Natisov 15.000. „Siajerc" izhaja vsaki pcick, datiran z dnevom prihodnje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo: za celo leto 5 kron, za Ogrsko 6 kron 50 vin. za celo leto ; za Nemčijo stane za celo leto 7 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne št. se prodajajo po V 2 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila jredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K S0'~ za Vs V. V. strani K 40 — strani K 20 — strani K 10 — strani K 5'— strani K 2'50 strani K I.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. za za za »/j za '/. Štev. 44. V Ptuju, v nedeljo dne 4. novembra 1917 XYIII. letnik V srce Italije • • • Avstro-ogrsko-nemška ofenziva. — Laške armade premagane. — Gorica naša! — Monfalcone, Cividale, Udine zavzeti. — Avstrijska zemlja prosta. — Naše in nemške armade v benečanski ravnini. — Naš cesar vrhovni po- Iveljnik zmagovitih armad. — 200.000 Italijanov vjetih, 900 kanonov in neštevilno materijala zaplenjeno. — Zavezniki gredo zmagovito naprej! J Velikansko navdušenje, ogromno veselje [gre skozi avstro-ogrske, nemške in jim pri- [jateljsko združene države. Največji sov- rag je izdajalec inn a_j.ve,č-j e- v-e-^ [seljeje, kaznovati izdajalca! Ta grozovita svetovna vojna se je pričela v znamenju z angleško-francoskim denarjem podkupljene sovražne zveze, ki je hotela iz grdih konkurenčnih vzrokov, iz umazane kupčijske požrešnosti, osrednje države premagati. Neposredni povod je dal tej vojni I seveda iz blaznih »jugoslovanskih" nagibov porojeni serajevski umor. Naša monarhija z nepozabnim svojim cesarjem Franc Jožefom je čakala iz kakor jasno nebo čistega stališča olovečanstva, da se politični spori rešijo mirnim potom ; ednake miroljubnosti ne pozna Bvet. Šele ko je bla ta brezpogojna miroljubnost nevarna za obstoj monarhije same, šele ko je jugoslovanski" fanatizem prelil kri preatolo-nasledniške dvojice, moral jo vzplamteti avstrijski ponos. Takrat je moral naš Franc Jožef Srbiji vojno napovedati. Ali pokazalo se je takoj, da je bila Srbija le hujskač, ki je delal na Tepeni Lah! Spisal K. L. Ej, Lah, kje si ? Poznaš zdaj kri ? Zakaj bežiš, zakaj letiš, Po Trstu več ne hrepeniš ? Ej, vrag po tebi, Ti Judež ti! Kot maček zvil Si se, grozil — Vsak te proklel, ko nož si vzel, Za izdajalca te imel! Zaman ti Lah Si Judež bil! „Re piccolo", Več te ne bo! Končano je, — prodal si se In narod pljuva zdaj na-te! Sramota cilj Ti Judež bo! Cadorna, kje „Ombrello" je? račun in za plačo drugih držav. Srbija je bila podobna hudemu psu, ki ga zlobni sosed hujska na poštenega gospodarja. Vse sovražne -veleviasti so vstalvi ...kov en mož —■■Rusija, Anglija, Francoska, z eno besedo pol sveta — in vsi so hoteli raztrgati Avstrijo ter jo pogoltniti... Ali pokvarjeni svet je doživel čudež: Nemčija s svojim c es ar j eni Vilj e-mom je držala zavezniško zvestobo. Vstala je in rekla: kdor je sovražnik Avstrije, ta je tudi sovražnik Nemčije, kajti mi smo združeni v življenju in smrti... Takrat smo imeli ,,trozvezo". Skozi dolga desetletja nam je bil pridružen Italijan, nam je Minil zvestobo, nas je politično in gospodarsko izkoriščal, se nam je delal najboljšega prijatelja. Ali — prijatelje se izpozna v uri nevarnosti in potrebe. Italijan je čakal kakor mačka in v hipu, ko je mislil, da nam vsled rusko-francosko-angleške premoči bije zadnja ura, skočil je ta „prijatelju pokonci in nam je v neverjetni zlobnosti, v zločinskem izdajalstvu, kakor navadni kalabreški ropar, napovedal vojno. Takrat, pri temu naj- Kdo te rešuje ? Zdaj dežuje, Nebo zdaj bombe naše bluje, In za-te bo Judež, gorje! Salandra, kaj Ti delaš zdaj ? Sonnino ti, kje bivaš mi ? Zakaj vas vse pri plesu ni ? Le vrv ostane Judežu zdaj ! Nogo v roko — Tebe ne bo Nikdar Taljan na našo stran! Vsi upi bili so zatnau . . . In Soča poje, Judež, slovo . .. Kaj tvoj je jok ! Le trobi v rog ... Ej, Judež ti, zaslužil si Tisočkrat, kar smo dali ti... Proklet si, Lah, — Za nas je Bog! gršemu izdajalstvu v svetovni zgodovini, pričeli smo tudi mi Italijo sovražiti, in to sovraštvo nam ne iztrga nikdo več iz srca. „L' Italia i n f a m e", — to je za večne čase ime kraljevine savojskega pritljikavca! Italija je s svojim izdajstvom podaljšala vojno. Ona je navdušila naše sovražnike, razcepila naše sile. In vendar se je grozovito opekla. Sivokoustno so besedičili laški vojskovodji in poetje o izprehodu preko Gradca na Dunaj. Zmotili so se ! Naša kraška fronta je bila jeklena stena, ki je odkupila sovražniku vsako ped zemlje z neštetimi žrtvami. V več kot dveletni vojni smo vzdržali in Italijan je dosegel le malenkostne uspehe, to pa vkljub svoji premoči, vkljub pomoči sovražnikov. Ob kraškem kamenju si je razbil svoje glave in izdajalec je stokal po zaželjenem Trstu . .. Ves svet je pričel pljuvati na Italijana! M i pasmo Čakali s sveto vero na uro odrešenja in obračuna z izdajalcem. Ta ura je zdaj prišla in zato je naše veselje tako očitno, naše navdušenje tako čisto ! S pomočjo krasne in nepremagljive nemške armade pričeli smo zdaj v pozni jeseni z ofenzivo proti Italiji. In kakor božji strel, kakor blisk iz neba je vdarila ta ofenziva v izdajalske armade. V šestih dneh so naše in nemške armade premagale Italijane, vzele Gorico, Monfalcone, Sveto Goro, prekoračile iz Primorskega in Koroškega naše meJB, vdrle v nepremagljivem prodiranju v benečansko ravnino, zavzele glavni stan laškega poveljstva in gredo naprej, naprej v srceltalije! Zato vihrajo zastave Avstro-Ogrske in Nemčije iz poslopij ! Izdajalca smo za vrat prijeli, izdajalcu grozi zaslužena kazen ! V globoki hvaležnosti se spominjamo svojih junaških vojakov. Domovina se klanja pred njimi in jim vije lovorike. Dokazali so, da A v s t r ij a živi, — da je nikdo ne more premagati. V globoki hvaležnosti pa stisnemo roko tudi zavezniški n e m-ški armadi, ki nam je skočila v izpolnjevanju zavezniške dolžnosti na pomoč. Cesar naš se je iskreno nemški prijateljski armadi zahvalil. In patri-jotična dolžnost vsacega poštenega Avstrijca je, da stori isto! Bog živi našo hrabro avstro-ogrsko armado, Bog živi naše zveste nemške zaveznike! Avstro-Ogrska in Nemčija sta premagali morilskega Srba in Črnogorca, zahrbtnega Rumuna in Belgijca, Francoz in Anglež, Rus in Japonci so spoznali njuno moč. Zdaj je prišel italijanski Judež na vrsto. Božji mlini meljejo počasi, ali sigurno ... Bodočnost pa nam je ostala jasna, kakor odprto nebeško oko : mi in Nemčija, — ali svet nas ne premaga! Kakor zmagovita sedanjost, ki nas dela ponosne in srečne, ker zadeva našega naj-08tudnejšega sovražnika v srce, — tako mora biti i naša bodočnost: edina, složna, prijateljska, politična in gospodarska zveza Avstro-Ogrske z Nemčijo J! STRASCHILLova grenčica iz zelenjave zdraVUllUl Z&lQIkiZLV [ ie naravni izvleček lekstrakt) n;iiiiueiš:h "S je naravni izvleček (ekstrakt) najiinejš Naš cesar Kari I. Danes dne 4. novembra, praznnje naš cesar Kari I. svoj imendan. Spominjamo se na tem slavnostnem dnevu nepozabljivega cesarja Franc Jožeta, pod katerega žeslom smo se porodili in smo rastli in vživali solnčne lepote miru. Sovražniki so vsilili cesarju Franc Jožefu vojno, — in naš oče je odšel od nas, brez da bi dočakal zmagovitega konca te borbe. Belolasi starček z naravnost vzvišenimi lastnosti nas je takrat zapustil... Zakaj se danes na to spominjamo ? Ker mi v pravem avstrijskem mišljenju čuteči ljudje smo prepričani, da je prešel duh velikega Franc Jožefa na našega Karla I.! Franc Jožef kot 18-letni mladenič pri Santa Luciji in cesar Kari v 12. Sočini bitki na bojišču, — ali si nista podobna ? Oba sta — naš cesar! Oba z enim ciljem — srečno veliko Avstrijo! . . . V tem znamenju praznujemo imendan našega cesarja Karla, tega junaka, tega pravičnega vladarja, tega našega, našega voditelja ! . . Na bojnem polju praznoval bode Kari I. svoj god. Bog mu daj usodo njegovega predhodnika Franc Jožefa: zmagoviti mir in mirno srečno bodočnost njegovih narodov! Italijanska fronta predrta. — Nad 10.000 vjetih. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 25. oktohra. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Dvanajsta So-Čina bitka, povzročena iz inicijative v nevarnosti in smrti zvesto zvezanih osrednjih sil, je včeraj uspešno zapričela. Ob 7. uri zjutraj pričele so topovske množice svoje uničevalno delo. Eno uro pozneje pričela je infanterija v viharju, dežju in sneženju z napadom. Vreme in gorovje postavila sta čete na izredno težko poizkušnjo. Sovražnik branil se je najtrdo-vratnejše, ali že opoludne bila je italijanska bojna fronta med Rom bonom in Auzzo na mnogih krajih predrta, čete iz planinsidh dežel vzele 80 Flitsch ; nemške čete vrgle so bolj južno sovražnika v prvem naskoku nazaj. Visočine zapadno od Volčaha in sevemo-vzhodno od A u z z e bile so zvečer popolnoma v lasti zaveznikov. V severnem delu od Bainsizze- Sv. Duha so se Italijani včeraj našemu napadu še ljuto upirali. Na Montu San Gabriel e, pri Gorici in na kraški visoki planoti vstvarila so krajevna podjetja predpogoje zanadaljneboje. Artiljerijski ogenj je narastel v teh prostorih na obeh straneh do velike sile. Do večera se je poročalo več kot 10.000 vjetih, med njimi divizijske in brigadne štabe. Plen se ne more še pregledati. — Pri armadi feldmaršala von C o n r a d a topovski boji. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 25. oktobra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. V Flandriji večji ogenj. Pri armadi nemškega prestolonaslednika so bih poizvedovalni napadi povsod zavrnjeni. Makedonska fronta. V največih oddelkih se jeartiljerijsko delovanje pomnožilo. Italijanska fronta. V orožju zveste nastopile so včeraj nemške in avstro-ogrske čete rama ob rami v boj zoper bivšega zaveznika. V več kot 30 kilometrov širokosti po kratkem, močnem ognjenem učinku k naskoku nastopajoče, predrle so mnogokrat preiskušene divizije italijansko Sočino fronto v kotlju Flitscha in Tolmina. z najbolj uspašnih korenin. STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjav vsled tega priznano najboljši želodce OkNjKUJOČi prebavni liker. Doline zapirajoče močne postojanke sovražnika bile so v prvem naskoku poražene. Vkljub ljutemu odporu prišle so naše čete na močno gorovje in so naskočile sovražne postojanke, ki so se na visočinah nahajale. Sneg in dež sta otežila prodiranje v raztrganem gorovju. Ali premagalo se je i ta učinek. Trdovratni odpor Italijanov se je moral večkrat v ljutih bližinskih bojih zlomiti. Bojevno delovanje gre naprej. Do večera se je poročalo več kot 10.000 vjetih, med njimi divizijske in brigadne štabe, bogati plen na topovih in vojnemu materij a lu. Prvi generalk vartirraojster L u d e n d o r f f. 30.000 vjetih Italijanov in 300 kanonov. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 26. oktobra. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Na srednji Soči vporabljene avstro-ogrske in nemške bojne sile so v hitrem prodiranju črto Kar-freit- A u z z a prekoračile. Gibanje je bilo od včeraj zjutraj sem od lepega vremena pospeševano. Tudi na visoki planoti Bain-s i z z a - Sv. Duh do , pokrajine M o n t a S. Gabriele se je zlomilo odpor Italijanov. Sovražnik zapušča vso ozemlje, katerega last si je v 11. Sočini bitki z življenjem mnogih tisočev pridobil. Na kraški visoki planoti razvili so se pri nespremenjenem položaju mestoma živahni boji. Naval zaveznikov zamo-gel je v dveh bojnih dneh sovražne črte na 50 kilometrov frontne širokosti pretresti. Pri umikajočih Italijanih vlada mnogokrat največja zmešnjava. Mnogoštevilno »vez je moralo, popolnoma obkoljenih, na prostem polju orožje odložiti. Velike množine topov, sestavljene iz vseh kalibrov in nepregledno množine vojnega maUjrijala padle so v_roke zaveznikov. Ena avatro-ogrska divizija vzela je južno zapadno od Tolmina sama sovražniku 70 topov. Doslej se je naznanilo nad 30.000 vjetih in okoli 300 zaplenjenih topov. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 26. oktobra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. V Flandriji močni artiljerijski boj ; ponočni angleško-fran-coski suuki so se izjalovili. — Po močni artiljerijski pripravi sunili so Francozi od severne strani Chemin-des-Damesa v pokrajino Aillette. Njih napad je zadel naše prednje čete, ki so bile po kratkem boju na severno obrežje kanala O i s e - A i s n e nazaj vzete. Pri temu se ni posrečilo, ves topovski materijal rešiti. — Na vzhodnem bregu M a a s e naskočili so nemški bataljoni z metalci plamen v več kot 1200 m širokosti francoski postojanke v gozdu Chaume, premagale posadke in pripeljali vjete nazaj. Več sovražnih protisunkov se je brezuspešno razbilo. Italijanska fronta. V izrabi pre-dornega uspeha pri F 1 i t s c h u in Tolminu prodirajo naše divizije preko Karfrei-ta in Boncina. Čete severnega krila italijanske armade so, v kolikor niso bile vjete, vržene in v umikanju. V nezadržljivem prodiranju prekoračili so avstro-ogrski in nemški regimenti, tekmujoči v naporu, njim postavljene cilje in so vrgli sovražnika iz močnih zadajšnih visočinskih postojank, ki jih je skušal držati. Pod našim pritiskom pričeli so Italijani tudi visoko planoto od Bainsizza-Sv. Duha izpraznjevati. Borimo se na mnogih krajih že na italijanski zemlji. Število vjetih je narastlo na več kot 30.000 mož, plen aa več kot 300 topov, med njimi mnogo težkih. Jasno vreme pospeševalo je včeraj bojevno delo. Prvi generalkvartirmojster Lu d e n do r f f. Naš cesar Kari poveljnik zoper Italijane. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 27. oktobra. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Pod osebnim vodstvom Njegovega Veličanstva našega cesarja in kraljasenašazmagaogromno razvija. Naše v boju izkušene, slavepolne Sočine čete in z nepre-' magljivo napadalno silo prodirajoče nemške bojne sile dosegle so veliki uspeh. Bratstvo orožja zaveznikov, skovano na neštetih bojiščih, zapečateno s krvjo naših najboljših, obneslo se je nanovo na nedoseženi način, Ob zgornji Soči so naše čete iz planinskih dežel — dolgo izkušeni infanterijski regimenti, strelci cesarskih lovcev iz Štajerskem Tirolske — v skalnati pokrajini Ro m b ona in C a n i n a ter na MontuStol s trdnim vztrajanjem ozemlje in sovražnika premagale.. Južno-zapadno od K a r f r e i t a naskočili so pruski Šlezijci visoki Monte Matajur. Tu-] kaj, kakor zapadno od Tolmina se borimo povsod na italijanski zemlji. Na visoki planoti B a i n s i z z a branijo se Italijani korak za korakom. V ljutih bojih bile so sovražne postojanke južno od Vrha, nekdaj tako hudo branjena visočina 652 pii Vodici in v Italiji kot dobiček zmage ednajste Sočine bitke tako glasno praznovani Monte Santo (Sveta gora) zavzeti. Sinovi vseh pokrajin Avstrije in Ogrske tekmovali so v napadalnem veselju. Pri C a n a 1 e in vzhodno od tam pripeljali ste dve c. in kr. diviziji sami 16.000 vjetih in 200 topov. Severno od G o r i c e stojimo ob Soči. V oddelku Fajti Hribiz-j trgala je ogrska. 17. divizija, ki straži že veSj kot dve leti zmagovito ob spodnji Soči, sov« ražniku v presenetljivem napadu njegovo prvo črto. V njene roke je padlo 3500 Italijanov, Skupno število vjetih se je na 60.000 mož, zaplenjenih topov pa na 500 povišalo. Od sovražnih letal se je doslej 26 sestrelilo. Šef generalštaba. „Sveta Gora" zopet naša. K.-B. Dun a j, 27. oktobra. Iz vojno-tiskovnega urada se poroča: Monte Santo (Sveta Gora) bil je od zveznih Čet V naskoku zavzet. S tem je padel nadaljni steber italijanskega odpora. Ko je italijanska zastava po desetih brezuspešnih sočinih bitkah zjutraj dne 25. avgusta bila posajena na višek Monta Santo, ni imelo vpitje in navdušenje v kraljevini nobenih mej. Zavzetje tega „k 1 j u č a" v Trst naj bi slepilo javno mnenje v Italiji nad vsemi neuspehi. Po tridnevni ofenzivi je ta „ključ" zdaj zopet v naši roki, krona italijanskega osvobodilneg dela razbita in pod jeklenimi koraki zave armad se trese italijanska fronta v svojih temeljih. Nad 60.000 Italijanov vjetih in 510 kanon zaplenjenih. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 27. oktobra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestol naslednika R u p p r e c h t a. Francozi in gleži vporabili so včeraj čez dan na bojiš v sredini flandrijske fronte iz novega močne sile, da bi poiskali bojno odločitev. Uspeh je ostal naš. Zaman so se sovražne divizije v naši odporni coni izkrvavele. Sovražnik je bil pri glavnemu in pri postranskih napadih povsod z ogromnimi izgubami vržen. — Armada nemškega piestolona-slednika. Sovražnik je zaman poskusil po demu artiljerijskemu ognju na severni kanala Oise-Aisne priti. Italijansko bojišče. Pod osebnim vodstvom Nj. ces. in kr. Apost. Vel. cesarja Karla avstrijskega, kralja ogrskega pripravljena akcija proti glavni sili italijanske ar- 3 - ade dozori pod sopomočjo brezprimerne na-adalne sile nemških čet, ki so stopile rama ob rami s svojimi hrabrimi brati ob Soči v boj, do velikega uspeha. Druga italijanska armada je premagana! Po ugodnem vremenu pospeševane, vdrle so preku visočin in dolin, mnogokrat premagajoče ljuti odpor sovražnika, nemške in avstro-ogrske čete nezadrž-ljivo naprej. Visočinski hrbet Stola je zavzela c. kr. 22. strelska divizija. 1641 m visoki, močno utrjeni višek Monta M a t a j u r padel je že dne 25. t. m. ob 7. uri dopoldne — 23 ur po začetku našega napada pri Tolminu — vsled odličnega nastopa lajtnanta Schnieber, ki je naskočil s 4 kompanija-mi zgornje-Šlezijskega inf. reg. št. 63 to močno italijansko obmejno postojanko. Izvršeni marši in boji vseh čet, ki hitijo skozi prednje gore Julijskih alp v italijansko obmejno ravnino, so vzvišeni nad vsako hvalo. Število vjetih se je zvišalo na 60.000 mož, zaplenjenih kanonov pa na 450. Nepregledni vojni materijal se mora šele spraviti iz zavzetih postojank Italijanov. V zadnjih dveh dneh se je sestrelilo 26 sovražnih letal. Italijanska fronta se trese do Vipave, na kraški visoki planoti se drži nasprotnik. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Gorica zopet naša! (Prvo poročilo.) K.-B. Dunaj, 28. oktobra. Uradno se danes razglaša: Danes zjutraj so naše čete zopet Gorico zasedle. Od grada frfotajo po enoletnem vladanju sovražnika zopet — kakor že skozi dolga stoletja — naše zastave. Italijani so se umaknili čez Sočo. Šef generalštaba. Gorica, Cividale, Monfalcone v naši roki! Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 23. oktobra. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Včeraj je padla od naše Sočine fronte zadnja veriga skozi dve in pol leta istotako slavno, kakor požrtvovalno peljane obrambene vojne. Tako na kraški visoki planoti, kakor v g o-r i š k e m oddelku smo prešli k napadu. Italijani niso napram našemu napadu nikjer vztrajali. Na južnem krilu so zavzele naše čete Monfalcone. Zgoraj od Gradišče naskočil je v 3. jutranji uri major M o c s a r y na čelu svojega hrabrega Koszeškega lovskega bataljona št. H preko gorečega Sočine-g a mosta desno krilo in je iztrgal sovražniku Monte Fortini. Na gradu v Gorici razobesili so oddelki karlovačkega inf. regimenta št. 96 ob 2. uri zjutraj našo zastavo. V hitrem zasledovanju sovražnika se je zapadno osvo-bodenega mesta Sočo prekoračilo in visočino Podgoro zavzelo. Visoka planota B a in-s i z z a - Sv. Duh leži vštevši tudi Monte K u k — za našo fronto. Pri Plavi priborile so si naše čete v ljutih bojih prehod čez reko. Cividale je v nemški roki. Nepremagljivo prodirajoči so naši zavezniki tukaj dosegli izhod V benečansko ravnino. Premagane armade vojvode Aosta in generala Capello so doslej 80.000 mož na vjetih izgubile. Število zaplenjenih kanonov se ceni lahko na 600. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 28. oktobra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V F 1 a n-driji močnejše ognjeno delovanje. Zjutraj napadel je sovražnik južno od gozda Houth-h o u 1 s t nanovo, brez da bi dosegel večje uspehe nego prejšni dan. — Armada nemškega prestolonaslednika. Ob kanalu O i s e-A i s n e povišalo se je ognjeno delovanje. Popoldne sunile so močne francoske sile v glo- bokih vrstah na Chemindes Da mesu proti našim črtam. Bile so povsod krvavo zavrnjene. Italijansko bojišče. Hitro nadaljevanje skupnega napada ob Soči prineslo je tudi včeraj mnogo uspeha. Italijanske sile, ki so skušale zabraniti našim divizijam izstop iz gorovja, bile so v krepkem sunku nazaj vržene. Zvečer so vdrle nemške čete v goreči Cividale, prvo mesto v ravnini. Fronta Italijanov do Jadranskega morja se trese. Na vsej črti so naši zbori v prodiranju. G o r i c a, za katero se je v Sočini bitki toliko borilo, bila je danes zjutraj od avstro-ogrskih divizij zavzeta. Število v j e t i h je narastlo na več kot 80.000, število topov na več kot 600. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Sovražna koroška fronta razbita. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 29. oktobra. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Dne 24. t. zjutraj pričele so avstro-ogrske in nemške bojne sile generala Otto v. Below in severno krilo armadne skupine generalobersta pl. B o-r o e v i č svoje napade. Včeraj, na večer o. bojnega dneva, je bilo vso ozemlje nazaj pridobljeno, ki ga nam je sovražnik — vsak kvadratni kilometer je stal sovražnika 5400 mož v 11 krvavih bitkah težavno odvzel. Na kraš-k i visoki planoti sunile so naše čete naprej in zavzele Monte San Michel e. Ob Soči prešli so naši oddelki čez visoko narastlo reko. Gorico se je v cestnem boju izčistilo, Podgoro pa pozno zvečer zavzelo. Prostor od Oslavije, Monte Sabotina in visoka K o r a d a tvorili so pozorišča mnogokrat jako vročih bojev. Vsak odpor Italijanov je bil zaman. Zasledovanje v največji zmešnjavi umikajočega se sovražnika vodilo nas je preko Cormonsa in-^Monte Quarina. Nemške in avstro-ogrske čete stojijo pred Udine. Tudi v pogorski pokrajini severno-zapadno od Cividale prodiramo hitro. Italijanska koroška fronta je najvažnejših oddelkih pretresena. V snegu in viharju iztrgale so naše čete sovražniku njegove v 2'A letih izzidane obmejne postojanke južno-zapadno od Trbiža, pri Pontaflu, v pokrajini P1 o c k e n a in na Velikem P a 1 u. Hitro vse odpore zlomivše prodiranje zaveznikov napravi nemogoče, da bi se poročalo število vjetih in neprenehoma naraščajočega plena. V prostoru južno-zapadno od Plave se je spravilo 118 italijanskih topov vseh kalibrov. Ena tukaj prodirajoča divizija odvzela je sovražniku v nekaterih urah 60 oficirjev, 3000 mož in 60 topov. Kar se je na vojnem orožju v 12. Sočini bitki zaplenilo, presega daleč uspeh plena naše gališko-poljske poletne ofenzive iz leta 1915. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 29. oktobra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V Flan-d r i j i so se angleški napadi izjalovili. — Armada nemškega prestolonaslednika. Na C h e mi n des Damesu naskočile so močne francoske sile po ljuti artiljerijski pripravi dvakrat pri B r a y u. V našem ognju in na posameznih krajih vsled protisunkov naših jarkinih posadk prijet, moral se je sovražnik umakniti. Imel je težke izgube in pustil vjete v naši roki. — Od 22. oktobra sem izgubil je nasprotnik v zračnem boju in vsled odpornega ognja 48 letal. Makedonska fronta. V kotlu M o-nastirja, ob C e r n i in od Vardarja pa do jezera D o i r a n borile so se artiljerije živahno. Italijansko bojišče. Vsled uspeha pospeševani napadalni duh nemških in avstro-ogrskih divizij generala v. Below je spravil vso italijansko Sočino fronto v razsul. Premagana 2. italijanska armada je v umikanju proti T a g 1 i a m e n t u, 3. se je vstavila napram napadu na njene postojanke od Vipave do morja le kratek čas; nahaja se v nujnem nazadovanju ob Jadranskim obrežjem. Tudi severno širokega predorase je pričela tresti italijanska fronta na K o r o š k em do Plocken- prelaza. Zadajšnje čete sovražnika so poskušale doslčej zaman, vstaviti hitro napredovanje zaveznikov. Nemške in avstro-ogrske čete stojijo pred Udine, dosedanjemu glavnemu stanu Italijanov. Avstro-ogrske čete so zavzele Cormons in se bližajo v obrežni pokrajini deželni meji. Vse ceste so krite z neredno bežajočimi kolonami vozov italijanskih armad in prebivalstva. Število vjetih in plena se trajno povišuje. Ljute nevihte, zvezane s težkim deževjem, prišle so včeraj nad ogromnim bojiščem 12. Sočine bitke. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. (Nemški general v. Below, ki se tukaj omenja kot vodja zmagovitih čet, je znan kot istotako zmagoviti vojskovodja v Kurlandu začasa poletne ofenzive 1915. Op. ur.). 130.000 vjetih, 900 kanonov! K.-B. Postojna, 28. oktobra. Cesar se je peljal danes v prostor od Faj ti Hriba. Na vseh potih preko kraške zemlje hitijo regimenti v italijansko ozemlje, medtem ko prihajajo v nasprotni smeri tisočeri vjetih. Množice vjetih se ravno šteje; gotovo je 130.000 Italijanov vjetih. V tej uri se je že zaplenilo 900 sovražnih topov. Ob izlivu Soče, v katerega pokrajini so stale Sdobba-baterije, stoje aVstro-ogrske čete. Pinase z angleškimi topovi so bile pač že proč spravljene, prizi-dani topovski orjaki pa so nam zapopadli. Zvečer se je vrnil cesar na svoje bivališče v okrožju vojujočih se armad. Udine zavzet. (Prvo poročilo.) K.-B. Dunaj, 30. oktobra. V gosposki zbornici otvoril je predsednik sejo s sledečim nagovorom : „Visoka zbornica! Ako sem smel v vče-rajšni seji zopetno pridobitev domače zemlje zbornici sporočiti, sem zdaj v srečnem položaju, na temelju mi danes došlega avtentičnega poročila visoki zbornici poročati, da je bil Udine zavzet. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Ena največjih akcij svetovne vojne se izvršuje. Mi Avstrijci pa ne smemo pozabiti, da bi nam ne bila mogoča, ako bi naši junaki na južno-zapadni fronti ne vztrajali v odporu (zopetno viharno odobravanje in ploskanje) proti sovražniku, ki si gotovo ni predstavljal konca vojne brez aneksij in kompenzacij. (Viharno in dolgo trajajoče odobravanje in ploskanje.) Cesar v Gorici. K.-B. Gorica, 29. oktobra. Cesar je danes zopet vosvobodeno Go r i c o dospel. Nasprotnik je mesto po naj večjem delu uničil, o p 1 e n i 1 in prebivalstvo seboj vlekel. V srcu severne Italije ! Avstrijsko uradno poročilo od t o r k a, K.-B. Dunaj, 30. oktobra. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Vsled 12. Sočine bitke vstvarjen položaj učinkuje do gorovja na zgornjem Tagliamentu, kjer koroška armada generalobersta v. K r o b a ti n a, vsak odpor premagajoča, na benečanski zemlji hitro proti jugu in zapadu na prostoru pridobiva. Bojne sile generala Alfreda K r a u s so že dne 28. oktobra opoldne prvo vrzel v široko, utrjeno taborišče od G e m o n e vdarile, ko seje hrabri spodnještajerski strelski regiment št. 26 pancerske utrdbe na Montu Lanca polastil. Odločilno prodiranje zveznih (nemških) čet gene-nerala v. Belowa bilo je kronano z zavzetjem Udina. Bolj južno valile so se, ločene — 4 od naših na Primorskem zasledujoči« armad, neredne množine premaganega sovražnika proti visoko narastli spodnji reki T a g 1 i a in e nto. Prostori za frontami zaveznikov dobivajo vsled dolgih vrst vjetih in vojnega plena mnogokrat izgled italijanskega armadnega tabora. Šef geiieralštaba. Nemško uradno poročilo od torka. Iz K.-B. Berlin, 30. oktobra (W.-B.) velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V Piandriji bobenski ogenj. — Armada n e m S k ega prestolonaslednika. Pri B r a y u in ob Chemin des Dame s u artiljerijska bitka. Na desnem bregu M a a s e vdrle so naše napadalne čete po učinkujoči ognjeni pripravi v sovražne postojanke severno-zapadno od B e z o n v a u x. V 1200 m širokosti zavzeti jarki so se držali proti štirim, do noči ponavljanim napadom močnih francoskih sil. Pripeljalo se je več kot 200 vjetih. Sovražnik je imel težke krvave izgube. Italijanska fronta. Zvezne čete 14. armade so zavzele Udine. Sedež italijanskega vrhovnega armadnega vodstva je s tem na 6. dnevu uspešne operacije v našo roko padel. Nezadržljivo, brez ozira na vsak napor, silile so naše divizije v ravnini proti toku T a g 1 i a m e n t. Na redkih mostovih vsled deževja visoko narastle reke se vstavlja nazadovanje premagane sovražne armade. Iz Koroške prodirajoče čete so stopile na vsej fronti na benečansko zemljo in prodirajo proti zgornjemu toku Tagliamenta. . Prvi generalkvartinnojster L u d e n d o r f f. Zahvala našega cesarja. K.-B. Dunaj, 30. oktobra. Cesar je izdal sledeče armadno povelje : V trdih bojih so moje pridne čete. skupno s hrabrimi zavezniki, v nekaj dneh krasne uspehe dosegle. Veselo ginjen povem vsem — vsem — za njih zavedno in junaško zadržanje v težkih bojih mojo najtoplejšo zahvalo in izražam vsem voditeljem, vsem poveljnikom in vsem četam moje polno priznanje. Z Božjo pomočjo naprej ! Bivališče, 27. oktobra 1917. Karli. r. Zvesti zavezniki! Krasna, nerazrušljiva in jeklena je zveza med Avstro-Ogrsko in Nemčijo ! In najjasneje izkazala se je v teh velikih bojih proti nekdanjemu tretjemu zavezniku, izdajalski Italiji. Velezanimiva in velepomembna sta v tem oziru telegrama, ki sta jih menjala naš cesar in nemški cesar. Evo jih ! Naš cesar se zahvaljuje nemškemu cesarju. K.-B. Dunaj, 29. oktobra. Kakor se poroča iz vojno-tiskovnega urada, je Njegovo c. in. kr. Apostolsko Veličanstvo dne 28. oktobra sledeči brzojav na Njegovo Veličanstvo nemškega cesarja, kralja pruskega odposlal: „Včeraj so Tvoje čete v Cividale vsilile. Danes so moji regimenti mojo deželno prestolico Gorico nazaj pridobile. Posebna srčna stvar mi je, da se v tej veliki uri hvaležno spominjam našega zvestega orožnega bratstva, ki je z Božjo pomočjo zamoglo praznovati te nove ogromne triumfe. Ti si v nesebični stvarnosti mojemu nadpoveljstvu dal na razpolago celo vrsto tvojih najkrasnejših divizij. Zavedni v cilju so naši generalni štabi priprave napada skupno in z bogatim uspehom izvršili. Napadalna sila Tvojih čet izkazala se je kakor vedno kot nepremagljiva. Za vse te dokaze zvestega zavezništva ti rečemo jaz in moja hrabra bojna sila najiskrenejšo zahvalo. Vse- mogočnega milost naj počiva i zanaprej na našem zmagovitem orožju. Kar 1." Ob isti uri dospela je od Njeg. Vel. nemškega cesarja sledeča čestitka v vojno taborišče našega najvišjega vojnega gospoda: ,,Pod Tvojim vodstvom tako uspešno zapričete operacije proti italijanski armadi jemljejo nadepolno nadaljevanje. Veselim se, da so poleg Tvojih v naskoku izkušenih Sočinih borilcev v orožni zvestobi nemške čete s svojo napadalno silo besedolomskega p rej Snega zaveznika premagale. Čestitam Tebi in Tvoji bojni sili najprisrčneje k zopetnemu zavzetju Gorice in kraške visoke planote. Viribus unitis naprej z Bogom ! Viljem I. R." Vojna na morjn. Potopljeno! W.-B. Berlin, 24. oktobra. V Kanalu in Severnem morju bila sta dva parnika in 2 ladji na jadre potopljeni. Šef admiralnega štaba mornarice. Novi uspehi podmorskih čolnov. W.-B. Berlin, 24. oktobra. Ob angleškem zapadnem obrežju in Severnem morju je eden nemških podmorskih čolnov (poveljnik kapitanlajtnant Georg) zopet 6 parnikov in eno jademjco z okroglo 2G.000 bruttb-re-gister-tonami potopil. Šef admiralnega štaba mornarice. 29.000 ton. W.-B. Berlin, 26. oktobra. V Atlantskem oceanu in v Kananu je eden nemških podmorskih čolnov zopet 7 parnikov z okroglo 29.000 brutto-register-tonami potopil. Šef admiralnega štaba mornarice. Potopljeni! W.-B. Berlin, 2G. oktobra. Vsled delovanja naših podmorskih čolnov v zatvornem okolišu okrog Anglije bilo je uničenih nadalj-nih 5 parnikov in ena jadernica. 18.500 ton. W.-B. Berlin, 28 oktobra. V Kanalu in v Severnem morju so nemški podmorski čolni zopet 18.500 ton potopili. Pomorski boj pri Ostende. K.-B. Berlin, 28. oktobra. Severno od Ostende križajoče lahke bojne sile nasprotnika bile so dne 27. oktobra popoldne obenem od naših torpednih čolnov z artiljerijo in od večjega števila letal z bombami napadene. Vkljub "temu, da je sovražnik hitro proti za-padu odplul, se ga je večkrat zadelo. Lastne bojne sile so se nepoškodovane vrnile. Šef admiralnega štaba mornarice. Politični utrinki. Avstrija in Nemčija. Bodimo hladnokrvni in odkritosrčni! Ogromni, veličastni so uspehi armad proti izdajalskemu Italijanu, — tako ogromni in veličastni, da jih gotovo nikdo pričakovati ni upal. In vse to po krvavi, več kot triletni vojni na raznih frontah proti celemu svetu sovražnikov ! To v času, ko je angleška vlada zopet z vso gostobesednostjo grozila in izražala svojo besnost. To v času, ko je tudi italijanska vlada besnela v divjih grožnjah in škilila na Trst, na „neodrešeni" Trst... Danes mora ves svet priznati in razumeti, da bo osrednje sile nepremagljive. In misterij te nepremagljivosti ? Zveza Avstro-Ogrske z Nemčijo! Brez te jeklene zveze bi bila Nemčija že davno pod konjskimi kopiti sovražnih armad poteptana, brez te zveze bi bila pa tudi Avstrija že davno raztrgana! To se vidi ravno zdaj v času ofenzive zoper največjega sovražnika. Danes morajo vsled tega pač vsi tisti obmolkniti, ki so svoj čas skrito in očitno huj-skali zoper to zvezo. Obmolkniti pa morajo tudi tisti, ki so celo zdaj v vojnem času razširjali nesramno gonja zoper Nemčijo, ki so celo nemškega cesarja, vzvišenega prijatelja našega monarha, napadali, — vse to pa iz vseslovaskih sanjarij. .. Avstro-Ogrskain Nemčija so in morajo hiti ena železu a falanga in — zmaga nam bode gotova! Plodovi zveze z Nemčijo. Bili so ljudje, ki so z nedoseženo strastjo hujskali zoper zvezo naše avstro-ogrske domovine z Nemčijo, in posamezniki še danes hujskajo. Ali zdaj se je stvar tudi za široko javnost predrugačila. C. kr. kor. in brzojavni urad z dne 29. oktobra poroča med dragim dobesedno : „Ob priliki od Njeg. ces. in kr. Apostolskega Veličanstva peljane slavepolne ofenzive zveznih čet ob Soči je cesar ministru za zunanje zadeve svoje priznanje za konsekventno izzidanje in vglobljenje zavezniške politike izrazil, ki se je pri sedanjih skupnih bojih proti Italiji nanovo uspešno obnesla." S temi besedami je mladi naš cesar Kari sam povedal, da je politika poštene zveze z Nemčijo najboljša in za našo domovino najkoristnejša. Vsi naši sosedi so bili sovražniki Avstrije, čeprav so se nam prilizovali in nas skušali s farizejskim obrazom zapeljati. L e Nemčija nam je ostala zvesta. In to zvestobo zamoremo i mi Avstrijci poplačati edino z — zvestobo ! Carson o resnobi položaja. London, 24. t. m. Carson je govoril v Portsmouthu, da je prestopila vojska v položaj, ki mora vsakemu vzbuditi resne misli. Kljub vsem miroljubnim govorom v nemškem državnem zboru, kljub vsem nemškim mirovnim notam nismo še nobene mirovne note dobili. Nemci morajo znati, da ne moremo brez naših naselbin skleniti miru. Za hrbtom naših zaveznikov se ne bomo pogajali o miru. Rusije ne pustimo na cedilu. Ne sklenemo miru, ki bi mu gotovo sledila vojska. Nemški kancler je rekel, da mednarodnega prava ni. Kadar se bo sklepalo o miru, se moramo spominjati te izjave. Narod, ki je postopal tako, se ne more pripustiti k zvezi narodov. Pravega miru ni mogoče doseči, dokler Nemčija drži osvojena ozemlja. Ce bi zmagali Nemci, bi bile vse demokracije premagane. Le vojska dovede do miru. Vmeščenje poljskega regentskega sveta. „Dziennik Narodowy" poroča iz Varšave, da se bo slovesno vmeščenje regentskega sveta vršilo po ceremonijelu, kakor je bil v navadi v prejšnjih časih pri kronanju poljskih kraljev. V ta namen se je sestavil poseben intronacijski odbor, ki bo izdelal dotični ce-remonijei. Kakor se čuje, se bo že prihodnje dni vršil razgovor poljskih škofov in zastopnikov poljske aristokracije. Izpred sodišča. ..Cnkrlkonig" obsojen. Dunaj, 26. oktobra. Pred okrajno sod-nijo v Josefsfadtu imel se je zagovarjati zaradi navijanja cen lastnik firme „Zum Zuk-kerlkonig" Ignac Haas. Obtožen je bil, da je koncem decembra 1916. 1. do začetka februarja 1917. 1. v raznih filijalkah slaščice z dobičkom od 28 do 55 procentov prodajal. Sodnik ga je obsodil na 60.000 kron denarne globe, oziroma na 10 dni zapora. Bra-nitelj kakor državni pravdnik sta vložila priziv. Obsojena roparska morilca. E s s e g, 26. oktobra. Sodnija je prakti-kantaFranca Tešner inDemetraKrestica, ki sta dne 28. septembra svinjsko trgovko Marijo Hoszu umorila in izropala, na 18, oziroma 16 let težke ječe. Smrtna obsodba .1» P' si es ol 6 — ozirom na mladost morilcev ni mogla Bazno. Odlikovanje. Stražmojster g. Jožef P o ž u n | Ptuj a sedaj na bojišču, bil je odlikovan s rebrnim zaslužnim križcem s krono na traku abrostne medajle. Kakor smo svoj čas po- ifali, bil je njegov brat, g. Emerich Požun, unski podčastnik, ki stoji že 4. leto na ijišču, že preje dvakrat z bronasto in enkrat ebrno hrabrostno medajlo odlikovan. Oče eh junakov, g. c. kr. okrajni tajnik v Ptuju bžef Požun d°kil je istotako med vojno že [ta z!ata zaslužna križca, zadnjega s krono traku hrabrostne medajle. Pač vrla dru- iaa, kateri mora vsak patrijot prav iz srca Istitati ! Iz bojišča se nam piše: Jaz sem zdrav i se mi dobro godi. — Oto Arsenschek, , K.I.-l). pekanja, vojna pošta št. 419. Slov. Bistrica. Dne 31. oktobra praznoval i bivši slov. bistriški župan in dolgoletni relni poslanec, častni občan mesta itd., Albert S t i g e r svoj 70. rojstni dan. Vrli mož spada med najboljše naprednjake na Spodnjem Štajerskem, Velike so njegove za-pige za mesto, okraj in deželo. Vedno je troval svoje najboljše silo za ljudstvo, za jersko domovino. Tudi mi mu čestitamo J njegovi 70-letnici najprisrčneje. Želimo mu, B bi nam bil še mnogo let ohranjen ! Vjeti železniški tatovi. Že dalje časa se |sna progi Maribor-Ljubljanavlomilo plombirane železniške vozove in iz njih fadlo sladkor, kavo, tobak, meso itd., v «dnosti večih tisočev kron. Zdaj se je tatove elo v osebah kondukterja Simona Bed ne r-B k in vlakovodid Marka Š o r n. Bednaršeka je aretiralo, ko je ravno ukradeno okajeno feso jedel. Smrtni padec. Kleparski učenec Johan Jampl v Celju delal je na strehi neke še. Vkljub svarilo njegovega mojstra se ni istil privezati. Nakrat je nesrečnež padel -_ strehe. Prepeljali so ga nezavestnega v • Dlnišnico, kjer je kmalu nato na notranjih . »škodbah umrl. Pokopališče junakov v Sternthalu pri Ptuju. »d daljnim bobnenjem kanonov od južno- ipadne fronte in pod salvami častne kom- inije vršilo se je dne 24. oktobra na voja- iem pokopališču taborišča Sternthal pri Ptuju d knezoškofu dr. N a p o t n i k u blagoslov- | enje nove pokopališke kapelice, pri katerem j a bila zastopana tudi nadvojvoda E v g e n i vojaški poveljnik iz Gradca. Naprava ce- iga dela zahvaliti je štacijskemu poveljniku u. vitezu pl. H (i 11 e n r i e d. Umetno okin- inje preskrbelo je moštvo tabora. Po cerk- enem blagoslovljenju obiskal je knezoškof injence. Pri oficirski pojedini zaklical je po- 1 Bljnik trikratni „hoch" cesarju, se spominjal adlih junakov in se zahvalil vsem, ki so pri srnu delu pomagali. S tem je bila ta lepa \ avnost končana. Poskus bega italijanskih letalcev. Iz Grad-j a se poroča: Ona dva italijanska letalna ] ficirja, ki sta se morala pred kratkim z le-alom na zemljo spustiti in sta bila pri Arn-ilsu prijeta, skušala sta te dni iz svojega iborišča ponoči zbežati. Ali danes zjutraj že i je pri Judendorfu neki orožnik nanovo tijel. Bil je to slučajno ravno tisti orožnik, Si je oficirja svoj čas v Arnfelsu v Gradcu ikortiral. Tako je bila ,,svoboda" italijanskih Scirjev prav kratka. Grozna železniška nesreča. Pri skladiščih [lavnega kolodvora v Gradcu došel je v ne-leljo ob pol 10. uri zvečer iz juga neki transport vjetih Rusov, ki bi imel po prehranitvi »pet naprej proti severu peljati. Vlak je stal bližini skladišča in Rusi so bili že na oti proti barakam, kjer bi imeli večerjati. Kakrat je pridrdral z veliko hitrostjo dunaj-iki osebni vlak št. 53. Vsled slabe razsvetljave in močnega dežja vlakovodja pač Ru-|ov ni takoj opazil. Tako je zavozil vlak v ičo Rusov. Trije Rusi so bili takoj mrtvi; jjfetrtega je vlekla mašina dalje časa seboj in ga z odrezanimi nogami kot mrliča vun dobili. Mnogo drugih Rusov je ležalo v svoji krvi na tleh. 11 Rusov je bilo težko ranjenih. Takoj došli zdravniki so iineli mnogo opraviti, kajti nesrečneži so bili grozovito razmesarjeni. Skupno je našlo pri tej nesreči 7 Rusov svojo smrt. V laško vojno vjetništvo je prišel rez. ober-lajtnant dr. Ludvik Pivko, profesor na državni gimnaziji v Mariboru. Sv. Trojica SI. gor. Piše se nam: V nedeljo dne 14. oktobra umrl je po mučni bolezni daleč okoli znani g. Kettisch Johan v Senarske. Pogreb se je vršil v torek, kjer so spremljevali tovariša k zadnjemu počitku, med drugim gasilno društvo in veteranci, kterih ud je rajni bil. Od vseh žrtev te vojske, je uuirli prvi bojevalec tukajšnje fare, katerega ne skriva tuja tuja zemlja, prvi vseh naših tukaj, kteri je na vojnem bojišču obolel in v svoji domovini umrl. Bil je priljubljen in dober naprednjak, ter mu naj bede žemljica lahka! Vojaško mnenje. Neki vrli vojak, ki je bil dalje časa na fronti in se nahaja zdaj vsled bolezni v neki bolnišnici, nam piše : .,Dragi ..Štajerc" ! V vsakem časopisu čitamo zdaj vedno o Slovencih, Hrvatih in Srbih, kakor pravijo: Jugoslovanih. Kako po nepotrebnem se borijo naši državni poslanci za združenje Jugoslovanov v eno bitje ! Ali vedo ti državni poslanci, da bi naenkrat postali volki ovce, ? Dobro se spominjamo časov pred vojno, ko je vsak Srb smrtno sovražil vsacega Slovenca in Hrvata, ako je bil ta le dobri Avstrijec. Nam so Srbi vedno očitali, da smo „kuferasi';. Spominjamo se dobro, da je imel en srbski pes v Bosni pri Srbih več veljave, kakor en Slovenec, Horvat ali Muslman. Kazalo se je vsakemu, kdor ni bil Srb, pod nos „kuferaš" preko čuprije. Ali Srbi so iineli malo sreče s svojimi idejami. Istotako je bilo, kjer je sedel na stolu okrajnega glavarja Srb, gorje Avstrijcem. . . Zakaj so vžigali nekdaj Srbi hrvatske trobojnice itd ? Dobro, ako so se poboljšaji, veseli nas tukaj v fronti. Mi, ki se vsi enako bojujemo za svoje domove, hočemo pred vsem, ko se vrnemo,- da bo kraljeval mir, mir med narodi. Zakaj se sovražiti ? Jaz sem Slovenec in ostanem; ali kdo mi more braniti, da ne bi živil v slogi s svojimi sosedi, čeprav z Nemci ali Ogri, da ne bi govoril in učil njihovega jezika ? Imamo tukaj zaupanje, da bo naš dobri cesar podelil enake pravice vsem svojim narodom, ker vsi smo se enako borili za svoje domove in cesarja ! Pri tem ni potrebno zmiraj sovraštva med Slovenci in Nemci itd., ker vsi služimo enemu cesarju. Kdor tega ne ve, naj pride k nam v fronto ! Seve, narod, ki je povzročil toliko gorja, mora ostati pri napetih uzdah ! W. F. # * * Samomer učenca. V Beljaku skočil je dne 22. p. m. iz lesenega mosta čez Dravo 1. 1901 rojeni frizerski učenec Jožef P o p p. Nesrečnež je utonil. Zapustil je pismo, iz katerega je razvidno, da si je sam življenje vzel. Tatovi. Iz Železne Kaplje se poroča : Orožniški stražmojster Jožef K r a i n e r aretiral je več posestnikov, ki so prav izdatno kradli perutnino in žito. Nadalje je zaprl tatinsko dražbo lesnih hlapcev, ki so v jeseni 22 tujih njiv „obiskali" in okoli 300 kil krompirja pokradli. Sedmo vojno odlikovanje. Kletarski mojster firme Pusitsch v Beljaku, otic. nam. gosp. Petevmaier dobil je tretjič srebrno h»a-brostno medaljo. To je zdaj njegovo sedmo vojno odlikovanje. Čast temu koroškemu junaku ! * * * Pariz za bodoči tujski promet. Pariški „La Matin" poroča, daje poljedeljski minister o priliki obeda v Touring-klubu opozoril, naj se domači posestniki hotelov že sedaj začno pripravljati na bodoči tujski promet. Minister računa, da bo v bodočih treh letih po vojni prišlo v Francijo 3 milijone tujcev, ki bodo pustili v deželi približno 7 milijard. Oderuhi na delu. Na Dunaju so zasledili veliko oderuhov, ki so zapleteni v verižno kupčijo; pri tem je prizadetih tudi večjo število beguncev. Glavnega krivca trgovca Ignaca Hacker so zaprli. Oblak se je utrgal v Mesini na Laškem in popolnoma preplavil mesto in polja. Ceste in železnice v vzhodni in zahodni smeri so pretrgane, na stotine hiš je porušenih. Sto in sto družin je brez strehe in brez hišnega orodja. Citronski vrtovi v okolici so pokriti z blatom in kamenjem skoro do vrh drevja. Napad na odvetnika. Odvetnik dr. Maks Gliick na Dunaju je vodil za lekarnarjevo soprogo Ano Mayer dolgotrajno civilno pravdo in jo izgubil. Te dni prišla je Ana Maver v odvetnikovo pisarno in naperila proti dru. Gliicku revolver, ki se pa ni hotel sprožiti, tako da ji je mogel odvetnik orožje iztrgati. Nato je Mayerjeva zgrabila železno kljuko za popravljanje ognja in udarila z njo odvetnika večkrat po glavi, potem pa zbežala iz pisarne. Iz italijanske zbornice. K.-B. poroča iz Cu- riha: V včerajšnji seji italijanske zbornice se je odpovedal poslanec Barzilai besedi. K proračunskemu provizuriju so govorili socijalist Graziadei, notranji minister Orlando in neodvisni poslanec Enrico Ferri, nakar je sklenila zbornica zaključiti splošne izjave k proračunskemu provizoriju. Graziadei je izvajal, da italijanski socijalisti ne streme po posebnem mira, ampak, kar odgovarja njihovi naravi, po splošnem miru v najkrajšem času. Italijanska vojna bremena znašajo koncem tega meseca na temelju uradnih računov 40 milijard lir, torej dve tretjini celega narodnega premoženja. Vlada je napravila veliko napako, ko se je vmešala v vojsko, kajti takrat je računala, da bo vojska trajala samo tri mesece in bo stala 5 milijard, katere naj bi pokril pozneje z davki Trst in Trient. Minister Orlando je govoril dolgo časa, da bi pobil kritike generalnega komisarja prehranjevalnega urada Canepa in več poslancev naperjenih proti njemu. Z ozirom na turinske revolte je zastopal stališče, da so šele v drugi vrsti politične in naperjene proti vojski in da je v resnici v Turinu, kakor tudi v Rimu, naplu, Cosenci Reggiu, Messini, Florenci po več dni in celo teden dni manjkalo kruha. Perilo za naše vojake na bojišču. Od vsega pomanjkanja, ki ga mora vojak na bojnem polju prenašati, je pomanjkanje perila najbolj občutljivo. Nasprotno ne morejo vojaki pre-hvaliti kopeli, zakaj kopel in ž njo združena izmenjava perila je takorekoč povratek k človečnosti. Kakor znano, delimo svojo obleko v dve skupini; vrhnjo obleko in perilo. Perilo je v neposrednem stiku s kožo, pije pot ter hrani telo v čistosti. S tem prispeva največ k našemu zdravju. A ta lastnost perila ima tudi svoje meje. Trikotno in flanelino perilo usesava več potu in nesnage nego gosto in gladko perilo, volneno perilo zopet več kakor platneno in bombaževo blago. Ko je perilo nasičeno potu in nesnage, ne usesava več, ampak oddaje koži le nazaj, kar je prej od nje sprejemalo ter jo onečišča namesto očišča. Najpopolnejša kopel ima brez izmenjave perila samo malo časa trajajoč uspeh. Vsak civiliziran človek bi zlezel le z največjo nevo-ljo v umazano perilo. Pri daljši noši edinega perila na pohodih, v strelskih jarkih itd. pride perilo tudi v neposredni stik z nečistoto tal, od katerih se lahko naleze bolezen. Ko je perilo polno potu in druge nesnage, ne greje več s prvotno silo našega telesa. Ce pa oddaje telo več toplote na zunaj, nas začne zebsti, kar se vedno godi v umazanem perilu in in si tako nakopljemo bolezen. Ako je torej tkanina bolj ali manj zalepljena z razno nesnago, pada obseg zraka, ki se nahaja med kožo in perilom, in obleka manj greje. Ko se napije obleka vlažnosti, kar se godi tako od zunaj kakor od znotraj, se manjša obseg zraka in toplota obleke pade. Prepojena obleka se bolje prijemlje telesa nego suha, čista obleka, pride torej v tesnejši stik z našo kožo in mu vzame več toplote. Suho perilo hrani telesno toploto, mokro pa nam jo jemlje. Naj- večja nevarnost preti s tem nogam, ki so posebno izpostavljene vlažnemu zraku in mrazu in imajo že to neugodnost, da niso toliko v stiku z zrakom kakor z zemljo, ki je dobra prevodnica toplote. Prehlajene noge so pa vzrok raznim boleznim, ki jih nazivljemo katar ali revmatizem. Ce preskrbimo zadostno perila našim vojakom, skrbimo za njih zdravje, za zdravje celega naroda in za blagor nafte domovine. Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. £pjhii brez zvezdic so letni in krainaiski sejmi; sejmi zaznamo vani z zvezdico (*| so živinski sejmi, seimi z dvema zvezdicama {*•) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 2. n o v e m bra: Deutschlands-berg**; Breitenteld, okr. Feldbach ; Sv. Vid a. Vogau**, okr. Lipnica ; Vitanje*', okr. Konjice ; Gradec (za klavno živino); Rogatec (svinjski sejem). Dne 3. n o v e m b r a : St. Oswald**, okr. Oberzeiring; Pišece**, okraj Brežice (svinjski sejem). Dne d. novembra : Stein ob Aniži*, okr. Grobming; Konjice* ; St. Pavel pri Preboldu*, okr. Celje. Dne 6. novembra: Knittelfeld**, Wundscliuh** okr. Gradec okolica ; Ligist**, okr. Voitsberg; Brežice**; Sv. Magdalena, okr. Hartberg; Sv. Lenart v Slov. Goricah**; Sv. Vid pri Ptuju** ; Feldbach** ; Stainach**, ukr. Irdning; Pichel, okr. Brack ; Sv. Jo-hann**, okraj Arvež; Wolfsberg**, okr. Wil-don; Nova Cerkev**, okraj Celje*; Ormož (svinjski sejem); Radgona*. Dne 7. novembra: Luče (za drobno živino), okr. Arvež; (Imeno (za klavno živino), okr. Kozje. ' Jesensko pregledovanje in prezimljenje čebel. Koncem julija je glavna paša končana. Približajtno si' nekoliko čebelam in opazujmo njih žilje in bitje. Dasi je glavna paša minula, vendar še nudijo ob vlažno toplem vremenu marsikalere cvelke na polju in v gozdu sirdi, kalera pa ne pomnožuje več zaloge, ampak služi samo za vsakdanjo potrebo. Važnejša je bera cvetnega prahu, katerega nanosijo čebele kot zalogo za prehrano zalege v prihodnji spomladi. Ako pregledujemo zalego v panjih, najdemo, da se je znatno skrčila in se nahaja le še v malih ploščinah. Tudi število čebel pojema, pred vsem zginejo trolje t.razun pri drugih družinah brez matice). Nasprotno pa raste število sovražnikov, ki hlepijo po medenem zakladu, tako ose, ropne čebele, smrtogla-vec, pa tudi voščeni molji, striževke (škarjice), pajki itd. Zitje naših čebel se polagoma omeji v notranjost panja; oddaljene zaloge se prenesejo v zimski stan; razpoke v stanovanju in špranje pri okencah se zadelajo z lepljivo smolo, celo letalna luknja se zoži. Čebela se pripravlja na zimsko spanje in opominja nas čebelarje na jesensko pregledovanje na natančno preiskanje panjev in na prezimljenje čebel-skih družin. Po leti se je lahko pečati s čebelorejo, razvijajo se same, če je le količkaj sirdi, ne da bi nam bilo treba dosti pomagati. Drugače je pa po zimi. Ena sama huda zima vtegne vničiti blagodar večih poletij. Kaj pomaga, če čebelice po leti še tako marljivo zbirajo in nemarni čebelar jih pa pusti, da po zimi zmrznejo ali jim pa da en iunt premalo strdi, da družina kratko pred prvo pašo lakote pogine ali pa tako oslabi, da prve paše izrabiti nt more. Izkušeni umni čebelarji smatrajo ravnanje s čebelami po zimi za najvažnejše delo in trdi se, da je ta posel podlaga čebeloreji. N a k a j j a t r e b a p a z i I i pri p r e z i m I j e n j u ) 1. Prezimuj le močne in zdrave druži n e ! Močna družina prestane zimo lažje nego slaba. Zdržavanje krepkih družin je ceneie nego bornih. Slabiči rabijo več hrane in se hitreje loti griža. Ker je pridelek čebel odvisen od njih razvoja v spomladi in se zamorejo le močne družine razviti pravočasno in izrabiti darove zgodnje spomladi in sicer oboje v večli meri nego je to mogoče slabim družinam, pričakovati je le od močnih družin obilo strdi. Združi slabe družine z onimi, ki nimajo matic. Skušaj mlade čebele v zimo spraviti. 2. Prezimuj le močne družine z mladimi rodnimi maticami! Za prospeh družine v prihodnjem letu je treba mlade rodne matice. Vsaka matica ni dobra. Merodajna ni zunanja oblika, velikost ali barva, tudi ne starost matičina, ampak le stanje zalege (zaprta brez luken). Za drugoletni razvoj je potrebno, da naleze matica s polno močjo zalege. 3. Prezimuj male zadnje roje v strdenem prostoru močne družine, da imaš na razpolago rezerve. 4. Preskrbi oružine z obilno in dobro hrano. Vsaka družina imej 10 do 15 kilogramov hrane v zalogi, (3 ki obstoji iz nad zalego se nahajajoče strdi in sladkorja. Obdrži tudi napolnjenega io pokritega satovja za nado mestno hrano v spomladi. Približna poraba po zapiskih Wageslocka je: do oktobra novembra decembra januarja februarja marca iipriia Obesi satov/je lako, d lebele lahko dosežejo. t). Pripravi velikost prostora za prezimljenje pri- J memo jakosti družine in skrbi, da prihaja dosti zraka i skozi letalno luknjo. 7. Preskrbi prav topel tilnjak, da ne bo čebel tra pil hudi zunanji mraz. 8. Skrbi za mir. Milt. I. Vorarlberg. da ga 4 funte 2 iunta 2 „ 2 .. 3 funtu 4 ., 6 funtov. ne bo vmes prostora in Potem se vrši ravnotam prostovoljna] razprodaja v zapuščino spadajoče premičnine Inventurni in civilni protokoli, pogoji o dobah in kraju plačila zamorejo se vpogledati pr c. k. notarju Francu Strafella med urad nimi urami. C. k. okrajna sodnija v Ptuju, oddelek VII, dne 10. oktobra 1917. « Zadnji telegrami. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 31. oktobra. Uradno se danes razglasa: Italijansko bojišče. Zvezne armade feldmaršala nadvojvode E v-gena silijo v gorovju najzgoraj-šnjega Tagliamenta in v be-nečanski ravnini po načrtu naprej. Šef generalštaba. 200.000 mož vjetih Poročila pravijo, da je že 200 \ tisoč Italijanov vjetih. Palmanova zasedena. K.-B. Dunaj, 31. oktobra.; Naše armade se bližajo pod uspeš- i nimi boji z italijanskimi četami j Tagliamentu. Palmanova je J bila včeraj zasedena. Število vjetih presega 120.000 mož, kanonov pa 1000. Vsa Primorska in Koroška protsa. Vlada je dobila od .šefa našega generaJ-štaba brzojav: „Vsa Primorska in Koroška je od sovražne invazije prosta. Velike pokra- j jine sovražne zemlje so v naši roki! Nadalje- j vanje uspehov obljublja nove uspehe." Loterijske številke. Gradec, 24. oktobra 1917: 4, fin, 62, 9, 72. Trst, 31. oktobra 1917: 51, 16, 76, 60, 21 Razširjajte in čitajte „Štajerca"! Prostovoljna sodnijska dražba posestva. Po naprošbi dedičev po g. Jakobu V r n n k e r se bode od c. kr. okrajne sodnije v Ptuju, odd. VII, k zapuščini spadajoče nepremičnine e. št 4 in 110 k. o. Vareja javno razprodalo. Iste obstojijo iz 96 ar 89 m2 travnika; 1 ha 00 ar OB m' sadonosnika; 3 ha 84 ar 06 m- paše; o ha 83 ar 96 m- gozda in sta-novalnih ter gospodarskih poslopij v razmerju 1 55 m2 skupno s prešo za mošt; skupaj torej 11 ha 71 ar 42 m2. Izklicna cena znaša K 1025552. Dražba se vrši v pondeljek, dne 12. novembra 1917 ob 9. uri dopoldne na lici mesta v Vareji št. 3. Ponudbe pot izklicno ceno se ne sprejmejo. Prodajalci so si obdržali, da izjavijo tekom 8 dneh, ako odklonijo razprodajo. Na zemljišču zavarovanim upnikom ostanejo njih rubežne pravice brez ozira na prodajalno ceno obdržane. Ženske pomožne moči pri armadi. Uporaba ženskih pomožnih sil pri armadi je imen tako dobre uspehe, da se namerava ta akcija v velikem obsegu nadaljevati. V to svrho je armadna upravj \i debla nove bistveno izboljšane pogoje za nasiav-tjanje ženskih moči pri armadi, ki olajšujejo tudi ženam in dekletom onih stanov, ki so bili do sedaj manj trebni preskrbe, sklep potegovati se za tako mesio. Ne giede na plačo se jim priznavajo glede prehrane, stano-i vanja, obleke, zdravniške pomoči, dopustov in potovalnih stroškov mnoge prednosti, ki so zvezane ravno Id s pripadnostjo k armadi na bojišču, dasiravno se seveda ne porabljajo na bojišču samem, marveč daleč za. Iioiuo, kjer so nevarnostim vojne skoraj ravno lako malo izpostavljene, kakor v zaledju. Pri tem je že se daj pripomniti, da bi se vpošievala tudi eventualna željaj po uporabi v bolj spredaj ležečem pasu. Uporabljajo se pa ženske moči kot tehnične po-] močnike v laboratorijih in ambulatorijih, kot pisarniške! moči, kot strežnice, gospodinje in kuhinjsko osobje. koti pomožne delavke, kakor krojačice, šivilje, pralke, pri peki, kot natakarice, ali kot pomožne osebe za oraV nančno in navadno domačo službo. Zlasti v sanitetnih zavodih, pisarnah, kinematografih na bojiščih, pri poS in drugod bi mogle bili nastavljene še številne ženej Glede plače, prehrane in slanovanjj veljajo za posamezne katngorije te-le določbe. Dob a) Pisarniške moči 1. razreda, to so kv3 liiicirane moči. kakor perfektne strojepiske, stenogralke) stereotipistke i. dr.: mesečno 2Q9 K, če to zahlevajo, prehrano in slanovanje enako, kakor častniki in vojaški uradniki. Ker obstojajo častniške kuhinje, smejo vati hrano od tam. Za prehrano se zaračuna mesečno] samo 40 K, za stanovanje nič, velja pa glede stanov* nja, da dobe če le mogoče, vsaj dve nastavljenki pi eno sobo. b) Pisarniške moči II. razreda, to ..sodri lavne moči brez dosedanje prakse ali merodajnega zntfl nja: mesečno 160 K; prehrana in stanovanje, kakor pod a). c) Tehnične pomočnice za laboratorije in ambulatorije : mesečno 160 kron; hrana in stanovanje, kakor pod a). d) Pomožnestrežnice: dnevnina 2 K, hraBJ in stanovanje zastonj; pri posebni porabnosti se d;:c nina zviša do 3 kron. f) Gospodinje-voditeljice: Mesečno I do 120 K, hrana in stanovanje. g) Kuharice indrugokuhirjskoos je: V kraju običajna plača in erarična hrana; če si teva stanovanje, — kakor za moštvo. h) V'se drugo pomožno osebje: Vkn navadne plače; če zahtevajo, stanovanje, kakor moštvo! Kjer to dopuščajo okolnosti, se ustanove za žensko pomožno osobje, ki nimajo erarične hrane, posi kantine v lastni režiji in brez namena dobička, kjer & po lastnem okusu in po lastni želji dobro in ceno hrano] proti plačilu. Poleg tega uživajo vse kategorije armadi na bo] jišču dodeljenih ženskih pomožnih moči še tele olajl šave : Pravico imajo do erarične obleke in obulvj V slučaju obolenja jim pristoja za dva meseca plačno zdravljenje v vojaški bolnišnici, dovoljeno jim tudi zdravljenje v zobozdravniških. in popravljanje v botehničnih laboratorijih po veljavnih cenah. Dopusti brez posebne utemeljitve se dovoljujejo! pisarniškim močem, strežnicam, tehničnim pomočnica^ in voditeljicam gospodinjstev vsakih 6 mesecev do l| dni (ne vštevši pot tja in nazaj), dopusti iz zdravstvenih] ozirov se dovoljujejo, če treba, do dveh mesecev, m dalje se vsem ženskim pomožnim močem od slučaja doj slučaja dovoljujejo dopusti v nujnih rodbinskih zadevanj do 8 dni. Povračilo potnih stroškov se potovanje iz kraja, kjer stanujejo, potem pri ilopus: brez posebne utemeljitve in iz zdravstvenih ozirov. kor tudi pri odpustu brez lastne krivde in pri odpustni na lastno prošnjo, če je bila ženska moč najmanj 4 me-| sece v službi. Pri tem gre vsem pisarniškim močenj tehničnim pomočnicam, voditeljicam gospodinjstev in strežnicam pri železniških vožnjah II. razred, vsem dro-J gim pomožnim močem pa III. razred. Glede drugih pogojev za nastavljenje (8 do I0| urnega delavnega časa najnižja starost 16 oziroma 20! let, najvišja starost za pisarniške moči 40 lel itd.) se napram prejšnjim objavam ni nič izpremenilo. Da se omogoči vsaki prosilki za službo razpršiti: morda obstoječe dvome po ustmenih informacijah, soj se poleg vsega ustanovili Še informacijski uradi, in sicer:| a) pri c. in kr. vojaškem poveljništvu v Gradcu.] SchOnaugasse 17, II. nadstropje, ure za informacije odi 9. dopoldne do 1. opoldne, Mar. Celj ŠiJk jasn jaln tudi nov Pro nor« roj s nje lanč zad sob splc lasti mo: nov nov pro por izm bi i ž koli ■ ■I Fir o osi bri itol po l ok pn pr ali pr:: tem — 7 b) pri c. in kr. etapnem šlacijskem poveljništvu v Iriboru: ci pri c. in kr. etapnem šlacijskem poveljništvu v Jju; d) pri c. in kr. zbirališču v Ljubljani, Spodnja i v ljudski šoli. informacije se dajejo v vseli ireh nazadnje imeno-|nih uradih ves uradni čas. Ta informacijska mesta dajejo na vprašanja polila, sprejemajo prošnje za sprejem, presojajo speci-Ine želje prosilk ter v slučaju potrebe preskrbujejo |di potrebne potne dokumente. Prošnje je vlagati pri enem izmed zgoraj ime-ivanili štirih informacijskih uradov s pošto ali osebno. ošnje prosilk za pisarniško službo morajo biti last-iročno pisane ter morajo vsebovati: Ime in priimek, jstne date, domovinsko pripadnost, veroizpoved, zna-: jezikov, stan (ali vdova ali sirota in po kom), napi naslov in zaželjeno službo. Prošnjam je priložiti: dnje šolsko spričevalo in spričevalo o službeni spo-ibnosti, ki se po pregledanju vrne, zdravniški izvid o ilošni fizični sposobnosti prosilke in od politične ob-isii izdano nravstveno spričevalo. Vse druge prosilke fcrejo ustmeno ali pismeno s predložitvijo zgoraj ime-(tvanih spričeval in izvidov prosili za sprejem pri ime-ivanih informacijskih uradih. Vsekakor se mora v ošnji natančno navesii služba, ki jo prosilka želi. Pri-jjroča se samo ob sebi, da se prošnja pošlje na o n i aed zgoraj navedenih informacijskih uradov, ki je naj-Ižji stanovališču prosilke. Pismene prošnje morajo biti Elkovane. 535 Hiša g z 3 njivami v bližini Ptuja se zaradi starosti poceni proda. Vprašanja na gospo Marijo Čihal, Spodnja Hajdina 64 pri Ptuju. i--------------------------------------- „Asanol"§ j ma presenetljiv uspeh pri po- j končavanju Sobarjev (zakon, va- i rovan) ščurkov, mravelj Ud. I zavojček slane 1 krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" j je edino uspešen pri prebavi 1 krme, zaraditega izredno redi ! meso in tolščo. t zavoj slane i 1 krono. Naroča se pri Josip ! Berdajs, Ljubljana, Zeljar- | ska ulica IS. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov. Kohnstein'ovo nado- . mestilo čaja z rum- j skim ali citronskim ■ okusom. Zadostuje 1 j kg moje esence za i 400 čaS izbornega j bajnega nadomestila, j Cena 1 kg K 28-—. ; Razpošiljatev z na- I domestilom po pov-zetju od 1 kg naprej, t Fabrika St H. Kohn- stein, Kbnigsfeld pri j Brnu. 432 i Viničar 50' z večjo družino, se ,■ sprejme pri graščin-skemu oskrbništvu Jožef pl. Kiepach, Kri- i ževci na Hrvatskem, j za a ko se- elja iiaaiiiiiiBiBEiBi irniže, lake, šelake, oljate barve, tudi ..■" Stanke, kupuje tanka barv, Pcrch-oldsdorf pri Dunaju. 532 ■■■■■■■■■■■■BIBBI Gostilna ol ure od postaje Poljčan ležeča, a koli 1 orali zemlje n z i n v en tai jem se roda. Več se izve i lastniku A. W. Mariboru Parkstr. 18 li pa pri g. Geuer v Poljčanah. 525 de- ______,________,_____________________________ zna- Električna luč brez baterije! Znana eksporlna tirma ikOl Itks BShnel, Dunaj IV., MargaretenstraBe 27/51, prinaša novo ■ [ktricno Dynamo žepno svetilko v trgovino, ki zamore spremeniti ji o industrijo žepnih svetilk z baterijami. Pri tej svetilki pride s .5 stiskom dynamo v delo, ki daje električni tok za svetilko in s '"Wj m iepo, belo svetlobo. Cenejša kakor vsaka druga žepna svetilka, tr odpade nadomestilo baterij. Gori kolikor časa se hoče brez ra04 »ešania. Cena /naša 1(30' -. Katalog proti v pošiljanju K 1 '50. ške kot pri •do-snih 5iah j ne. )j ■ sliko ii-dpluje i>« v^aK*; Poslani foto- f;aij |jo eem otto N«1 a m ana. rag. KarolintnUl, ftlev, 130. Cenilci s: pošljejo na ^ahi^-\ biijt« nrezplftČn iin franko Ali imate kontrolno blagajno za prodati ? Potem se obrnite v svrho prodaje le na National-Register Kassen G.m.b. H. Wien VII, Siebensterngasse 3. i s kolikor mogoče mnogimi delavskimi močmi ! se sprejme pod Jako ugodnimi pogoji. Vprašanja na upravo tega lista. 519 Uflttnjl np??nf! j (WohBUDg- Qfid D;-. i.iilmig) 10S ! službe, učence, stanovanja in posestva izvršuj« rs« vrste posredovanja na|%ltreje. vprašanja u. pojasnila v mestni stražnici irotovži --------------_-----£---------------- Čez 1,000.000 mojih <" ročnih šil "^K V rabi. Praktično orodje za vsakogar za lastno krpanje usnjatih stvari, opretn, jermenov, čevljev, pihalnikov, jader, vreč, voznih plaht itd. Važno za vojake. Maprej-prodajalci rabat. Cena kompletnega šila pri naprej-plačilu K 4'50 in pri povzetju K 4'SO. Na bojišče le pri naprej-plači.u. P. E. Lachmann, Dunaj IX, Mosergasse 3, Abt. 113. izdelovanje kurilnih drv sprejme Anton artschitsch, usnjarski mojster v Slov. Bistrici fer jim plača za ineterski klafter 28 K. Skrbi se tudi za oskrbo in čevlje. 528 : se sprejme za Ottenberg, občina Uruškagora v Halozah, pxi gospoj 517 -B pridnih delavskih moči, ki znajo tudi i, proti dobremu plačilu sprejme. Vstop Vprašanja na gospo Marijo Lininger v Mariboru. 529 Inzerati v "V »Štajercu" imajo vsled velike razširjenosti najboljši uspeh. Sprejemajo se : y Ptuja pri upravi lista: v [Jju pri pp. fritz Ras-ch; v Maribora mi o. M. Gaisssr. >Štajerc" posreduje nakupe in prodaje posestev, hi5, blaga, posreduje službe vsake vrste ild. Inzerati v ^Štajercu se sprejemajo v slovenskem, nemškem ali obeh jezikih. hitro in diskretno prodati, naj se obrne na Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gise-lastrasse 5, telefon interurban 8275, 159 in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika. dela v plači iz belega kmet-skega platna v kosih od 15 metrov v temnem ali svitlem plavo-belem druku, temno-pla-vo-zelenemdruku ali dvejnem plavem druku fabrika plavega druka J. Pinteritsch Velikovec na Koroškem. Bogata Ubira vzorcev na razpolago. Grobo ali ncplajhano ter nnpol volneno platno (ras), gladko-barvno, plavo, zeleno, rnjavo, sivo, vojno-sivo 526 Učenec 16 — 17 let star, sprejme se na tri leta. Dobi celo oskrbo ter obleko v hiši. Anton Martschitsch, usnjarstvo, Slov. Bistrica. 527 Novi kažipot Spisal som spis, da v njem milijonom trpečih edino mogočo pot k ozdravljenju pokažem. Ta kažipot no stane niti vinarja in se vsakomur, ki se čuti bolanega, slabotnega, obupanega, zastonj dopošlje. Moj spis je rezultat 50-letnega mišljenja in študija, vsebuje svoto bogate, praktične izkušnje in mnogo dokazov odličnih znastve-nih mož. Kdor se hoče rešiti, naj se podvrže mojemu nauku, ki je že mnogim tisočem pomagal. Kaj ju bolezen nastala vslcnl skrbi, žalosti, prevelikega napora, naj je bila povzročena vsled vsem žalostnim, za delo in na volji slabotnim ljudem pokažem znanstveno in naravno pot k ozdravljenju od živčnih bolezni, pomanjkanja spanja, neveselja do dela, duševne in telesne slabosti, trganja v udih, glavobola, motenja v želodcu in prebavi ter mnogo drugih bolezni. Pišite še danes karto in zahtevajte zastonj in f r a n k o moj kažipot! Naslovite karto na adreso : l Parternatk, Berlin, 1-0., MirJiaiirthplati 13, Abt. 473. 530 bbbbbbbbbbbbbbbbbbbb Išče se v bližini Celja v najem z gostilno ali brez nje posestvo oz. biša z nekaj zemlje tiidi v zakup ali gostilna v najem ali na račun. Prevzame se tudi v majerijo ali gospodinjstvo. Naslov pove uprava "Štajerca". v> llllllllllllllllllll Priden čevljarski pomočnik se takoj sprejme proti dobri plači, s brano in stanovanjem. Sprejme so tudi en učenec pri Josef Čas,čevljarski mojster v Siov.-Gradcu. Štajersko. 524 i v vsaki množini se kupi proti takojšnemu plačilu. Ponudbe naj se pošljejo na H. Killer, Dunaj V., Kettenbriickengasse 7. 3I6 P«** Majer se sprejme z 1 do 5 delavskih moči. Razven zemlje in vrta za zelenjavo dobi 4—5 litrov mleka, drva za kurjavo ter 6 do 700 kron plače, za gotova dela pa 80 vin. dnevne plače poleti, 70 vin. pa pozimi. Richard Ogriseg, Sturmberg bei Marburg, Post PbUnitz. 494 67 111593 Mlinarji pozor! Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri Slawitsch&Hellertrso;in; Ptuju, Srbenje kraste, lišuj, grindavost in slične kožne bolezni odpravi hilro in sigurno domače mazilo Paralol. Ne umaže, nima duha, se more lorej ludi čez dan rabili. Mala posoda K 3'50, velika posoda K 6'—. Nadalje prašek Paralol za varstvo občutljive kože, ena škatlja 2 K 50 h. Dobi se oboje pri naprej-pošiljatvi svote ali povzetju na naslov: Apoihcker M. Klein's Paratol-Werke in Budapest VII 20., R6zsa utca 21. 472 ■ I St. 30.905. II. 2875. Razglas. Štajerski deželni odbor je sklenil, v svrho temeljite izobrazbe viničsrjev v amerikanski trsni kulturi in v obratu sadno-drevesne šole ter v napravi sadonosnikov in ravnanju z njimi tudi leta 1918 vprizoriti po en stalni viničarski tečaj in sicer na: 1) deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Leibnitzu; 2) deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru. Ti tečaji se pričnejo s 15. februarjem in se končajo s 1. decembrom 1918 I. ► V Silberbergu se bode 26, v Maribora 14 sinov posestnikov in viničarjev sprejelo. Ti dobivajo na omenjenih zavodih prosto stanovanje, polno hrano in poleg tega 10 K mesečne plače. Izvežba v teh tečajih je v prvi vrsti praktična in le v toliko tudi teoretična, v kolikor je to za delovodje in samostojne vi-Jiičarje neobhodno potrebno. Po končanem tečaju dobi vsak udeleženec spričevalo o njegovi vporabljivosti. V svrho sprejema v enega teh tečajev imajo prosilci svoje koleke proste prošnje do najkasneje 10. prosinca 1918 odposlati deželnemu odbora. V teh prošnjah je izrecno omeniti, v katero preje omenjenih viničarskih šol želi prosilec vstopiti; prošnjam je preložiti: 1) dokazilo o končanem 15. letu starosti; 2) nravnostno spričevalo, ki mora biti od župnijskega urada potrjeno.; 3) zdravniško potrdilo, da prosilec ne boleha na kakšni nalezljivi bolezni; 4) odpustnica iz kakšne ljudske šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da bodfijo od 15. februarja pa do 1. decembra 1918 nepretrgano v tečaju ostali in se vsem izvežbe se tikočim odredbam deželnih strokovnih organov pokorili. Gradec, 10. oktobra 1918. Od štajerskega deželnega odbora: 5i4 Edmund grof Attems. ■■■■■ft■■■■■■■■■ T obliki polna prša doseže z po zanesljivosti učinka mnogokrat preizkušenim aparatom = HYPERIN = s patentirano vibracijo. Najnovejša zdravniško priporočena iznajdba znanosti. Vidni uspeh še v 14 dneh, nadaljna raba nepotrebna. Ta izredni aparat se vsem damam vsake slarosti najtopleje priporoča. Za neškodljivost in učinek so se izkušene pisateljice opeto^ano zavzele. Polno jamstvo, postavno varovan. Preseneči na najvišji način. Se more rabiti tudi od dveh oseb. — Ako ne do-pade, denar nazaj. Cena s pripravo in navodilom K 7-00. Po pošli za 70 vin. več. Tajna razpošiljatev brez navedbe vsebine po higij. razpošiljalni J. Kukla, Prag, Perlg. 31. 433 Avtomatični lovilec za podgane K 5*50» za miši K 4'—, vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in se postavi sam. Past za ščurke „R a p i du, tisoče Ščurkov in Rusov v eni noči, po K 5'70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. RazpoSljatev po povzetju, poštnina 80 vin. Exporthaus Tintner, WIen, III., Nculinggassi- Nr. 26/P. 38 Vsak svoj lastni reparater! Moje I.umax ročno-šivalno šilo sije šlep-štihe kakor z mašino. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrgane čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, stole za šolore, iilc, kolesne mantelje, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno polrebno za vsakogar. Izborno za rokodelce, kmete in vojake. Biser za športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. darancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalnega šila z cvirnem, štirimi različnimi šivankami in navodilom K 4—. 2 kosa K 750, 3 kosi K II —, 5 kosov K 18'—. Se razpošilja poštnine prosto, ako se denar na-pret pošlje; pri povzetju poštnina ekstra, na bojišče le proti naprej-plačilu po Josef Pelz, Troppau 122, OlmOtzer-strassc 10. Išče se naprej-prodajalec. 376 Armadne ure na napestnik. natančno regulirane in repasirane. — Nikel ali jeklo K 25',— 30— ali 35'—. Z radium svetilom K 30'—, 35*—, 40"—. Srebrne ure na napestnik (Zugarmbanduhren) K 50, 60 3 leta pisemske garancije. Razpošiljate > po povzetju. Izmenjava dovoljena ali deiar nazaj. Prva fabrika ur HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni liferanf Br0x Nr. 1503 (Češko;. Glavni katalog zastonj in poštnine prosto. 387 Lehrliiig mit guler Schulbildung, der deulschen und slowenischen Sprache machlig, wird aulgenommen bei Brtider Sla- wltsch, Pettau. 489 Učenec z dobro šolsko izobrazbo, zmožen nemškega in slovenskega jezika, se sprejme pri bratih Slavcitsch v Ptuju. Vinič&r s o delavskimi močmi se sprejme. Razven mleka od 2 krav, vrta za zelenjavo in mnogo zemlje dobi 300 kron plače ter za gotova dela SO vin. dnevne plače poleti, 70 vin. pa pozimi, nadalje pijačo in kurjavo. Richard Ogriseg, Sturmberg bei Marburg, Post PoBnitz. Išče se 522 kmetsko deklino kot posla za kmetijsko in domače delo na nekem malem posestvu v bližini Ptuja. Nadaljna pojasnila iz prijaznosti v trgovini g. Riegelbauer v Ptuju. Jako veliki pes (Leonberger) izvrsten in lep, se proda pri g. Štefanu Keltner, Breg pri Ptuju. 5is 428 Žepna ura jeklo ali zaniklana I. vrsta........K 14 II. vrsta.......K 20 Srebro imit.......K 30 Z dvojnim manteljem . K 40 Z varstveno šipo K 2'—, z radijem K 10— več. Precizijske ure K 50-, 60— in 80'—. z varstveno šipo Veliki format.....K 2» II. vrsta .......K 24 Mali format......K 30 II. vrsta........K 4» Z varstveno šbo K 2'—, dijem K 10— več. Prezisijska ura na na K 50'—, 6C— in 80'-. izpoSHjatcv od Dunaja po pošiljalvi svote z K 1'50 za pošmil tudi na bojišče. MAX BOHNEL, Dunaj, IV. Margarethenstrassse 27 51. Fabrični cenik proti razpošiljatvi K !•—. Dynamo žepna svetilka K 24 - in K 30' Najlepši kinč ženske so krasna velika trdna prša. Ženske, ki se v tem oziru ne čutijo popolne, naj pišejo zaupljivo na Ida Krause, ki podeli popolnoma brezplačno na podlagi svoje priznane metode diskr. nasvet za dosego idealnih polnih oblik. Ida Krause, PrefJburg (Ogrsko), Schanz-slraBe 2, Abl. 109. 275 Razglas. Zaradi premalega odkazanja špirita in zaradi pomanjkanja snovi za žganje se bod.^ žganje le še v malih množinah oddajalo iu ostane' glavna trgovina na Bregu pri Ptuju tudi pondeljkih ter sobotah zaprta. Maks Straschill žgalnica, fabrika žganja in likerja na Brej pri Ptuju. j,! Brezplačno dobi vsakdo na željo moj glavni katalog ur, zlatem, srebrnem, godbenem blagu. Vio- mi line po K 14, 25 in višje. Dobre V harmonike po K 16, 25, 35, 50 in višje, dvovrstne harmonike K 70, Jgfi 80, 100, 120, trivrstne K 180, 200, ?Fi) 240, 280. Izmenjava dovoljena ali ^^ denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu po razpošiljalni hiši Hans Konrad, t in kr. dvorni liferant Brlix 51. 1740 (Češko). 52 i ljudski kapelj mestnefi kopali&a t PttUu. Č» za kopan j»i al Maratktk <•* ■irv 'le fl ;ir» (.'70WM rMag *j»* k . »op**, i *rt,C"» »txii'.aa. *arc »ii .*T*nwii«