Leto LIX. Številko 158. o Ljumjom, v sonoto d. junjo iszb. cena um rro Ithfija vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike« — Inserati; do 30 petit ä 2 D, do 100 vrst 2 t) 50 p, večji inserati petit vista 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravnistvo: Knall o va ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Enailova ulica it. 5,1. nadstropje. — Telelon štev. 34, BV Poštnina plačana v gotovini« Med avdijencami in konte- mn za dnem si sledijo vesti o av-dijencah. Na Bled se vozijo gospodje jninistri in politiki ter se priglašajo na dvoru v avdijence. Med vodilnimi politiki se vršijo konference, o katerih se izve samo, da so naperjene zdaj zoper tega, zdaj zoper onega gospoda. V vsem političnem ozračju je nekaj napetega, neizravnanega; kakor da se nahajamo v dušečem soparnem ozračju pred nevihto ... Toda nevihte noče in noče biti. Čakamo jo že domala pol leta, to je toliko časa, kolikor je stara naša najnovejša vladna kriza, ki se more v polnem pomenu besede imenovati permanentna. Pripravljajo se hude stvari, zdaj zagrmi tu, zdaj tam, zdaj se oglasi Miletič, zdaj Simonovič, zdaj Radič, zdaj nekdo drugi, vsak vrže v areno par napadov, brizgne nekaj psovk in obdolžitev, napove najsrditejši boj vsern drugače orijentiranim. Občinstvo prisluhne, pozorno na junaško borbo, ki se ima razvneti pred senzacije željnimi očmi, toda mesto britkih rapirjev — komaj še slišen odmev dolgočasnega prepira; boja ni, senzacije ni, vse je ostalo pri starem. Nevihte noče in noče biti, dasi je ozračje prenasičeno s soparico in električno napetostjo najvišje stopnje. In to je naša nesreča, da se nevihta ne izdivja. V radikalni stranki so nepremostljiva notranja nasprotja, ali ne aned načeli in idejami, marveč med osebami in njihovimi egoističnimi aspi-racijami; toda ta nasprotja se pehajo in gnjavijo takorekoč v temi, za kulisami, kjer ni vedno mogoče videti, kdo je napadalec in kdo ter Čegava je žrtev. Med radičevci skoro iste medsebojne intrige, spletke za majhne cilje. Med obema strankama zopet najhujše nasprotje, a kljub temu sodelovanje vseh v vladi. Lahko se reče brez pretiravanja, da bolj nenormalnega položaja še ni imela Jugoslavija ves čas od 1. 1918. Politika, kakor se plete v tekočem letu, sploh ni več politika, marveč je popolna stagnacija, je smrt vsakršnega napredka, vsakršnega razvoja. Občinstvo izgublja interes na vsem javnem udej-stvovanju, ozlovoljeno se obrača proč in se pogreza v apatijo. Ni še pripomogla nobena doba toliko k uničenju ugleda in vrednosti političnega udej-stvovanja in parlamentarizma in zlepa kak čas toliko degradiral, kakor zadnja doba naše politične zgodovine. Tiste sile, ki zadržujejo politična nasprotja in jim ne dado, da bi si dala v polni moči duška, bo zadela odgovornost Tega ne govorimo iz veselja nad senzacijami borbe, marveč edinole iz uver jen ja, da je odkrit boj neprimerno večje koristi nego današnji mir z nesmiselnimi krizami in stoterimi zakulisnimi intrigami. Takega odkritega boja si želi danes vsakdo* komur je na srcu napredek države, zakaj vsakomur je postalo jasno, da ni mogoč drugačen izhod iz nevzdržne sedanje situacije. Ali avdijence se bodo nadaljevale, na Bled se bodo vozili ministri in drugi politiki, v Beogradu bodo konferirali pobotani in sprti politični vodje, ali kar se bo z muko skrpalo na teh sestankih, bo imelo v sebi veljave bas za par dni, do prihodnje nove krize, ki bo sprožila znova popolnoma enake avdijence in konference. Ne le naivnež, tudi prevdaren možak si želi sredi te vseobče sterilnosti kladivarja silnega, ki bi stopil v are-ro, pometal v kote ljudi, ki zlorabljajo narodovo zaupanje ter se tako grdo norčujejo iz njega. Ali naj nas res prisilijo možje današnjih avdijenc in konferenc, da gremo vsi med pesimiste in da zares obupujemo nad parlamentarizmom. ZASTRUPLJEN JE S SLADOLEDOM V LONDONU _ London, 10. julija. 200 do 300 oseb je obolelo na zastrupljenju s sladoledom. Vsi zdravniki delavskega okraja Poplar so bili 36 ur na nogah, da rešijo ljudi, od katerih so nekateri zelo nevarno oboleli. Za-strupljenje so zakrivili poulični razproda-jalci sladoleda. Amerika se boji alkohola London, 14. julija, (brž.) Danes je pri* spela semkaj ameriška delegacija, da se dogovori z angleško vlado o pomoči Angli* je proti tihotapljenju opojnih p:jač v Arne* Obubožano uradništvo naj reši nesrečne poplavljence. — Plače se znižajo tudi najslabše plačanim državnim nameščencem, — Ogorčenje med uradništvem. — Beograd, 16. julija. Vlada je na svoji včerajšnji seji razpravljala skupno z vestmi o katastrofah radi neurij in poplav tudi o znanem predlogu zagrebške seje HSS, naj se dobijo potrebni zneski za podporo poplavljen-cem potom znižanja uradniških pro jemkov. Vlada je v načeta ta predlog sprejela. Konkretnih sklepov še ni storila, ampak bo počakala na referat finančnega ministra, ki je baje že pripravljen in bo danes popoldne aH jutri predložen ministrskemu svetu. Znižanje naj zadene vse kategorije državnih nameščencev od najvišjih do najnižjih. Pri teh bo znašalo 5° o in se bo stopnjema dvigalo do 25%. Kaj je z radičevskim predlogom, da se znižajo tudi prejemki poslancev za 30c;b, prejemki ministrov pa za 50°'», se ne ve. Dočim se naj prihranek radi znižanja plač porabi za pomoč poplavljen-cem, se naj istočasno izvede tudi nova redukcija uradništva. Prihranek iz osebne redukcije naj gre na korist splošnega državnega proračuna. _ Beograd, 16. julija. Državnega usluž- benstra se je polastilo radi napovedi, da bo vlada znižala in zmanjšala dohodke državnih nameščencev, silna razburjenost. Povsod kritizirajo nesocijalno stališče vlade, ki si upa v dobi strahovite katastrole v Baeki iu Karanji pretiti z novo katastrofo, ki bi obupno zadela celokupno državno uslužbenstvo. Zastopniki državnih nameščencev so izjavili, da bodo podvzeli najodločnejše mere in storili vse, da preprečijo izvedbo vladnega sklepa. r, .J. ceoci Viharen sestanek med Pavlom Radičem in Nikolo Uzunovičem. — Optimistične napovedi Nikiče vih pristašev. — Nepričakovana zmaga Maksimovičevih nasprotnikov v beograjski rs ' *\m or- — Beograd, 16. julija. Anketni odbor je nadaljeval preiskavo o aferi tvornice v Adamovu.. Najprej je bil zaslišan nekdanji advokat firme Zafir Stankovič. Ta je izjavil, da ni bilo nikoli govora o kakem zmanjšanju računov, dokler je bil on zagovornik tvrdke. Ko pa ni mogel izposlovati izplačila, mu je tvrdka odpovedala. Nato je bila prečitana izjava bivšega prometnega ministra Andre Staniča. Ako sodni akti, ki so se rekvirirali od sodišča, ne pri-spo do jutri, bo odbor sklepal brez njih. Nato bo anketni odbor razpravljal o radikalni interpelaciji proti bivšerpu finančnemu ministru dr. Kumanudiju. Danes dopoldne je prišel v predsed-ništvo vlade g. P. Radič. Opaženo je bilo, da je prišel precej časa pred prihodom ministrskega predsednika Uzu-noviča in da je bil zelo razburjen. Tudi sestanek, ki se je nato vršil med njim in Nikolo Uzunovičem, je bil izreno buren. Pavle Radič je interveniral pri ministrskem predsedniku radi ustanovitve dr. Nikičevega kluba in baje ponovno zahteval, da mora biti dr. Nikič odstranjen iz vlade, češ da njegova skupina nima nobene zaslombe v narodu. Temu nasproti zagotavljajo poslanci Nikičevega kluba, da je dr. Nikičeva akcija izzvala povsod simpatičen odmev, in da sprejema klub neprestano številne brzojavne čestitke in zahtevale za svoj odločen nastop. Dr. Nikičeva akcija se širi zlasti v Sremu, Vojvodini, Slavoniji in po Bosni. V zadnjem času gamzaciji- pa se pojavlja baje tudi v belevarski in varaždinski župani ji vedno večja nezadovoljnost proti Radičevemu vod- stvu. Tudi s te strani prihajajo dr. Ni-kičevemu klubu vzpodbujevalne brzojavke in številni dopisi. Zahteva Pavle Radiča je nererna, ker so Radičevci opetovano zahtevali vse, nato pa izjavili, da so bile njihove zahteve samo šale. V predsedništvu vlade se je vršila danes tudi konferenca med ministrskim predsednikom Uzunovičem, notranjim ministrom Maksimovičem, ministrom dvora Jankovičem in predsednikom Narodne skupščine Trifkovičem. Razpravljali so o strahovitih vesteh, ki prihajajo iz Bačke, kjer je katastrofa neizbežna. Zvečer potuje v Bačko nova skupina ministrov. Vsa javnost je pod vtisom strašnih nesreč, ki se z gotovostjo pričakujejo za prihodnje dni. V dvoboju med predsednikom beo-gradske občine Bobičem in notranjim ministrom IVIaksimovičem je nastopil nov preokret. Snoči se je sestal mestni odbor radikalne stranke za Beograd. Na dnevnem redu je bila razprava o izključitvi dr. Bobiča iz stranke. Prijateljem dr. Bobiča je uspelo, da so to nakano preprečili in da je mestni odbor izvolil še poseben odbor, ki bo pre-iskal postopanje dr. Bobiča. V tem odboru se nahajajo pretežno prijatelji dr. Bobiča, tako da ni več misliti na njegovo izključitev. Neresnost radičevskifi ; poslancev Glasujejo z izključitev dr. Kiki-ča, potem pa stopajo v njegov klub. — Beograd, 16. julija. Med radikali se je raznesla vest, da so se dr. Nikičevemu poslanskemu klubu priključili tudi trije poslanci (Ljudevit Cirr.er, Toma Kovačevič in Ivan Vačmaga), ki so pred par dnevi v Zagrebu glasovali ednosno pristali na izključitev dr. Ni-kiča iz Radičeve stranke. Stepa.i Radič je namreč s posebno okrožnico poz\al vse poslance, da so se izjavili za izključitev; ako tega ne store, je zagrozil z izključitvijo tudi njim samim. Zato so na izključitev pristali tudi navedeni trije poslanci, ki so se zdaj pridružili dr. Nikiču. Radikali smatrajo tako dvolično vlogo za dokaz neresnosti in demoraliza-cije, ki vladata v Radičevi seranki, ter upajo, da bo dr. Nikiču uspelo pridobiti še kakega novega Radičevega poslanca, ker niso izključene še nadaljne iz-premembe. Med poslanci, ki niso podpisali Radičeve okrožnice, se nahaja tudi posL Preka, ki je odklonil podpis, češ da ni v skladu z dostojanstvom poslanca. Zato sodijo, da se tudi posl. Preka naj-brže priključi Nikičevemu klubu. Poštni minister dr. Šuperina ostane s Stepanom Radičem. Baje je Stepan Radič obljubil dr. ŠunerinL da ga bo pri prihodnjih volitvah kandidiral na prvem mestu v enem najbolj zanesljivih srezov. KOMUNISTIČEN LIST V BEOGRADU —Beograd, 16. julija. Včeraj je izšla prva številka novega delavskega lista *Radnička Reč«. List urejuje dr. Radoje Vukčevič. Smatra se, da bo list politično glasilo nezavisne delavske stranke Jugoslavije, kakor se imenujejo sedaj komunisti. MINISTRSKI PREDSEDNIK NA ZATOŽNI KLOPI Senzacijonalni sklep norveškega parlamenta. — Oslo, 16. julija. V parlamentu se je vršila diskusija o predlogu anketne komisije, ki je pregledovala delovanje prejšnje vlade. Ugotovljeno je, da je ministrski predsednik Berge z nekimi ministri dovolil norveški trgovski banki 25 milijonov kron brez dovoljenja parlamenta. Ministrski predsednik Berge je bil na to izročen sodišču z 62 proti 50 glasovom. KAN CEL AR MARX PROTI FRANCOSKIM GENERALOM — Berlin, 16. julija. Državni kancler dr. Marx je poselil Porenje in je imel v mestu Claue velik govor. Tekom govora je napadel tudi francoske generale 6 sledečimi besedami: >Če so še danes v Nemčiji ljudje, ki ne verujejo v pomirjenje narodov, nosijo krivdo predvsem francoski generali, ki nikakor nočejo uvideti, kolikšno škodo trpi narod od okupacije.c Glavni nasip pri Apatinu porušen Voda pritiska bolj in bolj in rezzervni nasipi ne bodo mogli več vzdržati. — Le čudež še more odvrniti neizmerno nesrečo. — Prebivalstvo zapušča Apaiin v paničnem begu. — Apatin, 16. julija. Voda je malo pred polnočjo podrla glavni nasip in se razlila do provizorno zgrajenega se-kundarnega nasipa. Vse mesto je v silni nevarnosti. Mestni načelnih je odredil evakuacijo mesta. Prebivalstvo v paničnem begu zapušča ogrožene kraje in beži na odrejena msta. Za enkrat obstojata še dva nasipa, ki sta bila v naglici zgrajena v zadnjih dneh. Vojni minister je odposlal v Apatin celi 25. pešadijski polk. List «Bacs ^ Bodroger Zeitung» je moral ustaviti izhajanje, ker je tiskarna poplavljena in so morali demontirati vse stroje. Tudi pri Bogojevu se je glavni nasip porušil. — Beograd, 16. julija. Položaj pri Apatinu je postal brezupen. Katastrofa je neizbežna. Rezervni nasipi ne morejo več vzdržati navala pobesnelih vodnih mas, radi česar stojimo pred uničenjem ogromnih poljan skoro popolnoma zrelega žita. Med prebivalstvom je izbruhnila panika. V navalu strahu in groze pred prestoječo nesrečo izjavljajo Apa-tinci, da bodo porušili tudi rezervne obrambene nasipe, češ naj bo vse uni- — Beograd, 15. julija. Kakor se doznava, bo naša vlada radi zadnjih vpadov bolgarskih komitov na naše ozemlje in radi neprestanega rovare-nja proti južni Srbiji primorana, da podvzame stroge mere proti Bolgarski. Te mere to pot ne bodo samo protestnega značaja, nego bo naša vlada, da napravi konec takemu neznosnemu stanju, apelirala na Društvo narodov. Naša vlada bo s tem prekinila z dosedanjo prakso ter izroči zadevo Društvu narodov, da postopa proti Bolgarski. čeno, ako jih udari nesreča. Vojni minister je poslal v Apatin ves 25. pes-polk iz Velikega Bečkercka, da pomaga pri učvrščanju rezervnih obrambnih ija-sipov. Tudi pri Bogojevu je bil glavni obrambni nasip na več mestih predrt. Strokovnjaki nameravajo porušiti glavni nasip, da bi na ta način razbremenili pritisk vode na ostali del Backe. Ako se ne zgodi čudež, bo zadela Bačko katastrom, kakoršne še no pomni zgodovina te plodne pokrajine. Prebivalstvo je že onemoglo in se nahaja v popolnem obupu. Nezmožno je za nadaljnje reševalno delo, ker ne veruje, da bi bila še mogoča rešitev. V paniki skuša vsak rešiti in spraviti na varno, kar mu pride pod roke. Žan-darmerija in vojaške patrole zaman poskušajo ljudi iztrezniti in jih pripraviti do tega, da bi spravljali svoje premoženje na varno bolj sistematično. Zdaj ljudje rešujejo manj vredne stvari, predmete večje vrednosti pa zapuščajo, ker v zbeganosti ne mislijo na nje. uštvo narodov — Skoplje, 16. julija. Grške oblasti so izročile našim atentatorja Vasilije Nikolova, imenovanega Liputko,^ ki je bil pred dnevi aretiran v bližini Soluna. Nikolov je glavni organizator atentata na direktorja «Juzne Zvezde» liadžipo-poviča. Vasilja Nikolova so takoj po izročitvi naše oblasti zaslišale. Bolgarski atentator je med zaslišanjem podaj zelo dragocene informacije o delovanju makedonske organizacije v naših juž* nih krajih. , Justifikacija turških zarotnikov Brutalno postopanje z obsojenci. — London, 16. julija. >.Times« poročajo iz Carigrada, da so bili včeraj ob 2. zjutraj obešeni v Smirni vsi na smrt obsojeni zarotniki proti Kemal paši. Justifikacija se je izvršila pred hotelom Gafar Zade, kjer je bila sklenjena zarota. Nekateri obsojenci pa so bili obešeni tudi v bližini vojašnice in javnih parkov. Nad glavo atentatorja so pritrdili listek s sledečim besedilom: »Ta je N. N., obsojen na smrt po neodvisnem sodišču na podlagi členov 55. in 57. kaz. zak. Bil je aretiran in obsojen, ker je zasnoval atentat na našega predsednika Kemal pašo, odrešitelja časti Turčije, in ker je poskušal povzročiti izpremembo vlade.« Ko so obešali Sukri bega, poslanca iz Izmida, se je Tadi njegove velike telesne teže utrgala vrv nad njim. Morali so ga obesiti z drugo vrvjo. — Smirna, 16. julija. Justifikacija na smrt obsojenih zarotnikov se je vršila v prisotnosti močnih vojaških oddelkov. Na smrt obsojeni so prestali noč razmeroma mirno. Predno so odšli na morišče, so bili oblečeni v dolge mrtvaške halje. Ko so neki obsojenci poizkušali govoriti, je vojaštvo to preprečilo z ropotom bobnov. Prebivalstvo je bilo prepričano, da bo Kemal paša pomi-lostil na smrt obsojene. Radi brutalnega ravnanja z obsojenci se je pojavila med prebivalstvom velika nezadovoljnost. Iz protesta proti justifikaciji je odstopil finančni minister Hasan. ŠE ENA POSLEDICA NETTUNSKIH KONVENCIJ šibenik naj daje električno strujo Zadru. — Šibenik, 15. julija. Po najnovejših vesteh so dobili Italijani na podlagi nettun-ekih konvencij koncesijo, da smejo prenašati električno energijo iz Šibenika v Za-der. Ker je to življenjsko vprašanje zelo važno za žibenik, je sklicalo obrtniško in trgovsko udruženje v Šibeniku izredno skupščino, na kateri bodo razpravljali o tej stvari. ZDRAVNIŠKI PREGLED MUSSOLINIJEVE ATENTA-TORKE — Rim. 16. julija. Tukajšnje sodišče je pozvalo psihijatre, da pregledajo atentatorko Gibson in da podajo izjavo o njenem duševnem stanju. Psikijatri morajo odgovoriti v roku 40 dni, ali je Gibscnova storila atentat na Mussolini ja v d?: ni ali popolni omračitvi duha. Rumunski ministrski predsednik v itaiiji — Rim, 16. julija. Prihodnji teden odpotuje v Italijo predsednik rumunske vlarle general Avarescu. Na sestanku z Mussolini-jem bo zaključen iu podpisan rumunsko-italijauskt akt prijateljstva. Rimski listi prinašajo informacijo, da bo na sestanku z iMussolinijem obravnaval tudi vprašanje Be-Barabije. Mussolini hoče prevzeti posredništvo v sporu med Rumuuijo in sovjetsko Rusijo. Svoje mnenje o tem vprašanju bo Mus>oiini izrekel septembra meseca, ko gs v Rimu obiščeta Cičerin in Stalin. Čičerii; je pripravljen priznati italijansko posredni štvo pod pogojem, da se Mussolini izreče zs plebiscitalno rešitev vprašanja Besarabije Ci ne na celem teritoriju Besarabije, pa vsaj na lijeuem severnem ozemlju. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. — Efekti; Investicijsko posojilo it leta 1921 74.50—77, Loterijska državna renta za vojno škodo 3C'5—308, Zastavni listi Kranjske dežeine banke 20—22, Kom. za-dolžnice Kranjske deželne banke 20—22.. Celjska posojilnica Celje 193—166, Ljubljanska kreditna banka Ljubljana 175—195: Merkantilna banka Kočevje 90—97, Prva hrvatska štedionica Zagreb 864—S70, Sla« venska banka Zagreb 49, Kreditni zavoc Ljubljana 165—175, Strojne tovarne, Ljubljana, 98—101, Združene papirnice 102, Ni-hag, Zagreb, —.—, Stavbna družba Ljubljana 55—65, Šešir, Skoija Loka, 103—104 ZAGREBŠKA BORZA. Efekti; 1% invest. pos. 1921 74— 75.50, 2,4% drž rente za ratnu štetu 303— 305, 303.50—304, Ljubljanska kreditna 175 Hrv, eskomptna banka 100.75—101, Kredit na banka Zagreb 101—103, Hipotekami banka 56—57, Jugobanka 92.50—93.50, Pra-štediona 865—870, Slavenska banka 55—50 Eksploatacia 5—9, Šečerana, Osijek, 270— 275, Isis dd. 51—55, Gutman 215, Slavek« 110, Slavonija 31.50—32, Trboveljska 345 Derize: Curih 10.94875—10.98875, Pra ga 367.40—168.40, Pariz 13S—140, Newyorl 56.439—56.739, London 275.0S—276.28, *Tr| 191.60—192.80, Berlin 13.4^5—13.525, INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.12, Pariz 12.275, Lot don 25.1175, Newyork 516.375, Milan 17.4C Praga 15.30, Dunaj 73. — Trst: Beograd 52.30—52.70, Pari 72.20—72.70, London 144.40—144.60, New york 29.60—29.70, Praga 87.80—88.20, Curij 566—569, Dunaj 416—420. «ST O VENSKI NÄROD» dne 17. julija 192t. Stev. 158, Neurja in vode še vedno besne Položaj ▼ Sloveniji in na Hrvatskem se je zboljšal, vzhodne in južne pokrajine pa zadevajo vedno nove katastrofe. Na mnogih krajih so se utrgali oblaki. — Podrobnosti o grozni nesreči pri Peči. r Naša domovina se še vedno nahaja r vojnem stanju z najnevarnejšim so* vražnikom naših rodovitnih poljan in ljudskih selišč, z naraščajočimi vodami, ki slej ko prej še vedno ogrožajo našo največjo žitnico, rodovito Baranjo. — Dočim je pri nas v Sloveniji zavladalo tekom včerajšnjega in današnjega dne lepo solnčno vreme, razgraja nad juž* aimi deli naše države še vedno straho* rito neurje. Skoraj povsod je včeraj ieievalo. Barometer, ki se je zjutraj nc toliko dvigal, je začel proti poldnevu jopet rapidno padati. Sledile so plohe, ti so zopet povzročile nalahno nara* ičanje voda. Nad Novim Sadom se je strgal oblak. Nevihta je trajala vso aoč. Obstoja velika nevarnost, da bo* do tudi nasipi pri Novem Sadu popu* &tili. —- Vodostaj Dunava se je tekom včerajšnjega dne pri Novem Sadu zvi» »al od 636 na 646 in je za 18 cm višji j>d nivoja mesta samega. Komisija za ibrambo mesta v permanenci. Na vče* .•ajšnji seji komisije je upravitelj hi-drotehničnega urada v Novem Sadu opozoril na opasen položaj in na gro* rečo poplavo mesta. Komisija je takoj odredila zgraditev rezervnega nasipa, dočim se glavni nasip ojačuje. Tekom včerajšnjega dne je bilo uporabljenih r to svrho 16.000 vreč zemlje. Zelo kritičen je položaj pri Futoku, c j er je vsak čas računati s prelomom nasipov. 200 vojakov in nad 1000 civil* p.ih prebivalcev je dan in noč na delu, da odstrani nevarnost. Iz okolice Apatina prihajajo nadal* nje vesti o zelo kritičnem položaju. Ra* di trajnega naraščanja vodnega priti* ska, obstoji nevarnost, da nasipi, ki so do skrajnosti napeti, ob najmanjšem navalu popuste, kar bi dovedlo do ne* pregledne katastrofe. Vojaštvo, orožni* štvo in civilno prebivalstvo, ki je bilo pozvano na kuluk, požrtvovalno dela na nasipih. Največja je nevarnost na progi med Apatinom in Bezdanom. — Frebivalstvo v teh krajih nima več za* upanja v nasipe ter se z vso naglico pripravlja na evakuacijo. Zrak je stra* hovito okužen od razpadajočih teles poginule živine. Računa se, da je pogi* nilo nad 2000 jelenov in več sto glav goveje živine in konj. Trupla plavajo po vodi in razširjajo strahovit smrad. Bati se je, da izbruhnejo ob nastopu lepšega in solnčnega vremena epidemi* je. Oblasti so podvzele vse mogoče ko* rake, da se temu izbegne. — Zagreb, 16. julija. Sava tukaj ne* prestano pada. Padanje pa se vrši mno* go počasneje, kakor pa je bilo narašča* nje. Včeraj zvečer je znašal vodostaj Save pri Zagrebu 2.70 m. Nasprotno pa je pri Dugem Selu Sava do včeraj opoldne neprestano naraščala ter do* segla 8.74 m nad normalo. Ker je bila v teh krajih zelo velika nevarnost, da se porušijo nasipi, je bilo tekom noči odposlano večje število vojaštva pod vodstvom hidrotehničnih inženjerjev. Tekom minule noči je začela Sava tucM tukaj upadati in je ta zadnji naval Sa* ve srečno minul. — Beograd, 16. julija. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bil odobren za prvo pomoč poplavljenim pokraji* nam kredit v znesku 5 milijonov dinar* jev. Pri vsakem velikem županu se ustanovi poseben odbor, ki bo te pod* pore razdelil. Največja podpora odpa* de na Bačko, ki je najhuje prizadeta. Odbor Rdečega križa je imel včeraj v Narodni skupščini sejo, na kateri se je razpravljalo o korakih za pomoč po* plavljencem. Sprejeti so bili sklepi, da se uvede po vsej državi nabiralna akci* ja in se povsod ustanove pododbori. — Beograd, 16. julija. Glasom naj* novejših vesti so nastale po raznih po* krajinah tekom včerajšnjega dne nove poplave, ker so se utrgali oblaki. Hudo prizadeti so kraji Kragujevac, Užice, Valjevo, Uba, Lajkovec, Sarajevo, No* vi Sad in Brod. Na več krajin so moč* no pokvarjene železniške, proge, raz* d rte pa so skoraj vse ceste. Strela je udarila na več mestih ter je pogorelo nad 20 hiš, pri čemur je bilo tudi več človeških žrtev. Pri gradnji ceste Peč* Andrijevica je bilo od plazov zasutih 40 delaveev, izmed katerih so šele tri potegnili iz vode. Vsi ostali se Še po* grešajo. — Maribor, 16. julija. Tukaj je v če* raj deževje ponehalo in je zlasti danes napočil krasen solnčni dan. Vode so /acele padati. Ako ne bo nadaljnih na* livov, se ni več bati poplav. Iz vseh strani prihajajo poročila o škodi, ki so jo povzročile poplave in neprestano deževje. Zlasti hudo je prizadeta Sa* vinjska dolina, spodnje Ptujsko polje in Slovenske gorice. Na poti med Ma* riborom in Sv. Petrom niže Maribora se je z Meljskega hriba udri plaz, ki je cesto popolnoma zasul, tako da je vsak promet nemogoč. — Celje, 16. julija. Vode od vče* raj stalno padajo. Savinja, ki je bila še včeraj zelo narasla, je tekom noči pad* la za 50 cm. Okolica je še vedno pod vodo, vendar pa se voda že odteka in deloma vsied nastopa toplejšega vre* mena tudi izhlapeva. Nevarnost na* daljnih poplav je minula. Strahovita elementarna nezgoda je zadela v eredo zvečer mesto Pe? in kraje med Pečjo ter Andrijevci. Pri katasrofalni poplavi je izgubilo življenje 40 oseh in eicer v dolini med obema krajema, na mestu, imenovanim >JuzuIov Han«. O katastrofi poročajo beograjski listi; Že popoldne so se nad Rugorsko planino kopičili težki, usodepolni oblaki. Nad krajem je nastala neprodorna tema. Okoli 18. je pričela padati gosta debela toča. Toča je bila tako ogromna, da je razbila opeko in pobila mnogo živine. Več nego 15 minut je padala, nato pa je pričelo liti kakor iz škafa. Ob 20. je bila že cela naselbina pod vodo, vendar prebivalci niso slutili katastrofe, ki jih čaka. Okoli 21. je nastal nenadoma ogromen hrnsč in trušč. Ogromen val vode, visok nad tri metre se je valil proti naselbini. Nastala je strahovita panika. Žene in otroci so vreščali, moški so preklinjali, z divjini begom se je skušal vsakdo rešiti. Toda zaman. Divji in razbes-neli element, ki je spotoma rušil koče in domove, je zajel begunce in jih pogoltnil. Nekaj ljudi se je rešilo v bližnje gozdove. Več otrok, ki je bežalo iz hiše se je isto-tako rešilo. Okoli 21. je vodni val dosegel mesto Peč, zajel okoli deset hiš, stoječih ob obrežju in jih odplavil. V mestu samem je škoda zelo velika. V Peči so o nesreči, ki je zadela naselbino Juzufov Han, zaznali iele drugo Jutro. Takoj je bilo mobilizirano vse vojaštvo, ki je od šlo na pomoč v ogroženo naselbino, že tokom včerajšnjega dne so potegnili iz vode 20 žrtev. Konferenca hotelirjev Te dni se vrši v Beogradu v dvorani hotela imperiala konferenca hotelirjev iz cele države pod predsedstvom g. Dušana Mi-ličeviča. Na konferenci so razpravljali o hotelirskih vprašanjih s posebnim ozirom na razvoj tujskega prometa. Po temeljitih razpravah je ebila sprejeta resolucija, v kateri konsiatirajo hotelirji, da ima naša država vse pogoje za razvoj turizma v najmodernejšem pravcu. Potrebno pa je, da se država pobriga za predpogoje tujsko-prometnega razvoja. Predvsem naj osnuje v okrilju ministrstva trgovine in industrije poseben oddelek za turizem in gostilničar-stvo. Na čelo tega odelka naj stopi strokovnjak s potrebnim številom referentov. V tem oddelku bi morali sodelovati tudi s predstavniki Saveza gostilničarskih udru-že:ij in tujskoprometnih društev. Hotelirji predlagajo nadalje, naj se go-stilničarstvo organizira na najmodernejši podlagi in naj se uvede močna disciplina v pogledu cen in pristojnega obnašanja z gosti. V to svrho naj pomaga tudi država s primernimi tečaji za gostilničarsko osob- je. Ce treba, nai* se tudi v poedinih krajih v svrho večje intenzivnosti hotelske obrti omeji število gostilničarskih koncesij. Z zakonom bodi določeno obvezno članstvo vsakega gostilničarja pri zadrusi. Hotelirji zahtevajo končno dolgoročne kredite od strani Narodne banke, davčno prostost za nove hotele ter črtanje carine za uvožene potrebščine. Za glavne fuukci-jonarje Saveza gostilničarskih in tujskoprometnih udruženj žele brezplačne železniške karte. proces v Budimpešti V torek, srfcdo in četrtek se je v Budimpešti nadaljevala razprava proti obtožencem v velikem komunističnem procesu. Zaslišani so bili glavni obtoženci, ki so se zagovarjali izredno drzno in naravnost izzivalno, kakor da razprave sploh ne smatrajo za resno. Pretvorili so sodno dvorano v politič. zborovalnico, v kateri razkladajo svoje komunistične nazore in zlasti ostro napadajo madžarsko socijalno demokracijo. Zanimivo je, da so sodniki, kar se tiče teh napadov, zelo liberalni, dočim obsipljejo obtožence z ukori, ako začno napadati kako drugo madžarsko stranko. Glavni obtoženec Rakosi je v torek nadaljeval svoj že v ponedeljek začeti zagovor. Obtožnice se sploh ni dotaknil, ampak je imel predavanje o komunizmu in o škodljivosti socijalne demokracije. V svoječasni madžarski sovjetski vladi je bil po njegovem mnenju samo en pravi komunist, to je Bela Kun. Pompozno je nato razpravljal o znanem komunističnem napadu na Slovaško in zatrjeval, da bi bila Slovaška danes zopet združena z Madžarsko, ako ne bi takrat padli komunistom v hrbet madžarski buržujl. Rakosi dalje ogorčeno zavrača trditev, da vlada v sovjetski Rusiji teror in trdi, da je beli teror v Evropi mnogo hujši od boljševlškega v Rusiji Drugi obtoženec Ignac Gögös se dela zelo naivnega in se zagovarja, da komunistična zarota leta 1919 ni imela drugega namena, kakor uničiti socijalno - demokratično stranko. Gögös je bil blagajnik komunistične organizacije, noče pa povedati, od kod je dobival denar in kam ga je dajal. Obtoženka Katarina Hamanova je bila nekdaj železniška uradnica. Overila se je, da so socijalni demokratje škodljivci delavstva in je zato pristopila h komunistom. Komunistična zarota je imela le namen osnovati legalno komunistično stranko. Obtoženec Szoltan Weinberger je bil že leta 1920 obsojen na 1.5 let ječe, nato pa potom izmenjave odposlan v Rusiio. Kasneje se je pod napačnim imenom vrnil na Madžarsko, kjer je nadaljeval komunistično propagando. Bil pa ie razkrinkan in seda i vnovič postavljen pred sodišče. Zagovarja se s tem, da je vsa njegova akcija stremela le za ustanovitvijo komunistične stranke na Aladžarskem. Na vprašanje, kdo so bili njegovi zavezniki, nI hotel odgovoriti. Do zanimivega incidenta je prišlo, ko je Weinberger izjavil: »Ko so nas 21. marca 1919 izpustili iz ječe, nas je pozdravil na dvorišču jetnišnice sam državni pravdnik j kot zastopnike vzhajajočega solnca!« Državni pravdnik je pri tej izjavi razburjen skočil pokonci in protestiral proti Wein-bergerju, češ da je njegovo pripovedovanje podlo obrekovanje. Predsednik je meral porabiti vso avtoriteto, da je pomiril razburjene duhove. Obtoženec Pavel Juhasz je zatrjeval, da so ga na policij celih 14 dni mučili. Pretepali so ga, obešali za noge, polivali z ledeno vodo, samo da bi izsilili od njega priznanje. Zato sedaj preklicnje vse, kar je takrat izpovedal. Tudi drugi obtoženci trde, da je policija s trpinčenjem Izsilila od njih njihova priznanja, ki jih sedaj tudi preklicujejo. Iz Moskve poročajo, da se je p.ičel v torek pred vrhovnim sovjetskim sodiščem senzacijonalen proces proti madžarskemu državljanu Karlu Visnyja. Dolže ga, da se je kot agent budimpeštanske policije vtihotapil v Rusijo pod pretvezo, da je moral iz Madžarske iz političnih razlogov pobegniti. V resnici pa ga je poslala v Moskvo madžarska policija, da izšpijonira tam stike madžarskih komunistov z boljševiki. Par tednov pred sedanjim budimpeštanskim procesom se je Visny dogovarjal z nekate- j rimi madžarskimi emigranti v Moskvi, da bi ugrabili madžarskega poslanika na Du» naju in ga v acroplanu kot talca prepeljali v Moskvo. Zamenjali bi ga nato za komuniste, ki bodo sedaj obsojeni. Visny je bil kmalu nato razkrinkan in se mora sedaj zagovarjati radi p: avokaterstva in špijonaže. Očividno je, da so sovjeti ta proces aranžirali predvsem zato, da ga porabijo kot protiutež in pritisk na madžarske oblasti povodom budimpeštanskega procesa. Kraljevič Peter pokrovitelj Kola jahačev v Ljubljani Avdijenca odbornikov Kola pri Nj. Vel. kralju na Bledu. Naši javnosti je znano, da je bilo po* mladi na inicijativo brigadnega generala g. Savo Tripkoviča ustanovljeno «Kolo jaha» čev in vozačev v Ljubljani* z nalogo, da propagira to zlasti v Ljubljani precej zane* marjeno konjsko * športno in konjsko * ple* naensko panogo. Agilna uprava je izdelala akcijski načrt za bližnjo prihodnjost, ki nam obeta že za jesen v Ljubljani večjo konjsko dirko. Dela za prireditev dirkališča so že v teku. Kakor pri drugih narodih, uživajo Ko* la jahačev tudi pri nas zanimanje naših naj* višjih družabnih in državnih predstavnikov. Tudi ljubljansko Kolo je našlo pri mero dajnih činiteljih polno razumevanje. Njegova uprava je zaprosila za avdijenco pri kralju Aleksandru, ki jo je kralj tudi do* volil. Avdijenca se je vršila na gradiču Su* vobor na Bledu včeraj popoldne. Pri vstopu v gradič je delegacijo, ki jo je vodil general Tripkovič, sprejel prvi adjutant general Hadžič. Ko je prispel v sprejemni salon kralj, so ga navzoči pozdravili z oduscvlje* nimi vzkliki, nato pa je predsednik Kola nagovoril vladarja: «Vase Veličanstvo! Lepa in napredna Slovenija, ta podjetna pobornica vseh kul* turnosportnih stremljenj ni hotela zaostajati za ostalimi pokrajinami Vašega prostra* nega kraljevstva niti v pogledu ustanovitve Kola jahačev in voz a čev. Jaz in ti*le ugled* dni predstavniki državnih oblasti, gospodarstva in odlične slovenske družbe smo s pomočjo številnega članstva ustanovili kultur* nosportno, gospodarsko in viteško društvo Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani. — Upravni odbor pod mojim predsedstvom smatra za posebno čast in srečo, da zaprosi svojega viteškega kralja za pokroviteljstvo nad našim d ru št vom.» Vladar je s posebno zadovoljnostjo vzel ustanovitev društva na znanje ter mla* demu društvu določil svojega sina kralje* viča Petra za pokrovitelja, kar so odborniki sprejeli s spontano zahvalo, vzklikajoč: «2i* vel kraljevič Peter!» Kralj je ostal še precej časa med Ko* Iaši, nagovoril vsakega člana detmtacije in se živahno zanimal za dogodke zadnjega časa v Sloveniji. Predsedniku velesejma, g. Bonaču je izrazil svoje obžalovanje, da si letošnjega sejma ni mogel ogledati, ker ga je dolžnost klicala v poplavljene kraje. Želeč Kolu čim lepšega prospeha, t>e je vladar ljubeznivo poslovil in odšel med pri* srčnimi ovacijami delegacije, ki jo je nato adjutant general Hadžič v kraljevem, imenu pogostil z zakusko. V deputaciji, ki je bila sprejeta v avdi* jenci, so bili gg. general Tripkovč, polkov« nik Antonijcvič, industrijca Bonač in Lenarčič, načelnik Sancin, ravnatelj dr. Zar* nik, gerent Josip Türk, predsednik Praprot* nik, veletrgovca Urbane in Krisper, pod* predsednik Trgovske zbornice Ogrin, dok* tor Brejc, dr. Lukman, dr. Keber, podp. Lo* kar, por. Okorn in dr. Birsa. Način zidanja s heraklitom Splošna gospodarska kriza in občutno pomanjkanje stanovanj zahtevata danes bolj kakor kdaj ceneno gradnjo. V tem pogledu je omeniti predvsem gradnjo s heraklitam, ki se je izza prevrata do3lej zelo razširila in dobiva dnevno nove pristaše. Heraklit ni nikak nadomestni gradbeni materija!, temveč nova gradbena snov, ki do zadnjega časa ni bila znana. S heraklitom se gradi danes v mestih in na deželi V naši kraljevini se je heraklit prvič pričel uvajati v letu 1922. potom gradbene tvrdke v Ljubljani in se je že neštetokrat uporabljal z največjim uspehom. Baš sedaj ima imenovana tvrdka v Ljubljani na Dunajski cesti št. 35 v delu malo enodružinsko stanovanjsko hišo, kjer si lahko interesenti ogledajo ta način gradnje. Na ljubljanskem velesejmu je tvrdka razstavila paviljon, ki prikazuje različne možnosti uporabe heraklitnega materijala. Svoj uspeh ima zahvaliti ta način gradnje dognanim prednostim heraklitnega materi jala, ki kljub svoji cenenosti nima po- greškov nadomettnega gradbenega matieri-jala. Poseben način gradnje je ▼ tem, da nosilni sestavni deli objekta obstojajo v fcsu, železnem betonu ali želeju, ki se napolnijo s heraklitom ali pa napolnijo in obdaja. Heraklit je okamenela lesna volna. Kje gove posebne prednosti eo možnost izolira« uja proti toploti, mrazu in zvoku, njegova absolutna varnost proti ognju in njegov* kemična «estava izključuje tvoritev nirče* snih zalog. Heraklitni materijal tehta ui en kubični meter 350 kg dočim tehta 1 ku bieni meter opeke 1670 kg. Heraklit absa lutno ne gori. Gradnja s heraklitom je v primeru s obi čajnim zidanjem za okrog 30 K cenejša. Fr tem je omeniti Se važno prednost, to je, di se spričo tankih sten mnogo pridobi » prostoru, kajti pri večnadstropnih stavba] so stene 20 cm moene, dočim morajo bit stene iz opeke najmanj 45 cm debele. Prednosti heraklita bo tolike, da se raort ta način zidanja vsakomiu* priporočati. žBeiežnica KOLEDAR. Danes: 16. julija 1926; katoličani; Mal rija; pravoslavni: 3. julija, Jahint; muslii mani: 5. moharema 1345; židje: 5. aha öoSo, Jutri: 17. julija 1026; katoličani: Ale* ksij; pravoslavni: 4. julija, Andrija in Teo» dor; nijslimani: 6. moharema; židje: 5. ab# 5686. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: «Ljubi me in svet je moj*; Ljubljanski dvor: «Planina usode». JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Kinn Matica: «Ljubi me in svet je moj*i Ljubljanski dvor: «Planina usode». Sport: Igrišče Ilirije; Hermes —- S. K, Žcljezničar, Zagreb. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc, Rimska cesta; Lfvsttk; Resljeva cesta. Jutri: Piccoli, Dunajska cesta; fiakas čič, Karlovska cesta. * * Solncc zaide danes ob 19.44 in vzidt jutri ob 4.28. Mesec zaide danes ob 23.12 in vzide ju tri ob 11.37. Ameriška revija o jugoslovenski umetnooti Prijatelj nam je poslal iz Zediujenil držav zvezek ilustrovane revije »Art and Arehaelogyc, ki ga izdaja mesečno Arheola ška družba v Washingtonu. Navedeni zve zek je posvečen jugoslovenski umetnosti Naslovni list nosi fotografijo modela M«3 štrovičevega Kosovskega hrama, znotraj je pred besedilom reprodukcija Tomislaj Krizmanovega bakroreza, portret našegj kralja a fak^imilom podpisa. Zvezek priua sa slike Hilendarekega samostana, Dušami vega križa, raznih starih kelihov, ljud?ki| rezbarij, narodnih noš (slovfn?kib ni vmes) starih srb. cerkv. tresk, cerkve v uračanie in v Dečartih; dalie 10 reprodukcij McŠtrovi. čevih del. Avtorji člankov so Mabel Dunlo; Gruieevn, N. VuliČ, T. R. Gjorgjevič, VI. B Petkovič, P. Fopovie, Branko Popovi«! Henry Rushton Eairclough. Uvodni članel ni siguran in ie torej uredniški. V svojem članku »Modem yougoslav arU navaja Branko Popovič tudi Slovence, o ka> terih pravi: iXeodvisni od Mestroviča s< Ferdo Vesel, Ivan Grohar, Rikard Jakopii in Matija Jama, ki vspešno delajo v Slovo niji in ki so v tej lepi planinski dežel ustvarili naturalističen in impresijonističei način slikanja, zelo fin in zelo barven. T« skupino torej smemo smatrati za Slovenski šolo, kajti vezi, katere spajajo te slikarji med seboj, so intimne in nedvoumne. Spo minjajo v 6vojem pojmovanju narave ru francoske impresijoniste, toda njih tehniški spretnost je medlejša, njih čutenje pa mojlo. takoj mogoče opaziti, da hoče gostitelj pokazati svoje bogastvo, da pa nima pojma o stilu in o okusu. Pool je sedel na koncu dvorane v kotu v družbi dveh bankirjev in njunih soprog. Sredi veselega pogovarjanja in smejanja se je naenkrat spomnil na telefonsko poročilo, da se Grant nahaja v mestu in razen tega je začel razmišljati, ali se mu bo posrečil rop draguljev. Postal je nervozen, slabe volje in molčeč. Njegovi mizni sosedje so to spremembo opazili, a so menili, da ji je vzrok huda vročina, ki je vladala v dvorani vkljub delovanju ventilatorjev. »Tako slabo izgledate; zdi se mi, da irnate hude bolečine,« ga je nagovoril de&ni sosed. Pool, ki ie bil jako iznajdljiv, je hitro našel izgovor. »Na ledvicah sem bolan,« je dejal, »in to so bolečine, ki so včasih naravnost neznosne. Kljub vsej energiji, da jih premagam, se mi to opaža na obrazu.« Slučajino je eden izmed gostov tudi težko bolehal na ledvicah. Takoj se je vmešal v pogovor in potrdil da so to strašne, včasih naravnost neznosne bolečine. Pool je v svoji nervoznosti neprestano na skrivem pogledoval tla stensko uro, ki je visela njemu nasproti Čakal je trenotka, da se pojedina neha |n da potem pospravijo mize in posta- vijo dragulje na ogled. Imel je met uslužbenci bankirja Deckerja svojegi zaupnika, ki ga je ravno na isti načit spravil v Deckerjevo službo, kakor ji bil sam nekdaj vstopil v hišo princ; Na rja v Londonu. Ta uslužbenec je bil med vecerj» zaposlen kot natakar s serviraujem. K» je postavljal pred Poola steklenico vi na, ga je, ne da bi kdo videl, rahlo su nii v laket. To je bil dogovorjeni znak da je vse pripravljeno za rop dragu ljev, kakor je Poolov načrt določal Pool je sedel kakor na iglah. Nepresta no je imel v očeh vhod v dvorano, kaji imel je temno slutnjo, da se bo tan naenkrat prikazal Mr. Grant in ga da aretirati. Toda njegova bojazen je bih nepotrebna, pojedina se je končala Granta pa Ie ni bilo. ^Slednjič so se gostje dvignili in si razšli po sosednjih sobah, po prostor ni veži in nekateri so celo stopili v raz. svetljen vrt, ki se je raztezal okoli vi le. Med temi je bil tudi Pool. Dejal j< svojemu znancu: »Hočem iti malo na vrt, da se od« dahnem od napada, ki sem ga ravnokai imel.« Zamudili boste vendar razstave draguljev,* mu je ta odvrnil. «Grem samo parkrat gor in dol, da si oddahnem, potem se pa takoj vrnem.i Ko je odšel, so se njegovi mizni so? sedje začeli pogovarjati o njem. Stev. 158: «S EO VENSKI N A R O D» dne 17. Julija 1926*. Stran 3. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 16. juli/a 1926. Ukinjenje nadurnih nagrad pri železnici. Minister saooračaja je odredil, da >e pri vsen železniških ustanovah ukinejo nagrade za nadurno delo. Obenem je sklenjeno, naj se v bodoče potveča največja painja marljivosti in vestnosti uradništva. Oni, ki se ne izkažejo kot dobri delavci, bodo odpuščeni iz službe. Ta odredba bo pac samo povod za novo šikaniranje in aove persekucije železniškega uradništva. — Sekvester nad Bornovim posestvom se mora dvigniti. Kakor smo nedavno že peročali, je baron Born, ki je madžarski arzavlian, vložil radi sekvestracije svojega posestva pri Tržiču tožbo zoper našo državo pri mednarodnem sodišču v Haagu. Dne 15. t. m. se je sestalo mešano jugoslo-v ensko-madžarsko razsodišče, ki je v tej zadevi odločilo, da mora Jugoslavija sekvester nad Bornovim posestvom kakor tudi nad rudokopom živega srebra pri Sv. Ani na Gorenjskem dvigniti ter povrniti baronu vse nastale stroške. Našo državo je zastopal vseučilišni profesor Argentilovič iz Beograda, razpravo pa je vodil holand-ski sodnik Van Shooten. — Poljski tehniki v Jugoslaviji. Te dni ie prispelo v Jugoslavijo 50 poljskih slušateljev politehnike, ki se hočejo seznaniti z našimi železnicami odnosno železniškimi delavnicami. Razdeljeni bodo po vseh oblastnih delavnicah, kier bodo med počitnicami skupno z našimi tehniki praktično delali. — Prvi kongres kinematografov. Od JI. septembra do 3. oktobra se bo vršil v Parizu I. kongres kinematografov. Glavna tečka dnevnega reda bo vprašanje ustanovitve mednarodne organizacije kino podjetij. — Ko'iko je država doslej povtrošila za izgradoo našega železniškega omrežja? Načelnik direkcije za zgradbo železnic inž. uMilenkovič je izdal brošuro o naših novili želesiiških krogih, ki so bile zgrajene in dograjene po vojni. Glasom teh statističnih podatkov je izdala država v ta namen doslej 911 milijonov dinarjev ali 12.4 milijona do-arjev. Na novo zgrajene odnosno dograjene so bile sledeče proge (v oklepaju stroški v milijonih Din): Gračac—Knin (dograditev. 141 .s>, Topčlder—Mala Krsna (dograditev, 135.5), Mala Kr*na—Požare-vac (dograditev, 14.4), Užice—Vardište (nova. 218), Veles—£rip (nova, 84.8), Titel— Orlovac (nova, 64), NiŠ-^KnJaževac (dograditev, 34.5), Bos. Krupa—Bihač (dograditev, 40.4), Ormož—Murska Sobota (nova, 47.S), Doljevac—Prokuplje (nova, 25.7, Gor. Milanovac—Ugrinovci (nova,^ 28), Vrho-vine—GraČac (nova, 19.1), Štip—Kočane (nova, 12.9), Paračln—Stalač ("preureditev, 5.8), Bos. Raca—Ugljenik (preureditev 3.1), Pcdmolje—Struga (dograditev, 4.7). — Skupščina UJU v Celju. Radi nepredvidenih ovir so se zborovalni lokali ob pokr. skupščini v Celju povsem preložili iz Narodnega doma v /prostore Celjskega doma, kar naj blagovoli Članstvo upoštevati. Istotako se bodo delile nakaznice za stanovanje in hrano po prihodu vlakov 16. in 17. t. m. — Le seje odsekov 16. t, m, se izvrše v mesten osnovni šoli. — Razpisano mesto sumskega inžeajer-$a. Pri komisarju .za agrarne operacije v mariborski oblasti s sedežem v Ljubljani je razpisano mesto šumskega inženjerja. Ako se ne prijavi prosilec šumske stroke, se sprejme tudi agronom ali kulturni tehnik. Prošnja je vložiiti do 31. t. m. pri pokrajinski komisiji za agrarne operacije v Ljubljani. Podrobnosti glej Uradni list (št. 63 z dne 10. julija t 1.) — Na koncert >LjubIjanikega Zvonac v Laškem (v nedeljo, dne 18. t. m. ob štirih pop.) so tudi vabljeni prijatelji naše lepe pesmi iz Rimskih Toplic, Zidanega mosta, Radeč, Sevnice itd. Koncert bo trajal poldrugo uro in so za povratek gostov proti domu ugodne železniške zveze. V nedeljo torej v Laško! 730-n — Zračna, pozna iveza med JngoslaTiju in sosednimi državami. Ministrstvo pošte in braojava je sklenilo z mednarodno družbo ta zračni promet pogodbo glede prevažanja poštnih pošiljk. Zaenkrat bo olvorjen zračni promet med našo državo in Češkoslovaško, Francijo, Avstrijo, Madžarsko, Humum"-jo in Turčijo. Pošiljajo ee lahko pisma, dopisnice, blagovni vzorci, poslovni papirji in tiskovine. Paketni promet se bo otvoril v poznejšem času. — Nov nemški list v Sloveniji. V Kočevju je začel izhajati nov nemški list pod imenom >Wirtschaitlicbe Rundschauc. List bo izhajal po dvakrat na mesec Izdaja in urejuje ga g. Franc Hribar. Kakor pravi prva Številka, se bo list pedal samo z gospodarskimi vprašanji. — Čebelarska razstava v Dubrovniku. V Dubrovniku se vrši v času od 22. do 29. avgusta velika čebelarska razstava. Za udeležence je dovoljena na vseh državnih progah polovična vožnja. — Razpisano mesto zdravaika. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje pri ekspozituri v Mariboru mesto zdravnika ßpecijalisia za otroške bolezni. Mesečna plača 2000 Din. Zdravnik bi morai dnevno po eno uro ordinarati v prostorih ekspoziture ter izvrševati potrebne obiske. — Prvo letošnje grozdje se je pojavilo te dni na trgu v Splitu. Grozdje, ki je dozorelo na splitskem polju, je aicer okusno, vendar pa precej > kislo«, ker stane kg 20 dinarjev. — Polovična vožnja v kopališča. Preten* smo: Včeraj srte poročali, da je prometno ministrstvo dovolilo 50% vozno olajšavo za vse potnike, ki potujejo v naša kopaiišlča. Pripomnili je treba, da je ta vest netočna in sicer za to, ker velja ta popust samo za potnike, ki ne plačujejo več kot 30 Din direktnega davka. Nadalje niše vpoš»tevana različna kopališča, ki bi v prvi vrsti morala priti v poStcv. Tako šjK toplic in kopališč. Tudi je v omenjenem odloku prometnega ministrstva državno zdravilišče Dobrna napa»čno označeno s imenom Dcberna, kar bi utegnilo daü po-vod za zamenjavo. Odredba je torej vsekakor zopet zelo površna in naša kopališča od nje žal ne bodo imela posebne feoiUtL — Planinski dan v Kranjski gori. Hrvat, turist, klub «Sljeme» v Zagrebu priredi sporazumno s Savinjskimi podružnicami SPD in z ono v Kranjski gori v dnevih 7. in 8. avgusta Šesti planinski dan v Kranjski gori. Dne 7. avgusta prihod piamncev z jutranjimi in večernimi vlaki. Zvečer ko-merz v hotelu «Razor». Dne 8. avgusta izleti in ture in sicer na ta način, da bodo določeni vodniki vodili goste na izlete v najbližjo okolico, drugi oddelek bo vodil na lažje ture, a tretji na težje (Skriatica, Jalovec). Polovična vožnja je dovoljena. Prijaviti se je najkasneje do 31. t. m. HTK «Sljeme», Zagreb, Marovska uL 16. — Iz dežele dvatisočletne kulture. Iz Trsta nam poročajo: V nedeljo, dne 11. trn. je povabil tenente miličarjev člane izobraževalnega društva »Tabore v Dolenji vasi pri Senožečah, k sebi in zahteval od vseh, ki sodelujejo pri tamburaškem zboru, da se vpišejo v fašistovsko stranko. Člani omenjenega društva so si pridržali pravico, dati odgovor šele prihodnjo nedeljo. Med tem pa je moralo društvo ukiniti vaje tamburaškega zbora in vsako društveno delovanje sploh. Morda .je zapeljal omenjenega poročnika k temu koraku uspeh, ki ga je imel njegov tovariš iz Sežane z godbama v Velikem Rapnju in Vrhovljah ali pa je morda hotel praktično izvajati to, kar je pred nekaj dnevi zahteval tajnik tržaškega fašja Ricci, da se morajo vpisati vsi Slovenci v fašjo, da tako pokažejo svojo željo postati Italijani, ker se že ni zahtevala taka izjava od njih predno so postali italijanski državljani. — Tako naše poročilo. Vsak komentar bi bil odveč. Pa se gospodje v Italiji še čudijo, da pri nas vedno bolj narašča mržnja do njih in da se ves narod upira ratifikaciji z Italijo sklenjenih konvencij. — Pozor pred žeparji! V zadnjem času so se pojavili v naših krajih zopet številni žeparji. V dolenjskem vlaku je ukradel doslej še neznan storilec posestniku J. Poto-karju iz Sp. Duplice iz notranjega žepa listnico z 2525 Din. V vozu je bila precejšnja gneča, katero je spretni žepar izkoristil. Zato več previdnosti zlasti na sejmih, vlakih in drugod, kjer se zbira mnogo ljudi! — Žrtve divjanja avtomobilov v Beogradu. V Beogradu je bilo samo v prvih dveh tednih tega meseca povoienih od avtomobilov 12 oseb. Med temi je bila ena takoj mrtva, dočim so vse ostale zado-bile težje poškodbe. Kakor ugotavlja policija, so vse te nesreče nastale samo radi brezobzirne nagle vožnje na najprometnei-ših krajih. Policija namerava podvzeti najstrožje mere, da zmanjša take nesreče. Zoper vse, ki bodo v bodoče prekoračili dovoljeno hitrost vožnje, bo uvedeno kazensko postopanje, razen tega pa se bodo takim osebam, odvzele šoferske legitimacije. iz Ljubljane —lj Neverjetna lopovščina. Poročajo nam: Država in privatniki tekmujejo meu sabo, da bi izboljšali stanje našega športa in omogočili tej, za zdravje naroda toli važni panogi oni razvoj, ki ga v bolj razvitih in naprednejših deželah že davno ima. Toda če naša športna društva lahko računajo s platonično naklonjenostjo javnih faktorjev, najširše publike za denarno pomoč ne morejo preveč nadlegovati, ker ta je itak darežljiva do zadnjih možnih meja. Zato ni športnega kluba, ki bi lahko mirno-dušno prenesel, čeprav minimalno, materi-jelno škodo. Vsak dinar je pri naših klubih dragocen zaklad. Sportniki to vedo in tudi javnost to ve. Pa so se vseeno našli y Ljubljani elementi, ki zaslužijo eksempla-rično kazen. Prejšnji teden so polomili velik del lične železne ograje, izruvali betonske temelje, skrivili in polomili železne palice in uničili gol na prostoru društva »Atene« v Tivoliju. V noči od torka na sredo pa se je ta. v našem športnem živ* ljenju še nezaslišani vandalizem ponovil. Zlikovci so vlomili v leseno barako omenjenega društva, odnesli nekaj tenis - čevljev in tenis - žog in pa veliko žogo hazen-ske sekcije. Policija je bila o stvari obveščena in vsa športna javnost je prepričana, da bo to zadnji zgled tovrstne podivjanosti v našem mestu. t :—lj Novodobni Nomadi. Poročajo nam: Na travniku Schilingovega beneficija in pred šentpetersko vojašnico pod kostanji kampira že nekaj časa pod plahtami pet deložiranih družin z otroci. Kuhinjo in štedilnik jim nadomešča par zloženih opek. Sreča ie, da smo šele v poletju, ali bivanje pod plahtami ob teh plohah za zdravje teh ljudi gotovo nima dobrih posledic. —lj Reuoviranje hiš. Tvrdka Karol Po-lak ie dala svoje tri hiše na Sv. Petra cesti prenoviti. Na Miklošičevi cesti pa prenavljajo ravnokar fasado dr. Val. Krisper-jeve hiše. —lj Analtabstski tečaj za vojake 16. top. polka. V vojašnici kralja Aleksandra r.a Dunajski cesti sta poučevala učitelja Pavel Saršon in Matija Lavrenčič 109 nepismenih vojakov. Izpita sta se vršila 5. in 14. t. in. pod predsedstvom mest šol. nadzornika A. Rapeta, Velika večina nepismenih vojakov je iz Južne Srbije m Bosne, Hercegovine. Iz severne Srbije in Hrvatske so Tedki analfaben. Slovenca pa ni nobenega. Dne 14. L m. so se udeležili zaključnega izpita poleg polkovnika Mil. V. Antonijeviča trije zastopniki mestnega magistrata -ter obdarovali desetorieo najboljših s knjigami, beločnicami, pis. papirjem, razglednicami in svinčniki. A tudi ostali so n. pr. ne uživa te ugodnosti niti Bled, mtLj,prejeli pajjirja, notesov, svinčnikov i. dr. ječjva treh mesecev vobče zadovoljivi, pri nekaterih celo prav dobri. Stremljenje vojaške uprave in prosvetnega ministrstva v pobijanju analfabetizma je vse hvale vredno, napor učiteljev pa izredno velik, zlasti pr: poučevanju Arnavtov v pisanju in či-tanju cirilice. Sai Araavd večinoma srbščine sploh ne razumejo! A tudi v lastni materinščini so docela nepismeni. Ministrstvo prosvete je odrediio, naj prejme učitelj za vsako osebo, ki jo res nauči citati in pisati cirilico, po Din 70. Tako se Arnavti nauče pri nas vsaj srbskih besedi in pisma, kar jim je, ako hočejo nadaljevati svoje učenje, gotovo lahko v veliko korist. —lj Groharjeva razstava se zapre nepreklicno v nedeljo zvečer. Prosimo vse, ki so si ogledali razstavo, da opozore našo o svoje znance in jim priporoče obisk. Razstavljena dela se po zaključku vrnejo lastnikom in v doglednem času ne bo prilike spoznali Groharjevega dela v taki popolnosti, kakor Jo nudi spominska razstava. Zadnje vodstvo v razstavi je v nedeljo ob enajstih. Nekaj Groharjevih slik je na prodaj. Prodajni pogoji se zvedo pri blagajni. — N. G. —lj Tedenski zdravstveni izkaz. V minulem tednu (od 8. do 15. julija) je bilo y Ljubljani novorojenih 24 otrok, v istem času je umrlo 15 oseb, med temi 7 tujcev. Nalezljivih bolezni je bii prijavljen 1 slučaj griže, 1 slučaj škrlatinke, 2 slučaja davice in 4 slučaji dušljivega kašlja. —lj Javno stenografično tekmovanje v Chrlstofovem učnem zavodu, Domobranska cesta 7, se je vršilo v četrtek ob 2. popoldne pod vodstvom strokovne učiteljice ge. Ivanke Robidove. Tekme se je udeležbo 26 gojenk in gojencev. Diktiralo se je 4 minute, 100 besed v minuti in sicer Cankarjev «Lisjak». — Prva je bila gdč. Ivana Parzer iz Ljubljane, druga gdč Angela Furlan iz Trsta, tretja gdč. Ivaaa Kuralt iz Domžal, Ičetrta gdč. Marija Müi.er iz Zagorja ob Savi in peta gdč. Ladislava Čar-gonja iz Ljubljane. — I a ter es an .'J tekmi ie prisostvovalo mnogo občinstva, ki ga j s lepo in hitro delo mladih stenografinj in Stenografov ze!o preseneü'.o. Čestitali so zavodu na tako lepem uspehu, s Iraterim je zaključil svoje 20. šolsko lito. —5j Predavanje o vsesokolskem zletu. Sokol I. obvešča vse brate in sestre, da predava dne 17. trebriimi instrumenti in se odpeljal na široko morje, da preišče vsebino morske vode. Križarii je sirom Atlantskega oceana v vseh smereh, da bi dosegel stvarne rezultate. Uspehi ekspediciie pa so brli zelo nepovoljnL Mesto pričakovanih miligramov zlata v vsaki toni morske vode, se Je našlo le par delcev željene količine. Haber je izvršil nad 5000 ana- Iščemo pridne zastopnike za prodalo fceboalovašUih državnih stavbnih srečk (l0S0¥)« — Izvrstni pogoji, velik zaslužek zagotovljen. Ponudbe pod »SLAVENSKI ZAVOD - 2116a .na upravo Slov. Naroda. Na dobro domačo hrano se sprejme več gospodov in go-spodičen. — Naslov pove uprava Slov. Naroda._2114 Sprejme se mladenič vešč pisamiSklh del. .TRIBUNA", Ljubljana, Karlovska cesta 4. 2115 LMikuš IWn, SAU «iis pj.pertft ifijt flkn tftlnikov to soinZaf-kof ter fprtkajalajb ■aRe. a tmüfifi tfu la ufifc» Iiz v najrazličnejšem vodovju. Ekspe-dicija je obstojala iz treh ladij: iz nemške ladje »Meteor^ ter iz danskih par-nikov : Danae« in »Godthaab*. Uspeh je bil skoraj povsod enak. Celo v zalivu pri San Frančišku, kjer so vsi pričakovali, da bo voda posebno bogata na zlatu, so doživeli raziskovalci mučno razočaranje. Kot najbolj zlatonosna voda se je izkazalo polarno morje; količina zlata je bila tam petkrat tako velika kakor na drugih mestih v Atlantskem oceanu. Vendar ie profesor Haber za svojo osebo zaključil iskanje ter izjavil ,da ne bo nadaljeval dela ker se ne izplača. Stroški za ekspedicijo so namreč ogromni in vrednost pridobljenega zlata jih niti od daleč ne odtehta. Kdaj je ženska stara ? V Parizu je umrl nedavno bivši trgo* vec Louis Brisson in zapustil oporoko, v kateri določa kot dedinjo svojega ogromnega premoženja gospodinjo Ju* hjo Lemonier. Oporoko je izpodbijal Brissonov nečak, do ušes zadolženi slu* šatelj lyonske univerze Marcel Brisson, in sicer na podlagi sledečega pravnega razloga: Stričeva oporoka izrecno do* loča, da podeduje Lemonierjeva vse premoženje samo tedaj, ako je že izven zakonske starosti. «Koliko je Julija stara?» — je vpra= šal notar, ko so po pogrebu odprli opo* roko. «49 let,» — je odgovorila Julija sama. «Šele 49 let?» — je vzkliknil študent. ^Potemtakem pa še niste izven zakonske starosti. Ženska z 49. leti je še mlada. Oporoka bi se nanašala na vas samo tedaj, ako bi bili res v starosti, ki ni več za možitev. Tako pa ne morete reflektirati na stričevo premoženj e.» Toda 491etna Julija ni hotela o tem ničesar slišati. Zgodil se je čudež, da je ženska sama priznala, da je že stara. ccZadeva je sporna,» — je izjavil notar in zadeva je šla pred sodišče. Razprava bi se morala vršiti prihodnji teden, pa se ne bo vršila. Mladi Brisson namreč le ni bil gotov, ali bo pravdo dobil, pa si je mislil, bolje drži ga kot lovi ga, in je Julijo — zasnubil. KLJUT najboljše, naj'trpcinejse. zato najcenejše. X Škoda na Sumatri. Ob priliki zadnje* ga potresa in vulkanske erupcije v mestih Padang in Pandjang na Sumatri povzroče* na škoda je nepregledna. V celoti se je zrušilo ali pa je bilo težje poškodovanih, 1709 hiš. X Vročina v Ameriki. Iz Newyorka po» ročajo o strašni vročini, ki vlada po vsej Severni Ameriki. V Newyorku je zadnje dni umrlo na sohičarici en.ajst oseb. V noči od 9. na 10. t. m. je bila vročina in sopa» rica tako neznosna, da so prebivalci nebo« tičnikov pobegli na strehe* drugi pa so se zatekli na morsko obal. Silna vročina vlada tudi na vzhodnih obalah Zedinjenih držav, kjer jc enajst oseb umrlo na soinčarici, še več pa jih je utonilo v morju, kamor so hodijo ljudje ohlajat- Pri nas pa ne mine dan brez dežja in tempetratura je včasih ta* ko nizka, da brez površnika skoraj preže* bavaš. X Pelletier cf Oisy ima cfovc// letanja. V pondeliek se je vrnil v Pariz francoski letalec Pelletier d* Oisy. Pelletiar je, ka« kor smo svoječasoo beležili. pred tedni srečno preletel velikansko razdaljo od Pari* za do Pekinga in sioer v 6 dneh in 13 urah. Za povratek pa si je izbral bolj meščanski način potovanja: železnico. Seve je potre« boval tudi več časa: tri tedne. Ko je izsto. pil na pariškem kolodvoru, so ga takoj ob* krožili njegova žena, številni prijatelji in neobhodni novinarji, ki ga niso pustili do sape. Izjavil jim je, da je bil to njegov poslednji daljši polet. Na začudeno vpra.ši* nje žuffnalistov je odgovoril, da ima že do* volj teh dolgih tur, ki postajajo zanj že doIgo5a.s*nc. Kravate se izdelujejo najceneje iz seboj prinesenega blaga. — Židovska steza 6/1. Kinistarstvo Suma i Rudnika kraljevine S, H S. Generalna Direkcija Šuma Bioj. 44.825 ad. RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 5 Dvokolesa znamk «Tribuna», Dia« mant», «Favor^. «rStyria^ «Frerax», «Blanche, «Re« cord», «Champion», «Pre^ zesion», «Legnano» v za* logi. Pneumatika najfi« nejše vrste «cDunlop^. «Michelin», «Pirelli» itd. Najnovejši modeli in najnižje cene. — Ceniki franko; prodaja na obro* ke. — F. Batjel, Ljublja* na. Karlovska c. 4. 107/T Oglas Zastopniki se sprejmejo po vseh krajih za prodajanje dovoljenih s rečic. — Mer* kur, Brno, Nova 20. 1 Kupujem jedan zeijezui gater, rabljeni ali dobro saču-van, širina rame od -40 do 50 cm. — iVonude sla-ti na adresu: Ivan Bujan, Leskova Draga, S&rad, gorsKi kotar, rirvatsKa. 2105 Strojepisje učna ura Din 3.75 — Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 7lL — Začetek dne 2 avgusta. — Vpisova* nje 2. avgusta od 6. do P. ure zvečer. 2065 Klavirji! Tovarna in zaloga klavir* jev, prvovrstnih instru* mentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih i zdel« kov. Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje in popravila za Glasbe* no Matico, Konservator rij in druge institute se izgotavljajo od moje tvrdke. — Točna po= strežba, zmerne cene; tus di na obroke. — Izdelo* valeč klavirjev R. War* bitek, Ljubljana, Hilšer* jeva ulica 5. 1727 Starine: tabernaklje, sekretarje, garniture, komode, ste* kla, srebro, porcelan itd. kupujem po ljubiteljskih cenah. — Brze ponudbe z natančnim popisom in navedbo cene na: Julij T»L Huebmershofen * Sil* bernagl, Zagreb, Ilica 131 a. 1476 o zakupu pos*i*oJc??ja za dobav u i preradu drve?a SumskoSndustrijskog Preduzeču Dobrljin (»IPAD) i o prodaji dr*a* Minisiar Šuma i Rudnika kao zasupnik državno^ erara Kraljevine Srba, Hrvata i S ovenaca, ko i je vlasnik svih akcija Šumsko-Induslrijskog Preduzeči Dobrljin Drvar A. D. (Šipoda), odredjuie na osnovu ovlaštenia Ministarskog Saveta od 15. decembra 1925. kod M n s:arstva Šuma i Rudmka u Beogradu na dan 15. septembra 1926. god. ja\.nu oiertalnu licitaciju: 1) za za