirjev sredi tovoren in skladišč, zavedajoč se popolnoma svojega' dvojnem poklica — krščanskega in delavskega —, odločenih vzeti nase v polnosti svoje odgovorne naloge, in ne poznati ne miru, ne počitka, dokler ne bodo njihova življenjska okolja preoblikovana po zahtevah evangelija. Po tem pozitivnem, graditeljskem delu, bo mogla Cerkev razširiti1 svoje poživljajoče delo
Potrebnih je še nekaj pripomb k razmerju med državo in gospodarskim življenjem, ki smo ga obravnavali v zadnji številki. Država naj daje splošne smernice narodnemu gospodarstvu in v ta namen ustanovi narodni gospodarski svet iz zastopnikov gospodarskih, oziroma bolje podjetniških in delavskih organizacij, ki bodo javni oblasti omogočale trajni stik s kvalificiranimi in pristojnim zastopniki vsake produkcijske panoge.
Posebni razlogi' lahko napotijo državo, da prevzame v popolno lastno upravo nekatera industrijska, trgovska ah kmetijska podjetja kot državnil monopol. V splošnem pa naj se država tega izogiba. Ce je potrebno, da se podjetje vsaj delno izločil iz privatnih rok, naj si država pomaga na drug način kakor s podržavi jen jem. Ukrene naj tako, dai zasebna; pobuda sodeluje z javno oblastjo ter pod njenim nadzorstvom in z delno soudeležbo vodil podjetja javnega interesa, kakor na primer železnice.,
Zelo koristno je, da banka, ki ji' država zaupa izdajanje bankovcev, nii popolnoma v državni lasti, čeprav mora seveda, drža-
Najvišja kongregacija sv. oficija je dne 11. avgusta 1949 objavila na* slednjo izjavo:
»Stavljeno je bilo vprašanje, če izključitev komunistov od zakrament tov, k' je odrejena v odloku sv. oficija z dne 1. julija. 1949, vsebuje tudi izključitev od sklepanja sv. Zakona; in ako tega ne vsebuje, če veljajo za poroke komunistov pred* pisi kan. 1060 * 1061 cerkvenega za* kona.
Koledar za prihodnji teden
28. avgusta. NEDELJA. Dvanajsta po binkoštih. — Avguštin, škof :n eerkv. uč., najodličnejši krščanski bogoslovec starega veka. Rojen je bil v mestu Tagaste v Severni Afriki, umrl pa je kot škof v Hiponu v isti deželi (430 po Kr.).
29. PONEDELJEK. Obglavljenje Janeza Krstnika. (24. junija smo praznovali njegovo rojstvo).
30. TOREK Roza timska. Živela je v mestu Limi v Južni Ameriki; /, de; viško čistostjo je družila veliko spokornost.
31. SREDA. Rajmund, spozn. Bil je iz Katalonije na Španskem. Delo* val je v redu Marije Rešiteljice jet* nikov za odkup kristjanov, ki so pad* li v mohamedansko sužnost. Umrl je 1. 1240.
1. septembra. ČETRTEK. Egidij, opat. Pri Slovencih je dobil v sivi davnini domače ime Tilh ali pa, lij. po katerih imenih so tudi razni kraji dobili svoje označbe (tako1 n. pr. Sveto pri Komnu).
2. PETEK. Štefan, ogrski kralj. Prvi petek.
3. SOBOTA. Evfcmija. — Prva sobota.
na milijone duš, ki jih objema s tako gorečo in materinsko skrbjo. In k tej veličastnil nalogi' so poklicani, da doprinesejo svoj delež mladi krščanski delavski voditelji, izšolani po žosjstovski organizaciji'.«
Nikoli ne pozabimo: brez delavskega stanu Cerkev ni Kristusova Cerkev.
J. Gardijn
va biti pri njej skoro gotovo večinsko soudeležena, jo nadzirati in jo, podpirati.
Vsekakor osrednja oblast ne sme delovati tako ,kakor da bi bila samo ona država, kajti država je prav za prav ves narod z vsemi, živiimi silami, ki jo tvorijo. Država torej ni, samo nekaj ljudi, katerim ie trenutno zaupano vodstvo države, marveč tvorijo državo vsi' njeni prebivalci. Razumljivo pa je, da morajo nosilci) državne oblasti skrbeti za koristi te skupnosti. V gospodarskem oziru je torej potrebno, da osrednja javna oblast koordinira vse te žive sile. Koordinirati mora zlasti! vsa tista velika podjetja javne koristi, ki skušai-jo pospeševati! narodne vire, kakor na primer izkoriščati1 vodno silo za elektrarne, graditi plovne kanale, pristanišča, industrijske surovine, rudnike in gozdove.
Pa, tudi država ni popolnoma neodvisna in ne more vedno sama sebi zadoščati. V gospodarskem življenju so države druga od druge odvisne in je prav, da si medsebojno izmenjujejo pridobljene izkušnje.
( Dalje)
Na to vprašanje kongregacija sv-oficija izjavlja: Zaradi posebne na* rave zakramenta sv. zakona, katere* ga delilea stai sama zakonca, in pri katerem duhovnik samo prisostvuje kot uradna priča, sme duhovnik pri* sestvovati porokam komunistov na osnovi kan. 1065, 1066.
Pri porokah oseb, o katerih govo* ri št. 4 omenjenega -odloka, naj se izvajajo kan. 1061, 1102 ter kan. 1109, & 3.«
Pričujoča izjava loči komuniste V dve skupini: v pristne in nepristne komuniste.
a) Pristni komunisti so oni, ki izpovedujejo, branijo in širijo koma* nistični materialistični in protikrSčan> ski nauk. Ti so izobčeni iz Cerkve. Če sta oba zakonca pristna komun11 sta, se cerkveno " sploh ne bosta poročila. Če pa je eden zakonec ve* ren katoličan in hoče stopiti v za> kon s pristnim komunistom, bo dtp hovnik smel prisostvovati zakona pod naslednjimi pogoji: oba zakon1 ca bosta morala pod zapriseg0 pismeno izjaviti, da bosta katoliško krstila in vzgojila vse otroke, da n° bo katoliški zakonec nikoli prešel 0 komunizem; duhovnik bo nato izp°‘ sloval od krajevnega ordinarija spte> g,'ec/ od zadržka mešane veroizpovC’ di. Opustili se bodo cerkveni okHcl‘ Poroka se bo izvršila izven cerkVe' v zakristiji, brez. vsake zunanje sl0< vesnosti, zlasti brez sv. maše.
b) Nepristni komunisti so oni, k1 so sicer vpisani v kom. partijo, ° se ne strinjajo s komunistični'j1 naukom. Ti veljajo za javne grešn" ke. Cerkvena poroka se dovoli sam0 iz. tehtnih razlogov in če je zadod1 zagotovljeno, da se bodo vsi otr katoliško vzgajali. V tem drugel1' slučaju pa ne veljajo omejitve k° za pristne komuniste, temveč l>°r0 ka se izvrši kot navadno za ost° katoličane. Župnik bo moral se\’e° tudi za take poroke dobiti posebn dovoljenje od krajevnega ord,n rija.________________________________ ^
Pisarna Dobrodelnega druitva v Dorici
sporoča, da bodo njeni uradi. Ul Piazzutta 18, odprti vsak dan 0 9. do. 12. ure.
Delavsko vprašanje
Izjava kongregacije sv. oficija o porokah komunistov
Leto I. - Štev. 30
KATOLIŠKI GLAS
Stran 3,
Kulturni obzornik
Spomenica slovenskih katoliških kulturnih delavcev v Trstu
‘V ponedeljek 15. avgusta so se zbrali slovenski katoliški kulturni de« l&vci na širši sestanek in so razprav« ljali o izpadih lista »Demokracija« v zadevi Slovenskega odra. Ugcto* vili so naslednje:
List »Demokracija« očita »Slovenskemu odru« rtič manj, kot da je politična ustanova, k> jo vodijo »tuje sile«. Dalje trdi, da oder v svojem delu posnema »avtoritarne politične stranke, ki smatrajo kulturo kot pri; vesek in sredstvo političnih agitator: jev«. Napada dalje prof. Peterlina, Pobudnika »Slovenskega odra«. Dolži ga, da je ob vprizoritvi »Divjega lovca« slovensko kulturo prikazal v »potvorjeni podobi«. »Demokracija« svoje napade zaključuje s trditvijo, da »Slovenski oder« seje »komuni* stično seme na nekomunistična tla«.
Ob tem napadu na svobodno slo; vensko kulturno ustvarjanje moramo ugotoviti naslednje:
»Demokracija« je uradno glasilo Slovenske demokratske zveze. Če njeni voditelji tega pisanja ne bodo obsodili, bomo prisiljeni imeti zanj odgovorne nje, in ne samo trojico avtoritarcev pri njihovem glasilu.
»Slovenski oder« je nepolitična ustanova, ki naj na gledališkem Področju služi uveljavljanju čiste in prave slovenske kulture. Kot taka odklanja vsako vmešavanje katere koli stranke v svoje delo. Zlasti ne fnore nobeni politični skupini priznat ti vodstvenega monopola pri kultur: nem in ostalem javnem delu. Bistvo demokracije je prav v tem, da priznava vsakomur svobodo do javnega delovanja. Demokracija noče nič. slišati o kakršnih koli nezmotljiv Vi h, od kogar koli postavljenih iz: ključnih pravicah. Če list »Demo* kracija« razume demokracijo druga* če _ in vse kaže, da je temu tako — potem naj se čimprej prekrsti... v »Diktaturo«.
Če je »Slovenski oder« s prvimi Predstavami nastopil v okviru Slo: venske krščansko socialne zveze, po: hiične in kulturne organizacije kat o: Hških Slovencev na Tržaškem, je to storil iz naslednjih razlogov:
1. ker je bilo potrebno, da je spIoh mogel nastopiti;
2. ker je pri omenjeni organizaciji od vsega začetka našel za svoje delo največ razumevali ja;
3. sicer pa itak za svoje delo lahko 'sče podporo pri kateri koli slovenski
demokratični kulturni organizaciji;
4.	večina članov se je odločila za to organizacijo. Saj v takih vpraša* njih pač pri »Slovenskem odru« kot demokratični ustanovi, odloča volja večine, ne pa zakulisna diktatura kakih klik ali posameznikov.
»Slovenskega odra« ne vodijo no* bene »tuje si le«, marveč slovenski kulturni delavci, ki so to težavno nalogo opravljali že tedaj, ko je ka* teri od njihovih sedanjih napadalcev še propagiral rdeči totalitarizem ali pa živel bogve kje — ne meneč se za tržaške zadeve.
Prof. Peterlin je v svoji razpravi »Naša prosveta« prikazal trnjevo in nevarno delo za obnovo prave slo* venske kulture med tržaškimi Slo* venci po vojni. V njej je javno pou* daril zaslužno vlogo, ki so jo pri tem igrali slovenski razumniki iz drugih delov domovine, zlasti kato* liski. Njegove ugotovitve morejo biti neprijetne le tistim, ki so temu delu v času največje potrebe naspro: tov ali, ali pa imajo slabo vest. Toda noben napad ne more spremeniti resnice, če bo potrebno, jo bomo ob prvi priliki dokazali nazorneje, z vsemi imeni in podatki.
Očitek o »komunističnem semenu« »Slovenskega odra« je največja pod* lost. Te obrti so se učili v bivši jugoslovanski diktaturi. Tedaj so vsako opozicijo proti svoji diktaturi
označili za komunizem. Pod to krin* ko so zlasti skušali preprečiti vsako svobodno in resnično slovensko kub turno ustvarjanje. Šli so tako daleč, da so iz slovenskih šolskih knjig trgali in sežigali celo Cankarjev spev na slovensko zemljo. Pisanje »Demokracije« priča, da nekateri njeni sodelavci še vedno žive v te* dan ji miselnosti. Tem za danes po* vemo, da so v usodni zmoti. Sloven* ska kultura ne bo dekla nobenega političnega režima ali klike, marveč samo služabnica svojega naroda. Dik: taturam vseh vrst je na Slovenskem odklenkalo.
Napad »Demokracije« na »Sloven--ski oder« pomeni udarec na svobod* no slovensko kulturno ustvarjanje. Hkratu je to napad na vse tiste ti: soče tržaških Slovencev, ki so temu delu dali svoje priznanje. Kakšno je to priznanje, se je še posebno videlo ob zadnji vprizoritvi »Divjega lovca«, ki jo je kljub pisanju »Demokra: cije« prišlo gledat nad 2000 ljudi. Če imajo gospodarji »Demokracije« kaj uvidevnosti, naj se ob tem dejstvu zamislijo.
Zgodovinski razvoj narodnostnega stanja v Trstu
»Slovenska prosvetna matica« v Trstu je začela izdajati poljudne znanstvene knjižice. Kat prva je izšla knjižica z zgornjim naslovom. Spisal jo je prof. Bogomir Čokelj. Dobi se v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. Lična knjižica stane 60 lir.
Kako je s Sirotiščem
v Gorici
Sirot in zapuščenih otrok je bilo vedno veliko, po zadnji vojni jih je pa še več. Skrb za take otroke je bila in bi morala biti tudi še sedaj prva skrb vseh pristojnih oblasti, ccrkvenih in civilnih. V Gorici ima: mo v Don Boscovi ulici lepo in ve: liko poslopje sirotišča sv. Družine, ki ga je Zavezniška vojaška uprava popravila z namenom, da bi zopet služilo svojemu namenu. V tem za: vodu je prostora za kakih 120 otrok. Toda danes, po 4 letih, kar se je voj: na končala, je večina hiše še vedno zasedena po raznih begunskih dru: žinah. V zavodu je bilo lani 55 otrok, k> so imeli na razpolago le 5 sob, dočim ima 36 beguncev zasede: vih 10 lepih sob v prvem in drugem nadstropju. Torej dve tretjini hiše imajo »esuli«, eno tretjino pa sirote
ter čč. sestre. In vendar so hišo se: zidali za sirote in ne za stanovanje beguncev. Sirot pa je po Gorici to: liko, da se človeku zdi vnebovpijoč greh, ko vidi, kako se po štirih le: tih še skoro nič ni storilo, da bi se vrnila sirotam. Zato apeliramo na g. župana in druge pristojne oblasti, naj poskrbijo, da se še to jesen si: rotišče Sv. Družine v ulici Don Bosco izprazni in vrne svojemu pra: vemu namenu, da bodo lahko našli v njem svoj drugi dom številni osiroteli in ubožni otroci. Izgovor o pomanjkanju stanovanj y Gorici ne drži. Če bi bila na pristojnih me: stih res dobra voljo, bi se. po toli: kem času že našla stanovanja za v Sirotišču nastanjene osebe.
Romanje Matere božje po Tržaškem
‘SPojdcao oHlacLjl — 9£om.acicl
Marija, Marija, pozdravljena.
Iz Fatime daljne k nam si prišla mogočna nebeška Gospa, vsa dobra, vsa milostna.
Marija, Marija, pozdravljena.
Saj veš, kako je bridko pri nas, tak mračno je v srcih in v dušah mraz, na tla nas pritiska brezbožni čas.
%
Marija, Marija, usmili se nas.
Kot mati ti vedno si nas ljubila, v ljubezni si k nam na zemljo se
sklonila,
rešen je ljudem obljubila.
Marija, Marija, usmili se nas.
O Mati, rešenje prinesi nam,
O Mati, mir in veselje prinesi nam, O Mati, življenje prinesi nam. Marija, Marija usmili se nas.
A naša obljuba je ta: neustrašna vera v Boga, dosledna poštenost srca.
A naša obljuba je ta: neustrašna vera v Boga, dosledna poštenost srca.
A ti nam Kraljica bodi,
a fi nas kot Mati vodi,
ti z nami bodi povsodi, povsodi.
A ti nam Kraljica bodi, a ti nas kot Mati vodi, ti z nami bodi povsodi, povsodi. Marija, ostani, ostani pri nas za zdaj in za večni čas.
Marijino romanje po Tržaškem se razvija v nepričakovanem obsegu. To so prave manifestacije krščanske vere in ljubezni do Matere1 božje. Prinašamo kratek pregled romanja! v prvem tednu.
Repentabor
2e dolgo ni bilo za romarski shod na Repentabru tako slabega vremena kakor letos. Letošnji 15. avgust je bil pravi deževni novemberski dan. Človek bii pričakoval, da bo zato prav malo romarjev prišlo na shod. A ne! Prišlo iih je zelo veliko. Tam je bila ta dan fa-timska Mati božja in mnogi tržaški kristjani so jo hoteli! pozdraviti prav na staroslavnem Repentabru. Najbolj so bili zastopani verniki iz Mačkovelj, Doline in Prebenega. Popoldanski shod je zelo lepo uspel. Govoril je g. misiljonar Šavel. Sodeloval je openski cerkveni zbor. Ko se je proti večeru vendar zjasnilo, so prihajali k Mariji vedno novi romarji Drugii dan
so imeli na Repentabru prošče-nje, god sv. Roka. Ker je bil prav lep dan, je bilo tudi zelo veliko romarjev. Cerkvica in zlasti vsa- vas sta bilii zelo lepo okrašeni, za kar gre zasluga novi občinski upravi, ki je bila pri slovesnosti uradno zastopana.
Sveti Križ
Splošna sodba o Marijiinem romanju v Križu je ta: tako velikih praznikov v Križu še nismo imeli Kar pomnijo najstarejši ljudje, takih procesij v Križu še ni bilo. Pod veličastnim slavolokom, ki1 je bil zgrajen kakor kapelica, smo sprejeli Mater božjo. »Vse kar leze ino gre«, je bilo pri sprejemu božje Romarice. Marijin vhod v našo farno cerkev je bil kot prihod kraljice v kraljevsko palačo. — Drugi1 večer smo priredilii pozdravno akademijo Roži Mariji. Sodelovali smo kar vsi: otroci, duhovniki, pevcii, ljudstvo, razni mojstri organisti in violinisti. Ko so izvajali na koru prelepe pes-mL, smo imeli darovanje rož Mariji!. Vsak je prinesel Materi božji eno cvetlico in tako izrazil svojo največjo željo Mariji. Tega iskrenega darovanja so se udeležili' prav vsi številni kristjani, ki so napolnili svojo cerkev do zadnjega kotička. — Slovo Marijiino iz Križa je bil triumf, ki' mu lahko rečemo le: zmaga Marijina! To so bile res prave ljudske množice, ki so spremljale Marijo na njeni zmagoslavni potil proti Kontovelju. Vsa čast našim fantom, in dekletom, ki so tako daleč nosili Marijo!
Kontovelj
Na meji svetokriške fare so pričakovali Marijo Romarico kontoveljski kristjani. Zastave, luči, sveče, cvetje, deklamacije, pesmi zborne in skupne, slovo in pozdrav, kdo bi vse to zajel v kratko poročilo! Marijina pot na Kontovelj mimo Proseka je pot matere, ki soi ji prihiteli dobri otroci naproti. Bila je ura enajst, ko smo stopali v cerkev. Toda stoj! Na cerkvenem pragu se prerivajo mali1 dečki. V krasni zborni deklamaciji pozdravijo Marijo, kakor je priobčena na drugem mestu. Nato nekaj nepričakovanega. Domači duhovnik zapoje sam pozdravno pe-
PlERRE L’ ERMITE
Kako sem ubila svojega otroka
Mladenič se je usedel nekoliko ob stran, na obrazu pa mu je bilo bra* žalost in bol. Bilo mu je silno ne* Prijetno, da se ni vedel kam dejati; vendar je vztrajal na svojem pro* storu ... Lolita se je vzravnala na stolcu in v moreči tišini je zadonel nien tresoč in prelivajoč ,se glas, lQ ker je bila veranda odprta, pldiiil ^ed zeleno drevje na vrt. Zapela 3e pesem, ki jo podajam tukaj v ^vezani besedi:
»O, ljubljeni, o"d sončne zarje Te zaman iskala; šele sedaj, ko Se že niža sonce v zaton, sem Te Jjašla. Pa sem vendar vsa srečna, da c lahko zrejo moje žejne oči, saj Sc še niso zgrnili mrakovi nad
brnijo.
. 1 voje ime je kakor dišeče olje, ' hladi in celi obenem, Tvoj dih je ^‘jetnejši od .najopojnejšega cvetja, 'saka Tvoja besedica je sladka ko >n satovje in v tvojih bledih se zrcalijo vse globine neba.
Kakor nežen in mehak sad se mi topi srce ... Ah, preljubi, pridi in goreče objemi to revno srčece, ki Te je iskalo, objemi ga s svojo lju-= beznijo, ki naj bo kakor pečat najine zvestobe!«
Lolita je bila prelestna, ko se je pokazala, kakršna je bila, in razkril la svojo notranjost.
Bol, ki jo je začela oblivati, jo je delala že prelestnejšo. Z ljubečim in ihtečim glasom je razodevala in go« vorila Dominiku o svoji bolesti.
Dominik jo jc razumel.
Vsaka beseda je trkala na njego* vo srce, kot da ga prosi usmiljenja... Vsak stavek ga je zabolel, kot bi ga sunil z nožem.
Pomaknil se je v senco in zaprl oči, samo da je ne bi gledal pred sabo... Ali kaj, ko pa je slišal jok njenega srca, da je tudi njemu za* plakalo od bolečine . ..
Zakaj in čemu bi oba toliko tr* pela?... Govoril bo z Lolito, vse ji bo povedal in jo prosil, naj se usmili sama sebe in njega... Oh, tak večer! Samo še enega takega naj doživi, pa mu bo zmanjkalo poguma in moči... Kako je bil zjutraj sre* čen in vesel, a večer ga je zalil s takim trpljenjem!. .. Oh, ljubi Bog,
zakaj me tako mučiš, ko hočem biti Tvoj... ko sem že Tvoj. . . ves Tvoj...?
Vsi so se nemalo začudili, ko je pri odhodu rekel Dominik Prcsve* sovi gospe:
»Ali nas ne bi lahko pospremili do one slavne ravnice, kjer straši? Midva z Lolito po j deva spredaj, ker sva že vajena strahov. Poleg tega bi zelo rad govoril z njo, ker je prej nisem upal motiti, ko je pela tako krasno, pa same lepe pesmi! ... Lo* lita, saj greste, kaj ne?«
»Gospodična Lolita!« popravi de* kle.
»Ne, Lolita!«
Ko pa sta se nekoliko oddaljila, da ju niso več slišali, jo je ujel za roko in šepnil:
»Mila moja Lolitica, ki sem te ranil« —
»Hudo ranil!«
»A Te bom kmalu še huje!« —-----------
SEDEMNAJSTO POGLAVJE
Takoj ji ni rekel ničesar.
Stopila sta izj gozdiča, v katerem sc skriva »Ker*Mimie«, prehodila drevorod ob Rdečem zalivu, zajvila na levo in krenila v obširni park, ki
sega do ravnice in kjer je bilo tem* no, da stai drug drugega komaj vi* dela. Dominik je prijel Lolito za ro* ko in iznova vprašal:
»Ali sem vas nocoj res ranil?«
»Pa še kako!«
»Moralo se je tako zgoditi!«
»Ali smem vprašati, zakaj?«
»Ne boste razumeli, četudi vam povem.«
»Pa vendar povejte!«
Dominik se ustavi in z odločnim in svečanim glasom odgovori:
»Duhovnik hočem postati.«
Lolita se zgrabi za čelo, kot da ji je prišlo slabo.
»Lolita, zakaj molčite? Kaj pra» vito na to?«
»Nič, čisto nič! Kaj pa naj re* čem? ... Zadali ste mi največjo ra<= no, ki ste jo sploh mogli!«
»Povedal sem vam naravnost, sa* mo da boste na jasnem in vas ne bo več mučila negotovost.«
»Tedaj me hočete s prvim mahom ubiti! Bom pa še jaz vam nekaj: po* vedala, čeprav ni posebno lepo, pa saj ne vem, zakaj naji bi molčala, ko sva že pri tem: Dominik, ljubim vas, ljubim, kakor more ljubiti človek samo enkrat v življenju. Storite, kar hočete, če postanete duhovnik ali če
se poročite — jaz vas ljubim z vso neskončno ljubeznijo ... Ljubim vas in vas bom ljubila in ni ga pod son* cem, ki bi mi mogel to ubranili!«
»Tudi, če postanem duhovnik?«
»Tudi! Zatisnila bom oči in živela ob spominu na vas.«
»Kaj nimate nobene vere?«
»Ne. Če bi imela vero, bi bilo čisto drugače.«
»Kaj pa ste potem v verskem oziru?«
»Kaj sem? Nič, popolnoma nič! ... K maši hodim kakor vse moje tova* rišice, toda vaši obredi me ne ga* nejo, ker se mi zdijo mrtvi in prazni. Menim, da sem svobodna in svobodo imam pravico braniti tako dolgo, dokler ne zadem na kakšno nepre* magljivo oviro, ki mi jo zastavi kaka avtoriteta. Za drugo se ne menim. Končno pa sploh dvomim, da bi bila kakšna avtoriteta, kateri bi se mo* ral človek ukloniti, saj danes že o vsem dvomimo. Koliko je velikih mož, ki drže z vami, a koiiko je na drugi strani takih, ki so proti va*n! Zato se ne maram za nikogar odlo* čiti, marveč gledam samo, da ohra« nim svojo svoboido in svojo ljube* zen ... «
»S takimi nazori poderete vse za«
sem Maritji ob spremljavi! zbora. Nepozabno doživetje, ki izsili soJze in pusti neizbrisen spomin v srcu. — Izredna slovesnost drugi; večer je bila: svetil križev pot z Materjo božjo po vasi. Pri vsaki postaji je imel g. misijonar Vidmar kratek nagovor. Bog povrni misijonarju, ki nas je s to pobožnostjo tako iskreno približal Mariji. V naši vas.i se je našla tudi dobra oseba, ki je darovala Mariji Romarici: veliko dragoceno verižico.. Drugi verniki so darovali1 izredno veliko lepega belega cvetja in visoke sveče. Naj jim Marija obilno poplača!
Tako se je končal prvi teden marijanskih slavnosti na Tržaškem^
Sporočilo odbora za Marijino romanje
/. Pri vseh procesijah naj domačemu gospodu pomagajo reditelji!
2. Večji del udeležencev v procesijah naj gre pred Marijinim kipom! Takoj za kipom duhovščina in nato pevci.
3. Verniki naj pokažejo pri vseh pobožnostih, zlasti v procesijah, še več resnosti in zbranosti!
4. Poskrbite si pravočasno sveče in to v zadostnem številu. Naj bodo okrašene in razsvetljene vse hiše, vsa okna! Če piha veter je treba oknu zapreti, da sveče ne ugasnejo.
5. Vabimo vernike iz mesta, naj se udeležujejo marijanskih slovesnosti po deželi.
6. Od 25. do 27. avgusta je
D o |
Števerjan
Oba dopisa v »Demokraciji« od
5.	in 20. t. m. o naših gostilnah nista hila na mestu, najmanj pa za priza« deti gostilni. Se vidi, da dopisnik ne pozna naših razmer in da ne zna na primeren način svetovati.
Banjšice
V soboto 20. t. m. je bil tu poko« pan g. Stanko Pertovt, gospodar na znanem veleposestvu v Podlešcu. Bil je zaveden in odločen .Slovenec. V času tako zvane »osvobodilne borbe« je veliko žrtvoval. Ker pa ni hotel postati komunist, SO' ga za* čeli preganjati in je bil zaradi raz* ličnih obtožb obsojen na 1 leto z as
kone in načela, ker po vašem ni niti dobrega niti zla, skratka ničesar. Ako bi bila svoboda neomejena in ako bi se vsi po tem ravnali, potem bi na vsaikem koraku zadevali drug ob drugega, samoljubje in strasti bi bile v vednem boju med seboj, na svetu pa bi gospodarila samo surova sila, ki je naj-slabši vladar.«
»Oh, saj nisem učenjak, da bi raz* glaibljala tako daleč. Vprašali ste me edino po mojem dušnem stanju, ki sem vam ga razodela, ne da bi sklepala na posledice. Zame je živ« ljenje samo toliko mikavno, kolikor mi nudi ljubezni, ki ga ožarja s svo» jo krasoto. Ljubim vasi in pri tom ostanem do konca.«;
»A ljubezen do Boga?«
»Uh, Bog!« malomarno odmahne Lolita.
»Vidite, Lolita, kakšen prepad na* ju loči! Jaz verujem v Boga tako ka« kor dihaan, verujem Vanj, kakor so verovali vsi narodi... Verujem, da človeška družba ne more živeti brez trdnih temeljev, katere ji nudi vprav vera!«
»Postanite protestantski duhovnik, pa se bova poročila v Londonu!«
»Nikdar, kajti s tem bi priznal, da so vse vere enako dobre in prave,
Marija v Dolini — od 27. do 29. v Boljuncu — od 29. do 31. v Borštu — od 31. do 2. sept. v Ricmanjih, nato v Katinari, kjer se zaključi tretji teden slovesnega Marijinega obiska po naših župnijah.
Pismo iz Belgije
Eisden, v juliju.
Tu pri nas je precej či/tateljev vas šega lista, zato pošiljamo nekaj naših novic. Slovenci tu. v Lkmburgu živiš mo precej skupaj^ nismo preveč od« daljeni drug od drugega kot po dru« gih krajih. Vsled tega pridemo več« krat skupaj in priredimo sestanke, da se počutimo kot nekdaj doma. Radi prepevamo naše lepe slovenske pesmi in v tam pogledu dobro na« predujemo. Že dve leti imamo tu kot nekdaj doma velikonočno pro« cesijo in vsak mesec enkrat sv. ma« šo s slovenskim petjem. Ob teh pri« likaih nas obišče č. g. Vinko Žakelj, ki študira v Luvenu. — Tudi lepe narodne pesmi večkrat slišimo in tudi par igric smo imeli priliko vi« deti. Pri takih prireditvah nas rojalki iz sosednih kolonij, z veseljem obi« skujejo, nekateri pa. tudi prav vneto sodelujejo in nam pomagajo izpopol« niti program. Hvala* jim!
Med veselje pa kane večkrat tudi žalost. Vsem nam je bilo prav brid* ko, ko nas je zapustila in se preše« lila v mirnejše življenje naša požr« tv o val na sodelavka Matilda Cvahte v najlepši mladosti. Z njo smo izgus bili dobro- pevko in zvesto prijatelji« co. Kako smo jo imeli vsi radi, je pokazal njen pogreib. Naj počiva v Bogu! Žalostni družini toplo sožalje.
>isi
pora s prisilnim delom. Pogreb se je vršil ob lepi udeležbi domačinov.
Pertovtovi družini iskreno sožalje, pokojniku pa večni mir in pokoj!
Tržaške počitniške kolonije
Skupina dečkov, nekaj nad 100, se je vrnila s počitniške kolonije v Žabnicaih. Vrnili so se veseli ,zado« voljmi, zagorelih obrazov in zdravi. Marsikje so starši jokali od veselja, ko so jih na postajah z robčki po« zdravljali vračajoči se otroci. Donela je pesem planin: »Mi na gore bomo šli« in pesem: «Kaj nam pa morejo, če smo vesel«. Tritedensko skupno bivanje je iz o*trok napravilo ©no samo veliko družino. Na vsaki po«
kar pa nikakor ni mogoče. Če je prava in resnična naša, ni protestant« ska, če pa je protestantska, ni naša; obe ne moreta biti obenem! Zato je treba izbrati. In naša vera je v pri« meri z drugimi toliko odličnejša in vzvišenejša, da brez obotavljanja pristanem nanjo in ji vdano služim!« * »Toda vse kaj drugega je biti du« hovnik ali pa navaden pošten kri« stjan ... Radi mene boste lahko prav vsak dan hoditi k maši; še sama poj« dem z vami. In kaj veste, morebiti nekega dne tudi v meni vzbudite ono vero, za katero tako gorite.a
»Vidite, Lolita, zdaj sva pa prišla do vprašanja, ki vam ga nikakor ne morem razložiti, ker me ne bi razu« meli... Poglejte, kako vas prešinja preprosta človeška ljubezen in po« tem pomislite, kako prevzame dušo šele božja ljubezen in kaj Bog lahko od vas zahteva'!«
»Tega res ne doumem. Kaiko naj tudi razumem, ko sem še skoraj otrok, vi pa govorite tako čudno za« motano in ste sami nekam zmedeni. Sreča gre mimo vas, po zemlji hodi, da jo lahko dosežete ^ roko. Samo odprite roke, pa vam bo padla na« ravnost v naročje. Nikar je ne iščite ne vem kje v oblakih!«
staji Svobodnega tržaškega ozemlja so izstopali otroci. Njih prijateljčki so jih veselo pozdravljali:	Živjo
Karmelo, živjo Marjan, živjo Nabre« žinci, Prosečaini! V vlaku je veselje, izstopajoči pai so žalostni, ker mo« rajo zapustiti veselo in številno družbo. V Trstu se je vlak izpraznil.
Nov
Duhovniške vesti
Vič. g. Bernard Špacapan, župnik v v Jamljafa in Dolu, je imenovan za župnika v Podgori. Vič. g. Alojizij Filiputi, kaplan v Krminu, opravlja Plešivo. Msgr. dr. Božo Kjačič nadomešča kurata v bolnici za duševne bolezni na Šempeterski cesti. G. Bogomir Brecelj; je) bil te dni posvečen: za diakona.
Poroka
Danes 24. t.m.zjutraj sta se v cerkvi sv. Ivana v Gorici poročila g profesor Oton Muhr, po rodu štajerc, sedaj v službi v Trstu in gdč. učiteljica Sonja Saksida iz zna« ne goriške slovenske družine. Obilo božjega blagoslova.
Sv. birma v Gorici
V soboto 27. avgusta se ne bo delila sv. birma, ker je g. nadškof odsoten.
Zopet tri smrtne obsodbe v Ljubljani
Te dni so bili v Ljubljani na smrt obsojeni trije zavedni Slovenci, ki pa niso soglašali s Titovim komu« nizmom: Milan Fine, uradnik, doma iz Ljubljane; Henrik Goričan, du« hovnik, doma od Slov. Bistrice na Štajerskem; ime tretjega je tržaški radio sicer objavil, toda je nam iz« padlo. Vsi trije so' bili svoječasno od nacistov odpeljani v Dachau. Ko so se vrnili iz tamošnjih strahot, so padli v komunistične klešče in so sedaj svojo možatost plačali z živ« ljenjem. Kri vpije v nebo...
Nove hiše na goriškem Travniku
Zavod za gradtnjo hiš za državne uslužbence je obvestil županstvo v Gorici, da namerava zgraditi v me« stu vrsto hiš. Zaradi zadeve se je na povabilo g. župana dr. Bernardisa zbral občinski odbor na posebno sc« jo, na kateri je bilo določeno, da bi za zgradbo hiš dali omenjenemu dir« žavnemu zavodu na razpolago pro« stor na Travniku med ulicama Ma* meli in Oberdan, kjer je stala nekoč vojašnica. Ker leži prostor v sredini mesta, bi bil za zgradbo itakih hiš
»Daši se vam zdi, da je v oblakih, je vendar resničnejša in bližja kot vse druge!«
Obmolknila sta in tiho stopala drug ob drugem. Dospela sta do1 mesta, kjer je pred nekaj dnevi postalo Lo« liti slabo. Lolita in Dominikova mati pa ujec so menda uganili, da imata resne pomenke, zato so šli počasi za njima, ker ju niso marali motiti.
»Tn zdaj, Lolita,« nalahko povza« me Dominik, »zdaj šele pride naj« kočljivejša točka. Poprej sem vam rekel, da imam trdno vero, a moram vam priznati, da sem, žal, velik slabič in da tudi jaz vas ljubim!...
Lolita v temi sklene roke.
»... Pa bi najrajši, da vas ne bi ljubil. .. Torej.. .«
»Torej?«
»Usmilite se me, usmilite se moje slabosti in moje žeje po ljubezni... Ne dajajte mi piti vina, po katerem koprnim!... Tako, zdaj vidite, da sem odkritosrčen, ko se vam popol« noma izročam in prepuščam ...«
»Tedaj hočete, da sc oba urno« riva?«
»Ne, nisem mislil tako! Prosim vas samo, da se oddaljite od mene, da me na moji težavni poti ne bo begala vaša prelestna lepota. Nikdar
Sledili so zadnji pozdravi. Starši so se zahvaljevali varuhom in vzgojite« ljem. Vsi so hoteli zvedeti: kakšen jc bil moj? kakšen moj? ali je bil kaj priden? itd. Drugo jutro pa se je tržaška postaja napolnila z de« ki iški m drobižem, ki je odhajal v isto kolonijo.
i c e
najbolj prikladen. Nove hiše bi mo« rale biti seveda sezidane v slogu, ki bi arhitektonsko izpopolnil in zaokrožil sedanjo umetniško črto našega lepega Traivnika.
Še bo vroče
Rimski vremenoslovci zatrjujejo, da bo še vroče. Pravijo: »Ne bomo imeli več vročine kot jei bila pred velikim šmarnom, toda temperatura se je začela dvigat ti po vsem poloto« kuv in, če ne nastanejo kake nepriča« kovane spremembe, se bo še dvignila in ustalila.«
»Partizanko" uničil požar
Največji jugoslovanski prekooeeah« ski potniški parnik »Partizanka« je bil v zadnjem času v popravilu v Splitu. Po jugoslovanskih poročilih je 12. t. m. izbruhnil na parniku požar in ga znatno poškodoval ter so uivedli preiskavo. Po drugih virih je bil pa ogenj podložen in j.e bil parnik uničen.
Občina prodaja
Goriška občina; je s posebnim raz« glasom obvestila javnost, da prodaja dva konja z vso opremo, tri mrliške vozove, tri težke vozove in razno hlevsko orodje. Natančnejša po« jasnila se dobijo pri občinskem eko« nomatu do 29. avgusta.
Veliki šmaren na Barbani
, Romarjev je prišlo ta dan na prijazni otok prav veliko, čeprav je padal dež in ni bilo vreme prav nit primemo za veliki šmairen. Med rc= mar ji je . prišel počastit barbainsko Kraljico tudi goriški nadškof msgr. Karel Margotti, ki je imel pontifi« kalno mašo in pridigo. Popoldne, je nadškof obiskal v Gradežu otroke, ki so nastanjeni v obeh kolonijah PPK in ACLI.
Kruh
Pokrajinski odbor za cene je imel 22. t. m. na goriški prefekturi seio in določil sledeče cene:	kruh	iz
moke št. 0 120— lir kg, kruh iz mo« kc št. 1 95 lir kg. Cene stopijo v veljavo v sredo 24. t. m.
Odgovorni urednik : Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
se več ne ozrite vame s svojimi mi« limi očmi in kadar bi se morala srečati, se mi ognite s poti... Vi ste edina ovira med1 meno ji in Bo« gorn... Jaz pa hočem doseči svoj cilj... hočem, na vsak način .. . četudi sem že sedaj ves strt od sa« mega boja...
»Strašne reči mi nalagate!«
»Nikar ne mislite, da se tega ne zavedam! Zato vas še enkrat prosim, če me zares ljubite, naj bo vaša ljubezen tolika, da mi ne boste bra« nili, da vas pozabim ... Izlet v Pi« lier pa naj bo zadnji, kamor pojde« va še skupaj!«
»Če rajši vidite, da me ni zraven, vam zelo rada ustrežen. Naredila so bom, da me boli glava in da ni« kakor ne morem iti...«
»Ni treba! Naj bo, še enkrat — pa poslednjič — si privoščim, to sladko veselje. Potom pa nikdar več .. . nikdar več!«
Dominik je videl, kako so Lolito zalile solze.
Prišla sta do belega stolpa.
»Lolita, ali smem upati, da ta po« govor ostane med nama in da nihče ne bo izvedel, kaj sem vas pravkar prosti?«
»Bodite brez »kribi! Toda ne
Meso
Ker se je cena živine v zadnjem času zelo znižala, cena mesa pa ostaila nespremenjena, so se zastopa niki brezposelnih pritožili na žu« panstvu in zahtevali ureditev ne« normalnega, -za potrošnike krivična« ga stanja. Obč. odbornik dr. Gruso« vin je v odsotnosti g. župana cblju« bil, da bo v zadevi posredoval.
Možje in fantje
V soboto 3. septembra zvečer se bodo začele za vas duhovne vaje v goriškem malem semenišču, ki bodo trajale do 7. sept. zjutraj Priglasiti se je treba do 1. seipt. Natančnejša pojasnila dobite pri vaših dušnih pastirjih.
ROMANJE v TURIN
Zaradi skupnega zaključka Mari« jinega romanja na Opčinah 11. sept. se na željo duhovnikov prenese ro« manje v Turin za en teden. Vršilo *e boinepreklicano 17., 18., in 19. sept. to je v soboto; nedeljo, in ponede« ljek. S item se podaljša čas za pri«' jaivo- do 5. septembra. Vožnja v a\ t op ul man u 4.000 lir. Prijavite s® pri Fortunato v Trstu, v Dolini in v Gorici v upravi našega lista. V 1 urinu bomo obiskali tudi svetovni velesejem, ki se bo vršil prav tiste dni.
Izpiti in vpisovanje na slov. srednjih šolah v Gorici
Jesenski izpiti se bodo na vseh štirih srednjih šolali v Go-rici vršili v drugi polovici septembra v vrstnem redu, kakor je označen na razglasni deski vsake šole.	Samo	licejska ;in
učiteljska matura bosta, v prvi polovici oktobra. Za popravne izpite ni potrebna nikaka prijava; za vse nove izpite pai je treba vložiti prošnjo na kol kova-
nem papirju naslovljeno na ravnateljstva šole najkasneje do 8. septembra;	samo	prošnje za
pripustitev k maturi je treba vložiti na	šolsko	skrbništvo
(Proveditorat) najkasneje do 31-avgusta in navesti tehten razlog* zakaj se prošnja ni vložila; že v poletnem roku.
Vpisovanje v vse srednje šole se prične 1. septembra in se zaključi 25. septembra; samo> za tiste, ki bodo v septembru polagali izpite, bo rok podaljšan do 2. oktobra.
Harmonijamcr sistcma * ]°
llUllllUlilJ stri naprodaj; cena p° dogovoru. Primeren, Z* kako kapelo. Trst, Via Giuliani 16/U-
zahtevajte, da bi zamorila čustvo, ki mi gori v duši in me je vso pre* šinilo, ker ne morem, ker ni v moj‘ moči... Dominik, ljubim vas . • • oh. ko bi vi vedeli, kaka vas ljubim!...«
Zopet je obema zmanjkalo besed-Krenila sta na^aj. Vse sta si pove* dala in drug drugemu razkrila vso svojo notranjost. Vsaka beseda bi bila odveč.
Noč je s svojo temno kopren® ovijala njuna upala lica, neskončni šumot morja pa je uspaval njuno neizmerno bol. Kljub temu sta bil* oba videti popolnoma mirna, ko s*® srečala Presvesovo in Yholdyjcv° gospo, ki jima je ujec po tiho nekaj pravil.
Čemu bi tudi razkazovala rad°* vednim očem prepad, ki so je o#rl pred njima?
Prav nežno sta si podala roke dasitudi daleč drug od drugega v silnem straihu, ker se je vsak b*l’ da ne omaga pod strašno usode.
»Zbogom, Lolita!«
»Zdaj je torej vsega konec! • •' Oh, smrt, kje si? Pridi in reši!,..«
(Dalj