Slovenci-bratje združimo se! V slogi je moč! Stev. 27: Chicago, 111. 8.1. julija 1903. Leto II ZAVEDNOST PRINCIP SO ti t ALIZUA. Socializem sredstro zboljšanja gmotnega stanja. IV. Zavednost jc gospodarica in sodnica vseli misli in vse bede. Zavednost ne pozna nobene višje moči nad seboj — vsi zamoremo biti torej jednako srečni, če se združimo pod zastavo zavednosti. A, da se oprostimo tisočletnega robstva, bode pomagano s tem tudi človeškemu bitju do višje popolnosti. Zavednost, spojena z bratsko ljubeznijo, nas ne more nikdar zapeljati na kriva pota. Smemo li trditi, da je delavstvo zavedno? l)a spolnjuje svoje naravne dolžnosti do svojih |>otomcev? Ne, nikal^r ne! Ravno tako, kakor naj bi bilo zatiranje delavcev pravično! V delaven, edino-le delavcu tiči kapital iti njega delo nad-kriljuje vse dragu. Tega naj bi se zavedali tudi naši rojaki i^ se bra-tili v socialističnih klubih, kajti naravna moč more prej ali slej — danes še visoko nad nami — rjove-čega kapitalističnega, umetno vzdržanega, leva zdrobiti v prah in pepel. Zavednost nas popelje do vednosti, vednost nam pa ukloni marsikaj, kar nam je danes še nedosegljivo, da, celo prikrito. Moč zlata v rokah posameznikov, je ustvarila tisočkratno gorje na tem svetu — položaj, ki vpije dan za dnevom po maščevanju. Le vsestranski zavednosti je mogoče pretrgati krute vezi te nesramne korumpirane bande. Rojaki! Premislite vse to dobro in pomagajte tudi Vi po svoji moči Žloveštvu do zmage in predvsem — naravne pravice. Za to, da delujete r svojo korist, Vas pač ne bo vzel — Jarški hudič I Cc bi ta mo-^cbiu iWa.Si ;witlami»4iul>ral na* «. a za pravico m resnico nam se ni treba bati niti samega Luciferja. Naše pradede so zavrženi črnosu-knježi strašili z raznimi čarovnicami in čarovniki, potem z "bait— ban", danes pa lese s hudiči, vse drugo je že vrgla Vednost med staro "šaro", od kjer ui nobenega jk>-vratka več. Čudom se čudimo, da pridgujejo naši "maziljenci" o hudičih, vedno le ubogi "gmajni", med tem, ko se za milijonarske postopače še zmenijo ne. Pa, za kaj- naj bi se čudili, "roka roko umije". Če pop slepi ljudstvo, ima tako dvojni dobiček— zadnji ce^it trpečega modernega sužnja, ter mastne priznalne dohodke iz strani kapitalističnih oderuhov. Le to more biti pravi vir onih milijonov, da, milijardov, nakopičenih v katoliški cerkvi. Ti lenuhi, ki očitno kradejo Bogu čas, pač ne posedujejo lepo rejenc, okrogle trebuščke vsled prcmuozega — stradanja. To jc čisto naravno! Današnji vladajoči sistem jc sestavljen tako, da vsak teh krvolo-kov gleda na to, da se kar najhitreje obogati na rovaš nevednega ljudstva. OA vseh kapitalističnih zatiralcev so pa Rimci najhujši, ker ti imajo za seboj dvoje — nebesa, in pekel, s katerima skubijo že itak fevno plebejstvo. Bog je vsegamo-goccn, a tudi neskončno 'milosti ji v in kot tak pač ne more dopustiti, da bi se večji del njegovih djrok valjal v blatu in preživljal po pasje, med tem, ko naj bi drugi, manjši del njegovih otrok živel v krasnih palačah • in se nasičal pri hikuličnp pripravljenih pojedinah. Pueblski menih Ciril ali Currril.; svoječasni — jio njegovem lastnem ! izreku, kar lahko vsak dan dokaže- j mo — ateist ali brezvcrci sedaj vsled le|>ega dohodka vnet zaščitnik katoličanstva, je rekel pri neki ,pri- j liki: "Bog je svegamogočen ; On j Stori vse, kar hoče; ustvari lahko še i več druzih svetov, zvezd itd. vse,; &vse, vse — samo grehe odpustiti ne i more, za to smo tukaj mi Na take gorostasne prismodarije res ni-, mamo druge opombe, kakor: "Jlo^ daj norcem pamet, ljudstvu pa enkratno zavednost!" No, pa če bi žc bilo to, da je Bogu nemogoče, Cirilu pa mogoče, odpustiti grehe, naj dodamo k tej nemogočnosti še drugo nemogočnost, namreč to,- da ni nikomur mogoče ustvariti dva liri- i ba, da bi ne bilo doline vmes! Pameten duhovnik se more pač sramovati tacega kolega — jurčeviča! Ljudski pregovor: "Cc večji bedak, večjo srečo ima", se1 kaj dobro obnese pri pueblskemu Cirilu, a kakor hitro prodre bratski socializem, ne bodemo računali več s srečo, temveč bodo morali tudi "bedaki", sedanji sleparji, izkoriščevalci itd. delati ravno tako, kafcor delajo danes vsi jiošteni ljudje. Tu v Chicagi imamo celo Kristusa — vsaj za tacega se izdaja neki lopov! In pustimo mu, to mu nese ! Pred kakimi desetimi leti še brez centa v žepu, šteje se ga danes že za milijonarja. Svoje "ovčice" v novi veri, podučil jc v vsem. kar nese njemu samemu. Beraštvo je Bogu dopadljivo, trdi — in res svoje uboge pripadnike skubi na vse strani in to je potem — božje delo! Taki so bili ob času strašne inkvizicije — v kateri se je farštvo kar ruvalo, kateri bo storil več zločinov s sežiganjem, mučenjem itd. "tako-zvanih" krivovercev — in so še danes vsi ljudski "osrečevalci". Obrambna sredstva proti klerikalizmii. (Dalje.) Strašen človek je bil tudi dominikanski inkvizitor Konrad iz Maribora. Začel je svoje delovanje s tem, da je leta 1212 dal v Strassj burgu sežgati 80 krivovercev. Raztegni! je svoje delovanje čez vso Nemčijo in povsod klal in požigal ljudi. "Annalcs Wormatienses" pravi o njem: "V 1. 1.214 je začel brat Konrad iz Maribora pridigo-vati in dal sežgati jfo vsi Nemčiji, katere krivoverce je hotel, ne da bi bil kdo ugovarjal. In tako je pri-lUgovai coliii w kU ^ewbno^fto-nosen je bil ta Konrad menda na to, da je mogel v Goslarju sežgati nekega prosta. Papež je bil s Konradom jakd zadovoljen in ga je večkrat pohvalil. Ko je Konrad v letih od 1221J— 1231 v Alzaciji in v sosednih,pokrajinah dal izredno'mnogo "krivo-verccv'Ve/.gati, 11111 je papež 11. oktobra 1231. pisal pismo, v katerem pravi, da je Konradu Bog dal priliko svojo |>obožno voljo jiosvedočiti lejanji, ki mu dopadejo in da se papež veseli njegovih slavnih činov j pri iz.trebljcnju krivovercev. To pismo je tudi dragocena priča, kakega groznega mišljenja je bil papež. Kristusov namestnik se je veselil sežiganja in se drznil reči, da je sežiganje ljudi Bogtr dopadljivo! Kako jc bilo divjanje inkvizitorja Konrada in njegovih"sotrudnikov, o tem so ohranjena dragocena s|K>ro-čila očividcev. Naj nekatera teh poročil navedemo: "Z božjim privoljenjem nas je leta 1231. zadela tužna usoda in huda nadloga. Nastopil je neki frater Konrad Dorso iz reda propovedni-kov (stalni spremljevalec inkvizitorja Konrada iz ilaribora) in pribijal seboj lajika z imenom Ivan, ki je bil jednook, pohabljen in ničvreden. Začela sta najprej oh gorenji Keni nastopati proti krivover-ccm nižjega stanu, trdeč, da jima je dano, spoznati krivoverce. Ker so se nekateri branili, zapustiti svojo sekto, sta jih začela sežigati. Dala sta v mestih in v vaseh zapreti, ko-gai" sta hotela in izročila stotine ljudi sodnikom, ne da bi imeja kakih dokazov, z besedami: to so kri-voverci, -midva odtegneva od njih svoje roke. Tako so bili sodniki prisiljeni, jih sežgati. Obsodila sta mnogo ljudi, ki so v smrtni uri iz vsega 'srca glasno klicali na pomoč našega Gospoda Jezusa Kristusa. Mater božjo in vse svetnike, celo še, ko so bili sredi grmade. Velika je bila beda. Toda ta nehsmiljena sodnika sta ^poznala, da .nfc zamoreta preobladati brez pomoči velikašev. Zato sta se obrnila do kralja Henrika in do drugih velikašeVin jih pridobila, rckši jim: Midva sežgava mnogo bogatih krivovercev; njih imetje dobite vi. V mestih naj, dobi škof |>olovico tega imetja, drugo polovico pa kralj «!i drugi oblastnik. Tega so opoldnc je zbral ozua ljevalcc pobojev, pouličnih smainih prizorov itd., nedolžni ka-toliš ti priviligirani bik, debcloglavi Frarcclj, svoje "Amerikinezarje" 11a posvetovanje, kojega zaključek je h 1, da se mora g. K. pobiti, če prid na cerkveno veselico. No, te se g K. ni udeležil, ne toliko, da bi se z >al maziljenih kozlov, pač pa, ker ie je sramoval toljie, ki je prirediti veselico ravno sedaj, ko Še vse - taluje za vidnim poglavarjem kato iške cerkve. č : zinemo mi kako resnično, smo take I brezverci, da, od zanikanih bara > celo anarhisti, med tem pa si katde ta ostud-než< t svesti, da 11111 Ikhiio sledili na vsili njegovih potih, makari tudi — — j h — Povedali pa bomo tudi brej >bzirno, kdo je prav za prav ta "pol la luna". Vfpondeljek zvečer je imela svojo rfdno vajo slovenska godba, ime-nodpia "Stone City Band", broječa 14:«' v, izmed kojili so nekateri tu-T^^fflfVfrftfpevci, rzlii trmn-pa m bila ta slovenska godba podpirana Od Šušteršičeve cerkvene veselice, temveč so "svoji k svojim ljudje" najeli rajši drugo, pri koji ne sodeluje niti eden Slovenec. Tak je torej Vollmond Francclj! Za časa volitev je pisaril in rotil svoje jk>-Slušne ovčice naj volijo svojega moža za svojo stranko; samo A. Nemanič, denarni republikanc, 11111 je bil mož za to, oziral se tli prav nič na dejstvo, da so kandidirali Slovenci tudi na demokratski stranki. "Svoj" mu je bil pač groš — : $500. katere je dobil od republikanske strtmke. Pri agitaciji za Nema-niča, kralja ameriških Slovencev, kakor se je ta sam svoječasno mogočno pobahal, jc rabil celo besedico "sramotno" in res, sramota za vse take in enake slepilce slovcn-jskega ljudstva. — Kakor takrat pri ' volitvah, tako se jc ravnalo zdaj z edino slovensko godbo, koja pa vkljub temu izvrstno napreduje. In tudi mi se pridružujemo onim ki kličejo: živela jolietska slovenska godba! ' 1 Slovencem, rojakom pa leše eno besedo: če niste poslušali svojega prcpotentuega popa za časa volitev in da ste glasovali rajši za nasprotnika, stopajte od danes naprej tudi v druzih ozirih samostojno in ne pustite se strahovati od takih, ki žive od žuljev Vaših rok! Nesreče na železnicah. Strani Mirni., 27. julija. — N'a progi "Chicago Great Western" železnice sta trčila stytpaj dva vlaka. Štirje železniški uslužbenci so ostali mrtvi na lici mesta in 25 potnikov jc bilo nevarno poškodovanih. Moline, lil., 27. julija. — Tukaj je skočil eden vlak s tira in eden drugi se je popolnoma razdrobil. Neki paznik je prišel pri tem ob življenje. Peoria, III., 27. julija. — Osobni vlak "Santa Fe" železnice je skočil s tira. Ponesrečila sta *t roj vodja in kurjač; našli so ju grozno razmesarjena. Tudi dva poštna uradnika sta bila poškodovana. Si. Louis, Mo., 27. julija. —Vlak "Vandalia" železnice se je zaletel v poulični železniški voz. Tri osoIk? so ostale na mestu mrtve in 13 družili potnikov je bilo nevarno poškodovanih. Taki so ti krvosesi!} New York, 28. juli. — Slaboglas-11 i predsednik združenih tovarnarjev. I). M. Parry, je včeraj govoril svojim etiakomislesČim, gospodskim lopovom, in jih opominjal k splošni, protidelavski, organizaciji, da se na ta način enkrat za vselej zatre delavsko gibanje. Brez časopisov. Arcii> York, 30. julija. — Lawrence Murph, prejšnji blagajnik unije kamnosekov in obdolžen, da jc poncvcril uniji $12,000, je bil spoznan krivim velike tatvine. Sodba se 1)0 izrekla v teku jutrajšnjega dne. J Inozemstvo. (ieneralni štrajk se raiglasuje. Kellog Co. še vedno vstraja pri svoji A}'otni zahtevi, da, še več, oborožila je vse svoje skabske uslužbence in celo dekleta z revolverji, ter postavila zraven tega še 100 |K>-sebnih redarjev na noge. I nija strojevodij se je zvezala z štrajkujočinii in tako stojimo danes pred durmi splošnega štrajka v državi^ Illinois. L,eta 1884. so se celo topovi namerili proti takratnim -t raj kar jem, bomo videli koliko daleč Dodo šli gospodskf postopači letos. Naše kulturno gibanje. Danville, III., 28. julija. —V soboto |M>noči je izbruhnila tukaj strašna gonja proti zamorcem. Nad 600 mož broječa množica se jc pomikala proti okrajni jetnišnigi, da bi tamkaj linčala zamorca Wilsona, ker se jc baje lotil neke bele ženske. Wilson vstraja še.danes pri tem, da je popolnoma nedolžen. Na |>oti tjekaj je zadela junaška ( !) drulial na zamorca Mavficlda, koji je pri-beža! semkaj iz £vansville, Ind. Zamorec, napaden od divje množice,, je-potegnil revolver- in streljal v njo ter pri tem smrtno nevarno ranil belokožca Gattermanna, kateri je par minut pozneje umrl. Beže-čega zamorca je policija dohitela in ga odpeljala na policijsko postajo. Z divjim krikom pa je pridrvela tolpa kulturonoscev, iztrgala |>oliciji zamorca in ga linčala. Njegpvo truplo je bilo z nožmi na kosce razrezano in potem sežgano. I11 naprej je zopet drvila tolpa. Okrajna jetnišnica ji je bila parola. Na poti tjekaj so bili zopet zgrab-ljcni trije črnci in grozno pretepeni. Tolpa, dospevša pred jetuišnico, jc bila takoj od šerifa in njegovih pomagačuv pozdravljena s streljanjem. Tolpa je metala kamenje na varstvene organe in to je fjdvspešilo brezobzirni nastop policije. V par minutlh je bilo že nad 20 oseb ranjenih, izmed teh več smrtno nevarno, kar jc prouzročilo, da se jc tolpa razgubila. Serif Wllittlock je pozval, za vsak slučaj, vojaštvo iz Springfielda na pomoč Več oseb je bilo aretiranih in se bo sodnijsko postopalo proti njim. 1'arniington, Ia., 28. julija. — Večji oddelek farmerjov išče nckc-gji zamorca, koji je baje preteklo sol jot o onečastil neko belo deklico. Zatrjuje se, da so farmerji zamorcu žc za petami. Shrevef>ort, La., 28. julija. — Za-morka Jennie* Steers, obdolžena, da je zastrtipila neko belopolto deklico, je bila linčana. Do zadnjega dihljeja je nesrcčnica zatrjevala,, da je nedolžna, vzlic temu pa jc mogla storiti grozno, mučeniško smrt. St. Louis, Mo., 28. julija. — Štirje belokožci, obdolžcni oskrum-be in umora 9 let starega dekletca, so morali biti iz Bloomfielda prepeljani semkaj, ker se je ravno i ljudstvo pripravljalo, da bi jih lin- j čalo. • Savanah, G'«.. 28. julija, — Prav-1 kar je prišlo na (Jan, da je bil zamorec, katerj jt bil nedavno linčan, ker je baje napadel učit^ico J0I111- ( so:i, popolnoma nedolžen. Pravega i napadalca so zasledili v Darien, Ga. | Sodi se, i!a pade prej ali slej lin- j čir jem v roke. • Spokane, 11'ash. 28. julija. — Čr-| 1-osjavci časnikov "Spo'repjriri R«-vite" in "Evening finrftin po na | štrajku. Vit. letih prvikrat, da rte! izif'c noben Časopis, črkostavci za-! htevqjo povišanje plače. _ | Kuba. Havana, 28. julija. — Silna o-gorčenost vlada še vedno v mestu Matanzas zaradi hudodelstva o-skrumbe neke mlade deklice, kojo je posilil v cerkvi neki karmelitar-ski menih, Arita po imenu. Meniha se je obsodilo na 6 mesecev ostre ječe, oziroma glolio $500. Nesratn-než je hitro poravnal- |>risojetio mu kazen v denarju in pobegnit. Ljud-j stvo, do skrajnosti ogornečo nad to 1 novo oskrumlx) mladoletnega, nedolžnega dekleta, je pošiljalo peticijo za peticijo na okrajno glavarstvo, naj izposljuje to pri guvernerju, da se samostan odpravi oziroma za vselej zapre. V imenovanem karmelitarskem samostanu so se godile neki— tako se zatrjuje — še vse druge poliotuosti. krvosram-nosti celo itd. Samostan se bo pro-iskal in potem zaprl, x Srbija. Dunaj, 28. julija. — Bulgarski časopisi poročajo o neki senzacionalni zaroti, naperjeni proti knezu Ferdinandu. Listi trdijo, da bo sedanji knez odstavljen in da se njegovim naslednikom postavi Karo-gjorgjeviče. Združena kraljevina naj bi potem napadla Turško in o-svobodila Macedonijo. Ministrstvo je žc svetovalo knezu Ferdinandu naj potuje v inozemstvo, da se tako izogne eventujelni revoluciji in knez jc v istini za nedoločen čas odpotoval. Na drugi strani se pa to vse zanika in trdi, da ravno njegovo od|>otovanjc v inozemstvo svedo-či. da vlada v Bulgarski mir. iz Petrograda se ob enem na-*" znanja, da je princ Jurij, starejši sin sedanjega srbskega kralja/ slaboumen, kakor je dozuala dotičn^ predtedenska preiskava. V Betgradu je bilo baje zavrat-110 umorjenih 54 oseb, največ vojakov, ki so stali na straži v kraljevi palači. Itusko. London, 28. julija. — Korcspon-dent londonskega "Daily Mail", poroča opetovano o nemirnim položaju na daljnem vzhodu. Rusija se vedno bolj udomačuje v Mandžuriji, |iošilja nove čete vojaštva tjekaj, pomnožuje bojno brodovje, zaseda z vojaško silo nove pokrajine na jugu; to vse in izzivajoče nastopanje Rusov na korejanski meji, je silno razdražilo Japonsko, tako, da je danes napetost med obema državama jako nevarna za svetovni mir. Veliko japonskih politikov je i mnenja, da bi bilo najbolje, takoj i udariti na {{use, kakor eventujclno j za vselej riskirati izgubo Koreje. I Ja|K>nska se že bavi z nakupom i tajnega materijala in bojnih ladij. Veliko japonsko bojno brodovje se •lahaja blizo Wladiwostoka, v bližini ruskega htdijevja. < >be stranki ste pripravljeni na spopad. Rusko vojaštvo nestrpno čaka povelja od vzgoraj, da udari"* vso silo ra nasprotnika. P. 11. naročnikom. Preteklo >oboto popoldne se je odpeljat naš sodrug Konda s pouli-čuo železnico v Joliet na obisk .svojih prijateljev in da bi si eventujclno z bližine ogledal uže naprej proslavljeni cerkveni "piknik". O ti "frlaubrski" ljudje! Ves katoliški svet žaluje za svojim umrlim poglavarjem, le umazani list Glas Svobode se predrzne, prištevati ga najbogatejšim, in najbolj skopim ljudem na svetu in — poslušajte dobro ljudje božji —. in jolietski vagabund prireja celo veselicce — hm, skoraj gotovo v proslavo smrti Leona XIII.! V družbi dveh prijateljev je stopil druzega dne naš sodrug Konda v gostilno rojaka gosp. T,, kar si* pritepo takoj za njim trije lopovi. Math Xemanich jim na čelu. (i. K. je takoj spoznal pri čem da jc, da ima opraviti s trojico najpodlejše vrste barab. Farška zatelebana cunja in "oberbaraba", vredna pasjega biča in ki riga na ime: Nemanič, je hotela menda pokazati svojo kanibidsko izobraženost -tem, da se je brisala z bankovci pod nosom. In tacega divjaka naj bi ž* danes prištevali v človeško družbo? Se malo ne! Bedaki, ali res mislite, da je denar že vse, da smete delati v Ameriki, kar se vam z ljubi? O, \veit davon! Razjasnili' vair ' 01110 že ^e pravi položaj in tudi to I da je v&rk anarhist desetkrat boljši j od zavrženih barab a la MatijČe Nemanič — delavci si pa le zu- j pomnite, kdo s'i. stilži nos z vašin krvavo zasluženim denarjem. C.J K., kot pameten mož, se je takoj j odstranil ia gostilne, ni pa storil šc! 2Q korakov, ko se prikaže na pragu j gostilne — kjer sicer nikdar..!):! ni — "namalan buge*}"4. v podob: j Matijčka Nemaniča. "Prokleti ar-1 Italijansko. GLAS SVOBODE. I * i . . , J Tem potom naznanjamo se enkrat | j vsim onim gg., ki niso še |)oravnali j j voje zapadle naročnine, da jim bo- j • ro 'e v tel u prve |w!ovice aUgusta ! I meseca ustavili nadaljno pošiljanje I lista. Ogromni stroški ta vzdržc-' I vaVe e linega nctt-triiše :e.Ta.sIov. j delav. lista v Ameriki, nam pač ne dopuščajo, da bi pošiljali list celo leto brezplačno — to bi pomenilo smrt "Glas Svobodi". 1 Rim. -o julija/- \ \ .tijkanu -te nastopile dtv stranki Anti-Rnm;Kjlli:a,,i so iznvili. da ',odo "ve"tu;r!*;ri glasovali w;si ?.r kake-Ta iroiernskegn kardinala, kako- pa za Ramnotlo ali e-rega njegovih pristašev. Sovra^'vo med kar ii a!i :e prikipelo do vrhunca. h Ameriško vesti. da prekliče Mir neotesane besede, Uia» tJTUUUUV . rabljene Iiaprani nil-ni/sicer se zna Prvi svobodomiselni list za slo- seznanit) s drugo mastjo. Besede vniiBki imnxl v Ameriki. "hajduk" si ne pustim nekaznovano Izdajatelja in uredniku: | n}etati v obraz. To enkrat Jja MARTIN V. KONDA vselej! FRANK M. MEDICA i Philip Zaduik. "Glas Svobodo" izide vsaki pe-A»k bi velja za-Ameriko: za celo leto - - - - $1.50 za pol leta - - - - 75c ZA EVROPO; »a celo leto---kron 10 za pol leta - - - kron 5 Posamezni list po 5 centov. "Glas Svobode"" [Thb voice of Libebtyj is the only union labor paper in America: published and Edited every Friday in Slovenic laguage by M. V. KONDA, & F. M. MEDICA, •'Entered July 2.1903, at Chicago, III., as second-class matter, under Act of Congress of March 3. 1879" Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement Naslov za dopise in pošiljatve je leči: "GLAS SVOBODE" «3 Throop St. Pilsen Sta. Chicago, 111. DOPISI. Aspen, Colo. 12 julij« 1903 To so imeli mnogo opravka naši farški podrepniki za časa preselitve Glas Svobode. Ud hiše do hiše so tekali in na vse grlo upili: "Gl. Sv." je propadel. Pricokljal je celo pueblski Ciril k nanj in vspodbujal nevedneze k smešnim nastopom, lstina pa je, da Ciril sam ni dosti veroval v to, za kar se je potegoval, kajti tako ponižno je brenkal o propadu "Gl. Sv."; da so se mu smejali celo vrabci na strehi. Jaz za svojo osebo [h> srčno obžalujem, da nisfm mogel priti osebno v dotiko s tem polimanim "celim človeče-tom". Ogibal se me je, kakor se ogiblje sova belega dneva; čutil je pač, da bi ne bilo vse varno, vsaj v rabi nekaterih resničnih opazk ne. Naprosil je dva svoja podrepnika: F. Papež, izdajico socijalne stranke in B. S., častnega člana (?) rudarske unije, da sta šla po hišah beračit zanj. Cula sta pa marsikatero trpko, ker sta nadlegovala ljudi celo na cesti. No, kislih obrazov se pa jima tudi ni manjkalo; zahtevala sta po "fimferju", dobivala sta pa po "kvodri" in še ti so bili redka. Papsž jc bil skrajno predrzen. Na vsa usta je upil: "Svoboda" je šla k hudiču, osebe pa so jo potegnile v stari kraj. To podlo-umazano zabavljanje se j« ponavljalo tudi 4. julija v neki gostilni. Zavrnil sem tega prepotentnega človeka povsem mirno, skočil pa je po konci, kakor divjak in se trkal po prsih, kakor norec in blebetal o neumnostih, kakoršne so udomačene leše pri kakem farškem skledoliscu. Tudi farški list "Mir" se nam je grozno vsiljeval; naročilo se je res nekaj rojakov nanj, a predplačnine vendar ni in je ne bo. Da bi bili. tukajšnji Slovenci po večini zaru-kanci, za kakoršne bi se nas rado smatrata, o tem še govora ni. Naj le zida Vmalhosmuk v Puebli svoj veliki benediktinski kurnik za pone-umnenje ljudstva, a z našim denarjem ga ne bo. Zna se mu pa kaj lahko pripetili, da ga prihodnjič, kadar pride zo|>et v Asnen, vržemo v predmestni jarek, Kajti farških kozlov, ki pisarijo umazane članke napram socijalizmu a la 26. številka, ne rabimo v svoji sredi. Znamo mu kaj lahko zagodlti tako, da bo pamtil za vselej, kdaj je bil zadnjikrat v Aspenu. Oberhaltmke, denverski škof Matz,je. kakor znano, izdal neko infatnno parolo proti delavskim unijam in socijalizmu v obče. To dejstvo je jasen dokaz, da jc subjektom a la Matz le za uničevanje delavcev. Oni naj ostanejo, pod rimsko knuto, večni sužnji kapitalistov in njenih zaveznikov — popov. A časi brezjKigojne podložnosti so minuli in napočiti moraio tudi za delavstvo boljši dnevi. No, in k zaključku I " / V neki polemiki z Mirom je svo-ječasno omenil Glas Svobode, da je tudi moja čast oprana surovega, neutemeljenega natolcevanja farškega Mira, a jaz se z istimi zakotnimi, pobožnimi odstavki, nikakor ne zadovoljujem in zahtevam odločno Pueblo, Colo. IS.julija 1003 Kdo bi si še upal našemu Cirilu oporekati zmožnost 11a kupčijskem polju! Ni in ni ga duhovitejšega moža od našega "Oberkozaka". V njegovi maziljeni butici se je pravkar oživela nova metoda izžemanja slovenskega ljudstva v. Puebli. V družbi par, na jeziku bogatih a v žepu praznih, Amerikancev je zasnoval iiačrt, po katerem naj bi se najcenejše in najhitrejše prišlo do "Magnetic Mineral" vode. Niso 1» še prišli do vsestranskega zaključka glede poslovanja, že so izvolili iz svoje srede opraviteljc, blagajnika itd., izdali delnice in — hajd na Kranjce, No, in ti so res toliko zabiti, da se dajo-vjeti v nastavljeno jim past. Mogoče mi bo eden ali drugi v tej točki oporekal, toj>om le, kar \>i bilo umestno napram pravim božjim namestnikom. Kdaj bodete spregledali, da je tem hajdukom le za denar — denar, koji jim je najmogočnejši Bog! Ves čas svojega življenja se mučite, podajate st* v smrtno nevarnost, a za koga -J vselej le za farja. On vse, vi nič! Živela farška svoboda! Pueblčan. Želje (oge in pojdi za menoj." Danes pa uče njegovi namestniki: "Daj svoj zadnji cent prvemu bogatašu sveta, sicer bodeš "frdaman". Y teh res-niinih Itesedah tiči velikansko protislovje: ali naj verujemo v Kristusa, ali pa v maziljene izkoriščevalce, koji si lastijo pravico, imenovati se Kristusove namestnike. Mi, kot verni kristjanit ostanemo pri Kristusu. Moje kraljevstvo ni tega sveta, jc še rekel Kristus. Papež pa je še na smrtni postelj) zabiča! kardinalom, naj postavijo novim papežem moža, ki bo imel vedno u-stanovitev cerkvene {»svetne države pred očmi. — Ne bodite vendar toliko naivni ■ amerikiuczarji in ne smešite se še dlje pred zavednim svetom, nepremišljeno je tudi far-bati na označeni način svoje koštru-ne, znajo se vam sicer še ti izneve- j riti in |K)tem, kam — z vami! Zaščitnik'slovenskih delavcev v stari domovini, "Rdeči Prapor , piše v ten ozirti še vse drugače, evo yam: "I11 zato koraka sociali j jzetn mirnim srcem uiiino Leonovib j cnciklik. Danes pa ve tudi, da ne j umira samo papež Leon XIII. tem več, oa leži tudi papinstvo n'a smrttr | |H>stelji in da pride čas, ko izdihne družba, ki je dvignila tiaro in krono na oltar svojega kulta" — in "Lj. SI."? — molči! Pojte, pojte z vašo humbukarijo, saj se poznamo liodla v 4.2. številki "Am. SI." je le>e za obstri/ene zakotne ovčicc, ,a ne za v javnost, sploh pa uc mislimo zgubljati čas s človekom, kojega ni več med nami — četudi je pred smrtjo še izjavil: "Papei je nezmotljiv in tteiimerjoč" — bavili se bomo rajši z drugim, naj le nastopi Ne umemo pa. kako more kaj ta-cega pisati "Am. SI.", čigar prikriti uredaik je neki gospod, koji je v -tari domovini z naj ve jč jim sovra- štvom in zaniševanjem nosil duhovniško obleko. le ne to dejstvo, naj l>i ga vsaj njegove !>esecle, izrečene na nekem krohanju v jolietu: "Veruj mo, četudi v prazen 1 ič, ako verujemo iti storimo v tem ©zini svoje dolžnost" nam ne more biti žal, ker zgubiti nimamo z'verstvom nič" — izpametovale, da bi ne drezal vedno v sršenovo gnezdo. Opeči se zna le on. Podlost na vaši strani, če-sceni bimboti. Oni, ki si kopiči Iwgatstvo z versko gonjo jia rovaš ljudstva, ni vrcdeit druzega, kakor da se 11111 pljune v zobe. Glede predplačnikov naj omenimo enkrat za vselej, da mi nikogar ne projimo, naj stopi v vrsto naših jjodpornikov. še manj pa, da bi svojemu listu stavili dvojno ceno, kakor je to pri "Ani. SI." v navadi. Kdor hoče za vselej Ostati v srednjeveški temi, naj sc nikar ne naroči na naš list, kajti znat bi sc slednjič vendarle vzdramiti tudi on in stopiti korak naprej, v boljšo bodočnost. Prcšmentane citre delavske, kak že milo j k) j 6 .. . Maziljcuci se stezajo, srdijo, propadajo — znajo! — Žrtev razmer. (Zapiski kranjskega kaplana). IV. Padel sem bil! Ogenj mojih brezmadežnih štiriindvajsetih let me je premagal tako, da sem skoro izgubil zavest in nisem prav vedel, kaj se je zgodilo z menoj. Kakor blazen sem pahnil od sebe premeteno kurtizano, ki me je tlušila s svojimi vročimi poljubi, nc-čistnico, ki me jc stiskala na svoje srce in me mamila z zapeljivki šc-petanjem: — "Kako te ljubim! — Kako presrčno te ljubimi — Ali me boš vedno ljubil?" Ljubil? V svojem srdu bi jo najraje ubil. V glavo mi je šinila misel, da z zakonolomstvom začeto igro zaključim s krvavim dejanjem. Potem pa sem se-iztrgal iz objemov gosjie Helene in bežal, kakor da mi gori pod nogami. — "Kako" — sem rekel sam sebi — "kaj mi nisi o Bog obljubil svojo pomoč v neravnosti? Jaz sem ti vse žrtvoval, posvetil^em Ti svoje srce, izruval iz njega vse želje in vse hrepenenje in Ti si dopustil, da sem padel, ne da bi me l»il svaril! Posvetil sem Ti nedolžnost svoje duše in čUtost svojega telesa in v Tvojon imenu mi jc Tvoj namestnik, prejemši mojo obljubo, rekel: •"Čuvaj se in On te !k> čuval!" Jaz >em se čuval, da som premagal vsako grešno misel in da si niti enega 1 cčistega pogleda nimam očitati. Kakor Job bi lahko rekel: "Pcpigi fi edus cum oculis meis, Ut ne cogi-; rem quidam de vlrginie"—"Skle- i sem pogodbo s svojimi očmi, da mislil ne lw>m na kako devico"— 1 i, o Bog, pa si me zapustil v tre-notku največje nevarnosti, in me pustil pasti v brezno nečistosti." Vsled razburjenosti, kesa in srama sem skoraj obolel. Več dni nisem bil v stanu opravljati svoje jjplžnosti. ' V teh dnevih sem spoznal dekanovo blago srce in ivjego-ve sestre materinsko skrb. Večkrat M'in hotel jima vse razkriti, a vselej me je bilo tako sram, da nisem mo-fjel izpregovoriti nobene besede. Končno sem prevzel zo[>ct svoje funkcije in ker skoro štirinajst dni nisem videl gospe Helene, ne v cer-vi ne kje drugje, se mi "je začel vračati notranji mir. Trdno sem bil prepričan, tla se mi ta uzor katoliške žene, ta v cerkvi za izgled vsem druginV ženam razglašena za-! onolomnica več ne približa, zlasti pa da ne pride več k meni k iz]>o-rali. A slabo sem tedaj še poznal te >. rste žensk. Neke sobote, ko je ila že tema, sem po prvih besedah -poznal, da je prišla moja zapeljivka k metii se izpovedal. — "Gospa" — sem ji rekel, čim sem jo spoznal — "kaj vas hi sram, da po tej grdobiji, ki ste jo storili —" — "Tc-te-te, srček moj" je otl-l govorila gospa I lelena ironično, i "tako se pa z menoj ne boš šalil." — "Gospa, kaj ne veste, kje da sto?" — Bezi, lavi; le nikar se ne razburjaj." — "Prqtovedujem Vam, da me *ikate>^—— — VE — kaj res ? Zakaj pa ? Ce me pa veseli?" — "Za Boga — v spovednici | ste." — "Vem — na to me spominjajo moja kolena. Toda ostaniva pri VABILO. j Slav. kut. podp.|tlro5tvo sv. Barbare št. 1 v Foderalu. Pa., J spadajoče k .1. S. K. v plesni dvorani; "fair" na vrtu v to svrho pripravljenim šotoru; šaljivi prizori za mladež. Dobitki na "fairu" so darovi za to vnetih rojakov. Za okrepSanje 1111 rn/.polago razda jedila, pijači- in slml-ščice. Godba pod vodHtvom g. V. Kovaeiea. K obilni udeležbi vabi uijudno ODBOR. Cenjenemu občinstvu! Ravno sedaj .so vsakemu nudi prilika, ogledati si umetniško do. vrženo, doprsne sohe sv. očeta Leona XIII. Sohe bodo vsakemu katoličanu krasile dom in ga spominjale na umrlega. Dobiti jih je razne velikosti, izdelane iz trdega gijisa. Kiparstvo se nahaja na pgr 302 W. 18. ulici -m Telefon Loomls 841. Stavljenje altarjev in cerkvenih kipov, z najlepšimi okraski od $ 150 naprej, za dobro delo iu točno poatrežbo se jamči. K. B. F. International Art Co. (Mednarodna kiparska dražba) CHICAGO LHJI KK HOUSE. Največja zaloga "Kentucky Whisky's", kalifornijskega žganja in vina. Himuwu HEIK BRWQ. CO, 136 Fhont st. Pitblo, Colo. Priporoča rojakom razna najbolj- ša vina in import i ran ""viski" Ke-gljiščo na razpolago Naročila jh> hišah pobira g. JOHN (1ABER. 1214 Boiiman Ave. PUEBLO. Mirko Vactfina 390 \Y. 18. St. Chicago, III., priporoča 8L( >V ENCEM svojo BH1VMC0. HE lMUI'OHOOAM lilt ATOM SLOVENCEM za obilen obisk mojo manufakturne trgovine,iirej lastnik Dušan Lagjevič. Bodem vedno dobro postregel rBem. BUDE RADKOVICH, 1247 S. Santa Fe Avk. Pubblo,Co. Anton Šukle PUEBLO, Colo 1101 S Santa Fe. Priporočam svojo goBlilno, kjer točim vodno svežo pivo in žganje. Telkfon 607 Main. McMAHOK & CQLLIEB pogrebnika. DobriTin cena postrežba. Con. D .% S. Union Avb, PUEBLO, COLO, I DA H 0 kjek klljeuet.bt-vo cvet j Bajski prostor za naseljevanje BoKate farme, izvrstna zemlja^ in dosti dobre vode. . Kupi si listek na OREGON SHOUT LINE h Najkrajša in najlioljša jMtt na vse.krajo.v IDAII(J OREGON in MONTANA. Za listke in pojasnila pišite D. E. BUBLET, D. 8. Kl'ENC EB, O.PAT. 4. A. O. T. A 1. A. Siilt Luke City, Utah. Heimanek's Headach Wa- fers (oblati) so najboljši za gla^ vobol, koji prihaja iz želodičnih Iwlezni, kakor tudi reuniatizma. Ženske ki trpe na mesečnih dotokih, zadobo neprecenljivo olajšavo, o« rabijo "Headach Wafers". NAVODILO: Namoči oblat v innli kupici vodo in izpij polem vso skupaj. To snn*š ponoviti čei eno uro zopel, če se že prej lioljšo-ga ne počutii. Dva oblata naenkrat nesm«« nikdar vzeti. Cena 25o j*) pošti 27 centov. Edini izdelovalec in produjaleo Herniiuiek, lekarnar 585 CENTRE AVE. Chicago, III. Za Ameriko patentirane Harmonike, ii.vratno delo, se dolie samo pri Slovencu John Uolub 203 Bbidoe St. JOLIET, lLL.h Pozor! Kaj pustiš od nevednih zobo-zdravnikov izdirati svoje, mogoče še po[>oluoma za vsakemu zajamčena. Bratje Slovani! I Kstoii "SVOJI K SVOJIM" B priporočamo v obilo odjemanje John Plut & Co. MATIJA EKKLAVEC, 133 W. 17th¥t. Chicago, III. '»nlini slov. krojač'v Ohicagi,] bo priporoča rojakom v izdelovanje nove in popravljanje 1 stare obleke, kntorn bo izgle-' dnla kakor nova. Vse i>o ! zmerno nizkih, oenah. NOVA TVRDTKA PERKB&CQ. stvari. Kaj nisi nič mislil name tc dni? Zakaj me nisi obiskal?" — "To morate vendar sami spoznati, da je nojbolje,' če nehava ob-. čevati.V —; "Kako si naiven. Po tem, kaf seje med nama zgodilo, sem tipala, da postanete najboljša prijatelja." "Nikdar!" — "Res? Lej ga, loj!" — "Pihnili ste me v nesrečo." — "Nikar ne bodi.tragičen! Nisem te pahnila v nesrečo; nego te le povcdla na pot, |k» kateri tvoji tovariši kaj radi hodijo." — "To je obrekovanje." — "0, kako malo poznaš svet. Poglej samo pobožnega kaplana Janeza. Kar jc žensk v starosti od 15 do'40 let, vse je že imel," " • — "Molčite, gospa! Cenili ste prav za prav prišli?" — "Ker tebe ni bilo +c meni. Prišla bi bila v farovž, ali ker nisem hotela kompromitirati ne sebe ne tel h;, sem prišla v spovednico. Tu me moraš slišati. Sicer pa je prav pikantno govoriti v spovednici z ljubimcem . , ." — "Nehajte, gospa, sicer , odidem." —p "Le tako visok ne bodi! To je staromodno. Sicer pa sva kmalu gotova. Slušaj! Jaz nisem posebno potrpežljiva. Ti si bil z menoj jako osoren — a povem Ti, da nisem žena, ki se jo kar tako odslovi. Udala sem,se ti — ti mi ugajaš — jaz sem postala tvoja ljubimka in hočem to tudi ostati. — "Dovolj gospa! Zlorabili ste mojo neizkušenost in me vjeli, ali povem vam: meti nama je vse končano. Idite in ne približajte sc mi nikdar več." — "Kako lepo znaš govoriti! Tj boš še znamenit propovednik. Ali .— čas je, da grem. To ti pa povem : Rekla sem. da te hočem imeti za ljubimca, in kar hočem, tega mi ne ubranita ne škof ne papež," — "Jaz pa vam povem, da vas sovražim in zaničujem. Beži, satan, od tod." Zaprl sem okence. Gospa Helena je zapustila spovednico mirno in s tistim izrazom pobožnosti, ki ga je vedno kazala ljudem. Ta ženska misli na strašno maščevanje — sem dejal sam sebi in obšel me je velik strah, kaj da se z menoj še zgodi. Rusko. Petro grad, 28. julija. — Neki tukajšiji časopis jc baje znašel način, kafto naj bi sc rešilo židovsko vprašanje za Rusijo in zamorsko prašanje za Zdr. države. Za slučaj, da so židje v Ameriki res boliko ljubljeni, kolikor so zamorci sovra-ženi, predlaga, naj bi se obe državi sporazumele in jednovito napravile navadno zameno. Sicer sc nahaja— tako navaja rečeni časopis — v Zdr. državah veliko več zamorcev, kakor v Rusiji Židov, toda Rusija ima dovolj prostora in innogobroj-nega dela v Sibiriji in Mandžuriji. Na tak način bi se dalo pomagati tako židorn kakor zamorcem, kajti Zdr. države so pravcati paradiž za prvoimenovane, med tem, ko bi se zadnjim v Rusiji ne bilo treba bati . linčanja. London, 28. julija. — Iz rusirih industrijskih okrajev sc poroča londonskemu "The Times" še vedno o naraščajočih nemirih. V Baku so zažgali štrajkarji velikanske priprave za pridobitev petroleja. Blizo Riazani so štrajkujoči kmetje napadli in umorili veleposestnika, kneza Gagrine, njegovo ženo pa pretepli. V ravno istem distrik-tu je bil ubit tudi princ Urusoff. Vojaštvo je bilo odposlano na lice mesta s posebnim vlakom. Tudi z druzih krajev dohajajo grozna j>o-ročila o nemirih. V guverniji Don je zgorelo v nekem skednju 33 ženskih, katere so bežale pred zasledu-jočinii moškimi. Ti, neobotavljajc" se dolgo, so zažgali skedenj in ženske so storile tako-žalosten konec. RAZNO. Far morilec. 7. t, in. se jpričela v Oneglia (Italija) porotna'obravnava proti župniku Guiseppe Cassini, koji je obdolžen bratomora. Župnik, 34 let star, jc — po obdolžitvi — u-moril lansko leto vsled ljubosumnosti svojega lastnega brata Giovanni ja. Zatožba ga opisuje kot javnega razuzdanca, prekanjenega Člo-Veka. koji se svoje službe poslužuje le, da laglje streže svojemu razuzdanemu poželenju, kot brez strahu do Boga in ljudi j, pravega tipa hudodelnika. V Rlcmanjih. V Ricmanjih so imeli 9. t. m. zopet dva pogreba brez duhovnika. Molil je na grobeh vaški župan. Pokopali so dva mladeniča 18 in 19 let. Pogrebov se je udeležilo nad 1000 oseb. Godba jc svirala žalo-stinke. Zobet eden. * Zopet eden. Te rubrike sc naši tonzuriranci grozno boje ter tajc in preklicujejo, kolikor sc da, po svojih listih. Italijanski klerikalni listi so v tem oziru že postali pametni. Tako piše "Osservatore Cattolico": "2e nekaj dni prinašajo Časopisi vsakovrstne ^ridke resnice. Tako smo morali cfoživeti dva samomora duhovnikov, več slučajev groznega maščevanja žensk nad duhovniki in celo vrsto sodnih dogodkov, v katerih ni najboljo vlogo igral duhovniški talar. Danes pripovedujejo listi krvavo žaloigro iz neke vasi pri Novari. Neki župnik je iz podlih nagibov umoril svojo deklo z britvijo, in potem zbežal. Nimamo vzroka, prikrivati teb pojavov v življenju ali potlačiti kak dogodek le zato, ker so zapleteni zraven cerkveni možje, temmanj, ker bi bilo molčanje katoliških listov napram javnim razgovorom v liberalnih listih brezvspešno, ker liberalni listi postopajo pogosto brez sovraštva do cerkve, a morajo zadostiti radovednosti občinstva. Mi bi morali temveč povdarjati, da hudodelst.a in napake duhovnikov, dasiravno raz-tožijo vernike, ne prepuščajo iiob-malitet, pa tudi niso dokaz proti veri. Nikakor ni čudno, da v velikem sloju ljudi, — pri katerih vkljub posebne milosti po zakramentu altarja ni namava premagana — se često gode zmote. Te zmote delajo večji vtis ter sc vidijo tudi večje v kontrastu z duhovniško obleko. Sveta je cerkev; to pa ni pogoj, da bi bili vsi duhovniki svetniki." — Kdo pa tudi kaj takega tirja? Potem pa se tudi naj ne lili-nijo za svetnike ali sploh zvišene nad navadne zemljauc. Razkačeni židje. V židovskem delu mesta Krakova se je razširila vest, da hočejo ruski agenti umoriti židovske otroke z bonboni. Vsled tega so židje tri sumljive osebe napadli ter jih hudo pretepli. Scle vojaštvo je preganjane rešilo iz tisočerih židovskih rok. — i Ljubosumna opica. V berolinskem zverinjaku se je nedavno vršil sledeči prizor. Neka dama je prišla iz živinozdravniške šole ter nesla pod pazduho škatljo, v kateri je bila mala opica. Hipoma se cppica izmuza iz škatlje ter zbeži 11a vrh najvišjega drevesa. Zaman jo je dama vabila in prosila. Seveda se je.nabralo hitro mnogo ljudi. Dama je kupila črešenj ter jih ponujala opici. Vse zaman. Tedaj ji pride dobra misel. Prosi ljudi, naj odstopijo, samo neko malo fleklico je pridržala ter jo začela gladiti po glavi in hrbtu govoreč : "Moj ljubi Fric !" in to je pomagalo. Kakor bi trenil jc priplezala opica, kateri je bilo ime "Fric", z drevesa k svoji gospodarici, ker ni mogla gledati, da bi njena gospodinja ljubkovala tuje dete. Neki gospod je takoj ponudil tcio mark za opico, a je ni dobil. Pes z leseno nogo. V Parizu, v okraju Rue Vivienne infa neki gospod psa, kateremu so Se preti več teti odrezali rogo in mu jo nadomestili z leseno. Častitljivo, kakor bi vedel, da ga vse z ■začudenjem opazuje, koraka po pariških ulicah ogrnjen v plašČek, ki skrix'h njegovo napako. Seveda ga neokretna noga, ki nima nlkakih členov .ovira pri hoji,a sicer se vidi, da se je ta invalid pasje vrste poginoma udal v svojo usodo. Ljudje tupatam slišijo čudno ropotanje po mestnem tlaku, a nikdo si ne misli da provzroča to ropotanje pes s svojo leseno roero. STARA MAMICA. Gospa Ana Hacli z Vining, Iowa, je vžc 71 let stara in dolgo časa bo-lehna ženica. Ker vže dalj časa ni mogla nobenega jedila zavžiti, postala je seveda od dne do dne sla-bejša. Razun tega imela je pa še eno roko z tekočo rano, tako tla tc roke sploh ni zainogla pregibiti. Njen sin gospod Peter Hach, vgle-den trgovec v Cedar Rapids, Iowa, postal ji je Trinerjevega zdravilnega grenkega vina iij stara mamica postajala je zmiraj krepkejša; roka je vže tako dobra, tla lahko navadno delo poravlja. Ta stara ženica pravi: "Trinerjevo zdravilno grenko vino je najboljše zdravilo za stare ljudi, ker jim podeli zopet novo telesno moč. To zdravilno grenko vino ima prav prijeten okus in kdor trpi na slabem želodcu, breztečnosti, zgulKJ moči, slabem spanju, najde v Trinerjevem zdravilnem grenkem vinu ne samo najboljše, ampak edino sigurno zdravilo. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu, Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave., Piicago, Ills. Pilsen Station. Kdo piše resnico. Če hoče vsakoiaki papež zvedeti resnico, ne here klerikalnih listov 1 Malo pred svojo smrtjo je zahteval Leon časopise, da bi ž njih |ioiz-vedel kaj' in kako se piše o njem. Prineslo se mu je nalašč zato pripravljeno. posebno izdajo dnevjika "Osservatore Romano", Toda laskava poročila so, mti vzbudila surft in ob enem z odstranitvijo "Osservatore", zahteval je odločno naj se mu prineso liberalni, eventujolno socialistični listi. Umrli papež je bil torej sam mnenja, da poročila v klerikalnih listih niso zanesljiva. Če dvomi celo papež na resničnosti pl-sarjenja farških Časopisov, zakaj bi i naše ljudstvo ne smelo! KJE JEf Mlhftel Burja. Pred dvema letoma je živel v Pittsburg-u,Pa. 48$ St. Za njegov nnslov bi zvedel rad Frank Colarlč <117 S. Center Ate. Chicago, III. Društveno yesti. Vsi udjo bratskega društva "Sokol" se poživljajo da se zanesljivo udeleže obletnega občnega zborovanja v nedelio dte 9. augusta. Kdor brez posebnega uzroka izostane, plača glolxi $;i,00 v društveno plagnjnico, oziroma se črta iz društva. ODBOR Pueblo, Colo. Bratsko društvo: "SOKOL" spadajoče k J. H. K. J. ima svoje rodno sojo vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani na 502 Sr\ Santa Fe Ave. Društveni zdravnik je Dr. Chr. Argyr na 1210 Berwind Ave. ' K mnogobrojnem pristopu v Čilo društvo vabi vljudno ODPOR. PIJEBLO, COLO. SLOVENSKO PODPORNO IN BRATSKO DRUŠTVO "SOKOL" Jter v CLEVELAND!!, o. ima rodne fleje vsako prvo nedeljo v mesecu v "union dvorani^ na St Clair St. Društveni zdravnik je dr. Kehrefi. Kdor hoče pristopiti k društvu naj se /.glasi pri Jacob Močevar'Ju St. Clair St. 1593 ali pa pri Lous Recher'ju St Clnir St. 1228. Bratjoagi tiraj to v prid durš t val 01)11011. NAZNANILOl Naznanjam vsim udom slov. del pevsk. zbora "Orel", kakor tudi drugim, ki imajo kaj opraviti z društvom, da sem Be preselil na 711 Allport St. (Chieago, 111), .na koji naslov naj se blagovoli nadalje o-bračati. Frank Stohlch tajnik. JOHN FERBEZAR 629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, lepo urejeno gostilno, kjer točim vedno sveže Walterjevo pivo. Izvrstno žganje in fine smodke na razpolago. ROJAKOM Potujočim in tukaj bivajočim, priporočam svoj novi, lepo urejeni "SALOON" Kjer točim vedno sveže pi vo, rasna fina vina in likerje. Postrežba točna. samo z linijskimi smotkami. Biljiir v liiši. Potniki dobo čedno prenočišče. ' ■■ Za obilen poset se e. rojakom priporoča • Leonard Puh lastnik 9950 Avenue N S.CMICGO, ILL. NLOVENSKO-HKV. GOSTILNA 427 \V. lHtli St. Chicago, III. Toči se vedno dvežo ''Schoeuho. ' ffen" pivo. Blljar in kegljišče na I razpolago V obilen post-1 se pri— poroča, J, MUC IN J, HRVAT, J. Dweyer €79 BLUE ISLAND AVE, CHICAGO, ILL, priporoča S LO-VK N C K M svoj "SALOON1'. Fina vina, smodko iu rakijo po zmerni ceni. PoBtrež-ba točna. URBAN BRO S 89» W 18th. St. Chicago, III. CENA IN BOBRA POSTREŽBA, Tako tukajšnjim, kakor tudi skozi ali v Omaho }>otiijočim rojakom priporočam svoj veliki 'SALOON'. Lepe sobe za prenočišče; postrežba točna in cena. Do meno najde vsak lahko sam. S KOLODVORA ŠTIRI "BLO-K E" naravnost navzdol IN PRI MENI JE. Anton Schweiger,, 1002 s. 1 at h st. OMAIIA, NEBRASKA. "GRAD ZAGREB" je najstarejši hrvatski "SALOON" na zapadli i strani mesta Chieago. Postrežba izvrstna; fino pivo, liker, smodke in biljanl na razpolago. Slovencem v obilen poset so pri-poroča: ALOIS PAUSE lastnik, 814 VV. lHth St. Chicago, III. Nazdar rojaki! Slovcncepi in drugim bratom Slovanom prippročnm svoj lepo urejeni "SALOON". Točim vedno sveže pivo in pristni' druge pijačo. Raznovrstne fine suiodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen (xiset su priporoča MARTIN POTOKAR, 5(11 S. Centre Ave. Chicago, III. Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, lie jmzabito starega prostora, John Koselčku. X_K "NARODNA DVORANA" STEFAN POPOVIČ laslnik, 5H7CKNTKKAVE. Ciiikauo, III. Izvrstna vina, rukiju in smodke. Velika dvorana za bojo, plese etc PHIL BAST LASTNIK, r>3» Blue Island Ave., CHICAGO, ILL. Tu najde vsak posamezuik postrežbo, kakoršno narekuje bratski socializem. Veliki posebni prostori za skupščine in druitva na raapolago. Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onimv v Chicngi in drugim po okolici naznanjam, •da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. linijske Binodke na razpolago. Vsaee-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljiščo in igralna nrir.a (pool table). Solidua postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 8. Center Ave. blizo 19. ulice Chicago, III. Slovan naj podpira Slovana! Velika trgovina likerjev, najboljših kalifornijskih vin, •'akor tudi rakije itd. Prodaja na deb'jlo in drobno. Postrežba točna in poštena; cene nizke. Zu obile naročbe se priporoča vsim JOS. BERNARD, 620 Blue Island Ave. o o Chicago, lil. Pivovarna združenih čeških gostilničarjev, imenovana Garden City Brewery Kuha najboljšo "laoer" pivo v Ameriki in še posebno doma pridelan Pilsener. Kapuciner in cisto pivu Albany Ave. A. 21 Place CHICAGO, ILLINOIS. S v e j I It svojim! Rojakom priporočamo tiskarno Glas Svobode Prejemamo vsakovrstna tiskovna naroČila. Priporočamo se posebno dru&tvam za vsako njihovo potrebo. Točna in dobra postrežba. Kdor želi listu vspehn, naj nam gre tudi v tem oziru na roko. Vse za izobraženost našega ljudstva! Kdor je z nami, je za prosve-to, je za napredek danes še zasužnjenega— slovenskega naroda. OLAS SVOBODE 563 Throop St. Pilsen Sta. CHICAQO,' ILL. SVOJ K SVOJEMU! PRODAJA PAROBRODNIH KART IN POŠILJANJE DENARJA V STARO DOMOVINO. • ANTON SCHWEIGER, r>(!8 181 h Str., — Chieago, III. Zastopništvo za Jos. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino Angelika Bitters, Kalifornijsko Vino in Rakijo. Mzkecene; zajamčena, hitra iu poštena postrežba. Pozor Slovenci! SjKKlaj 1 »odpisana naznanjava p. n. občinstvu da sva na 129 S. Oenesee Si. Waukegan, III., odprla veliko novo prodajahiieo, preskrbljeno z različno, mnogoštevilno robo. Imava v zalogi raznovrstno moško obleko, klobuke, spodnjo obleko, čevlje, rokavice, nogavico, srajce, ovratnike, zapestnikc. "Overalls" iu "Junipers", ter vso vrste obleko, spadajoče v to stroko, z velkštovanjem ftaF KOŠIČEK in STpFANIC 120 South Genesee Str. Waukejtan, Illinois. OBV ESTILOI Podpisani si usojam naznanjati p. n. občinstvu, da sem prevzel ••Saloon" Tuja k a Jak. Martinčiča v Sumit, III. Moje načelo je in bode vselej sprejemati nijako najuljudm jše, vsled česar u-pam, da se bode tudi uieni izkazovala tista naklon j« noat, kakor mojemu predniku. Posetnike prijatelje iy c. rojake v obče zagotavljam, tla bodo vsak čas postrežem točno z izvrstnimi stnodkaini, »vežo pivo, raznimi likerji, "Portvini", Trinerjevim vinom itd. Za zabavo novodobno kegljišče. Rojaki znanci, pri-jatelj obiskujte me v prostib urah, vžiVali bodete vsaj čisti zrak. Naidarl o-o' FRANK KOENIO, o-o Summit, IU. Največja slovenska tvrdka EMIL BJMMMTA 580 So. Center Ave. CHICAGO, ILL. Pišite slovensko po veliki brezplačni cenik. pogrebniki. Im I JtoTw; WWmm 'DELAVSKI BOM" Slovaškima naroda sin olasoviti in proslavljeni zubavnik DR. G. IVAN POHEK sodaj nastanjeni.zdravnik na: S. W. Cor. 10th & Walnut, St. in N. W Cor. Park & Central St., Kansas City, Mo., bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter priMistnlnik državnega zdravniškega društva in joden najpriljubljonejših zrnvnikov zaradi svojih BjH>Bubno8tij so priporoča slovenskemu občinstva. .Qlasoviti in proslavljeni zdravnik.- Ivi so je izučil in prejel diplomo na sloveoih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen vSanioltoru na Hrvatskem; ima 2f> letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasiiejSe človeško bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega tin j so vsakdo ki boleha, obrno na: Dlt. (J. IVANA POHEKA. 8 trajnim vsphom ozdravi: bolezni na prsih, v grlu, plufiih, glavni in nasni katar, krvne in kožno bolezni, rpvmatuem, slabo pjobavljenje, Ix>-lezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajno bolezni, vsakovrstne rano. izrasčenje itd.-Opazka: ako soje kilo zdravil brez vs-peha in videl, da mifnihčo več nemore pomagati, naj obišče ali so pis-meno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. Ivana Pohkka. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, ix>seb-no pa mu je i^nlio pomagati svojefhu rojaku in bratu iv> rodu in krvi. Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju. i-:VSI ONI:- kateri nemorejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo l>olezen, kako je stara bolezen, in 011 odpošlje takoj zdravilo in liavod, kako so ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravlivn. 011 to pove dotični osebi, kenneče da bi troiil Bvoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani: Bvedočim, da sem osebno znan z dr. W. I. Poliekom in \Au, da jo rdravnik prvega razreda in gentleman. Moram ga vsakemu toplo priporočiti. THOS. P. WHITE, sodnik sčiiiski blagajnik v Kansas City, Mo. Spoštovani zdravnik:- Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil, in sem popolnoma ozdravel. Zelo se vam zahvaljujem, ker seni Ixilohal 2d let. na želodcu in črevih in sem mislil, da ni več noinoči, za mojo Izležen. Vaš udani JOS. ZGANIC, Hastings, P«-Spoštovani Dr. Pohek:-Lepft vam hvala za ozdravljenje mojega rovma-tizma, vsled katerega sem trjH'1 celih 20 let. d. KELLER Helena, Mont. -NASVETE DAJE ZASTONJ.- Ne pozabite priložiti znamko zn 2o. za odgovor,-Vsa pisma uuslovite na: Dr. G. Ivan Pohek, Post Office Boxes 553 & 563. Umi Ciljf, Mo. D. S. A. Sedaj je najboljši gas za FOTOGRAFIRANJE. Izdslajsmo slih po najniijih cenah j i malih slik napravo Telike. Obiskujete redno Maly's Studio 5/11 li St. JOHN pETECH 663 THHOOP ST. PILSEN STATION CHICAUO, ILLINOIS. Slovensko—hrvatski notnr (Notary Puhlic). Prodaja zemljišč, hiš in lotov, ter posojetanja denarja. Zavarovanje proti ognju. Posiljevanje denarja v staro domovino jjo najnižjem kurzn. Iztorjatvo dedščine in druge zapuščine v stari domovini. Pregledovanje zemljišču i h listin in posojevanje denarja na vkujiženu zemljišča (Mordgagu). Prodaja prekoinorskih jmrobro^ili listkov na vse dele sveta in ob-ratno, od tlim sem. i>o najnižjih cenah\ Najboljša jKistrežba. Obrnite se zaupno na nas kadar hočete odpreti saloon ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a naše izborilo pivo je po eviopsko kuhano, tako, da bddete vselej delali dobro kupčijo. Kadar nimate čnsa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, na kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sc. do $2.">0. Moško najnovejše obuvalo (Ovford), iz fine kože, lakirano samo od......$2.00 do $5.00 Dekliški patent čiiuii, raznovrstnega kroja, prodajam po neizmerno nizkih cenah, ftt.l U do 2 od 75e. do $1.25; št. HJ do 11 bd flOc. do $1.00; št. 2 do 8 od 48 do 75ceutov. Nekaj novega. Velika zaloga novih jMitcut uanjatih visokih čižiuov za deklice, sploh mladino, po jako nizki ceni. Nizko črno obuvalo od !19c. $1,50,—Slo-venoem za odjenmnje se priporoča * M. KARA 7t»0 South II al s t ed Ave. CHICAGO, ILLINOIS. Ali hočeš razveseliti svojega moža? M. Gršiču Da! Dobro! Kupi in postrezi svojemu moin z lepim kosom pečenke, kak.rino dobiš pri m^T na »01 Northern Avf. JOovori se v vseh slovanskih Jezikih--PUEFLO, COLORADO. ^ Ciganka, ift Spisal A. R. • I. Za našo vasjo moli na nizkem holmu koča, pol zidana, i>ol lesena, strešna rebresa proti nebu. Vse je tiho krog nje in golo; v kupih leži kamenje okoli njivice za kolibo. Scmtertja oglasi se kaka vrana, ki zaman išče živeža na peščeni njivi, in o poletnih večerih pode se pastirji po stezi mimo liišicc, zijajo skozi velike razpoke v steni in trkajo na obledele sipe v oknih, potem pa na vrat na 110s beže radostno ukajo [»roti vasi. , Mtd deček še popraševal sem radoveden mater, kdo je ona starka, ki stanuje v koči: mati pa me jc posvarila, naj ne lazim okoli starega doma . . . "Varuj in ogibaj .se starke, kajti Inula je", govorila je: toda vedel sem uže tedaj, da ženske rade pretiravajo, in se nisem mogel premagati, da ne bi šel k hišici in da'ne bi pogledal po starki, za kočo sedeči na tnalu. Posestnica kočina imela je hčerko Anko; poznala sva se ž njo in marsikateri popoludan preživela sva v gozdu za hišico stikajc po gnezdih in pode se med starimi hojami. Vselila se mi jc v srce ta "ciganka", kakor jo je nazivala mati moja, in nisem bil srečen, če se ni z nami igrala. Sedela sva nekega dne 11a parob-ku v gozdu. "Dajva se kaj pogovoriti, povej mi pravljico", deje Anka in me udari 1» roki, s katero sem jo držal za šop las. "Čakaj, povem ti, potem pa ti meni . . . Oče in mati so šli na so-menj", začnem praviti . • • "Kje pa jc tvoj oče, Anka?" "Jaz nimam očeta . . . Kaj to tebe skrbi! V Ameriki, pravijo mati, da je moj oče". Ustala je in gledala me je j>o strani. Zamislil sem se, Amerika, to je pač daleč, v deveti deželi, za ono veliko vodo, ki ji pravijo morje. "Rcvica brez očeta?" šepnil sem. Morda jc čula to, kajti žalostno me je pogledala v oči. — V očeh so se mi zaiskrilc solze. "Cemu jočeš, Ivan? — Kaj ne, da mi ti ne Ixxles nagajal, kakor mi drugi, ker nimam očeta?" govorila jc mehko, oklenivše se me trdno. Obličje njeno - je govprilo, zamižala je za trenutek, kot da hoče zadremati. Kako hrepenim po vas, dnevi otroške ljubezni, dnevi sreče! Nazaj vas ni . . . Počasi sc je umirila in sedla sva v Ixihotno travo ter sc igrala / bilkami. Veselo se jc lovil njen smeh med drevjem, časi pa časi viknila mi jc, naj mirujem, u-darivša me po rokah, če sem ji skušal razdreti umetno vezivo od trave. II. * Neko |M>lctjc priselila, se jc v na šo vas tržaška rodovina, da preživi nekoliko dni j obližnji starega Nanosa. Hej, kak somenj so imeli tržaški paglavci, vaškim pastirjem trn v peti! trii v peti' Podeči sc med hišami •so ti vse staknili, niti kokoš na gnezdu ni bila varna pred njihovo radovednostjo. Da bi vas vragi Soznamil sem sc, tam ne vem kako, z dečkom kakih osemnajst let, Ijubčekom milostive njegove gospe mama. — SrJevala šva na večer pod staro jablano, ali hodila jx> vasi in okolici, pripovedoval mi jc o tržaških gospicah in se hudo bahal. "Kolikokrati ste bili uže zaljubljeni?" vpraša me nekdaj, stezajoc sc jx) travi., Iznenadjen pogledam ga, vražji Tržačan pa se mi zasute -ja. "Zaljubljen? . . . Kaj ste menili s tem vprašanjem, gospod Eu-genio?" "Vi ste čudak! Delate sc, kot da nc bi nič vedeli ... a jaz vam ne verjamem, kajti poznam take tičke. — In pred«menoj se skrivate! — Dajte, pripovedujte, razvedrite me! Kako se je zvala prva, kako->na je bila druga?" . "Pojdite, pojo u- r licah ljubljanskih." — "Vede! sem, da niti vi niste svetnik," pokima zadovoljno smejoč se Eugcnio. kaj vam povem? Postopal sem za meščansko deklico, željan razvedriti se, za vrtovi krakovskimi, — ali o strastni, o resni ljubezni tu ni govora. — Ccmu ljubiti, živi se tudi tako I" A LBERT 567-569-571, L URIE Blue Island C Ave. Velika izbera modernega blaga za poroke itd. itd. OPOMBA: Kadar prideš v našo prodajalni«), vprašaj po št. 23 ZI a t k o K e r h > n. JOSFPH THINER 8 faT SomišljenikJ narotujte in prtporoiujte »GLA SVOBODE" Besede I so po ceni. «355» M REOI^TEttED • , I Nt« vprašamo vas, da li verujete najini.liesedam; vse kar prijioročn 1110 je, da ptiskusitc in sami spoznate, da je Trinerjevo grenko zdravilno vino (Triner's American Elixir of hitter Wine) ' i čisto nepokvarjeno in velike zdravniške vrednosti, edino ^rediiko zdravilno vino, ki nima nič kemikalij, edino vino kot ga jo narava naredila, združeno z »ubili zelišč iu korenin potscliuo za to iniportiranih. Vino je najbolj zdrava pijača. Zelišča so najboljše zdravniške sestavine. To vino napravi kri bogato, rudečo ingorko. dopelje popolno čisto do najmanjših delov teleBr, jih zalag, redi, dela zdrave, iti človek postane moč^n na telesu iu duhu. _____ r-r-r-f—r- » —v > v ■ Pijte sa Trinerjevo grenko vino in nebojte se potem bolezni ker napravilo vas bo močne, vaše žene in hčsre lepe, vaše otroke okrogle in zdrave. JOSIP TRINER, Will UM k. Pita Hm CHICAGO, ILL. Ne dovoli nobenemu businessuianii, da bi ti usililkako nevredno ponarejeno vino; ako ti da kaj drugega kot, izvirno Trinnrjevo vino dela to iz dobičkarije ker pri jwnareje-nim naredi več denarja. Trinerjevo vino mu da malo dobička, a mu nuniii dobre prijatelje. CHICAGO. ILLINOIS. POHIŠTVO poči, posteljo in podlage raznih vrst. Preproge, obleke in klobuki 0. razne vrste posod, platna in svile, kramarije in druge izborile robe itd. itd. Obleke za dečke. Mi te zamoremo založiti od najnišje do najvišje sobe in obleči od nog do glave. Cene najnižje, kakor nikjer.