Naglasna podoba privezno-pridevnega pregibanja v knjižni slovenščini Vlado Nartnik Naglas je sestavni del pregibanja, kakor ga najprej razkriva razmerje med kakovostnim prislovom bližnjimi privezi (predikativi) ter bolj samosvojimi kakovostnimi pridevniki srednjega praspola. Iz srednjega praspola se nato izvajajo tudi pridevne oblike srednjega, ženskega in moškega spola. Stress is a constituent element of the inflectional system, as first revealed by the relation between predicatives resembling qualitative adverbs /type kakô (je)/ and the more idiosyncratic qualitative adjectives of neuter proto-gender. Later neuter, masculine and feminine adjectival forms derive from this neuter proto-gender. Naglas je sestavni del besedotvorno-oblikotvoraega pregibanja, kakor ga razkriva razmerje med kakovostnimi (predikativi oziroma) privezi, ki se še krijejo s kakovostnimi prislovi,1 ter bolj samosvojimi kakovostnimi pridevniki. Imenovano privezno-pridevno razmerje2 naj ponazorita odgovora na vzporedje iskalnih vprašanj : Privezi Pridevniki srednjega praspola Kakô je? Kakšno je kaj? Tako ali Takšno ali drugače: drugačno: dobro ali dobro ali slabo. slabo. Vzporedje zaimkov in imen v vprašanjih in odgovorih kaže, kako besedni obrati s kakovostnimi privezi kako - tako - drugače - dobro - slabo predhajajo besednim obratom s kakovostnimi pridevniki kakšno - takšno - drugačno - dobro -slabo tako naglasno kakor besedotvorno. Zato ima pridevni srednji praspol tipa kakšno - kolikšno - katero - čigavo oblikotvorno prednost tudi pred pridevnim moškim spolom tipa kakšen - kolikšen - kateri - čigav v nadaljnjih odgovorih na četvera 1 JAKOPIN, F., Slovnica ruskega knjižnega jezika, Ljubljana 1968, 334. 2 URBANČIČ, B. - HÄUSER, P. - JEDLIČKA, A., Češčina, Ljubljana 1997, 75 in 123. Vlado Nartnik: Naglasna podoba privezno-pridevnega pregibanja v knjižni slovenščini stvarno-osebna vprašanja, na kakovostni vprašanji z iskalnim zaimkom kakšno -kakšen, na kolikostni vprašanji z iskalnim zaimkom kolikšno - kolikšen, na vrstilni vprašanji z iskalnim zaimkom katero - kateri in na svojilni vprašanji z iskalnim zaimkom čigavo - čigav:3 Kakšno je kaj? -Kolikšno je kaj? -Katero je kaj? -Čigavo je kaj? - Kakšen je kdo? -Kolikšen je kdo? ■ Kateri je kdo? -Čigav je kdô?- Eno je dobro, drugo pa slabo. Eno je veliko, drugo pa majhno. Eno je dobro, drugo pa slabo. Eno je svoje, drugo pa tuje. Eden je döber, drùgi pa slab. Eden je velik, drugi pa majhen. Eden je dôbri, drùgi pa slabi. Eden je svoj, drùgi pa tuj. V teh odgovorih izstopa protistava kakovosti in vrstilnosti tako, da ji je protistava kolikosti in svojilnosti kvečjemu dopolnilo. Pri naglasnem navezovanju na odgovora s privezi dobro in slabo je namreč ustrezno pridevno ime srednjega praspola ednine kakovostna oksitonična oblika slabo nasproti vrstilni paroksitonični obliki slabo, kije kot taka blizu obojni paroksitonični obliki dobro. Ker je kakovostnih oksitoničnih oblik kar nekaj, jih je primerno našteti v naslednjem zaporedju: čisto > čisto: gnilo krivo živo bridko šibko drago mlado nago piano..., rado slabo slano staro glasno hladno kalno kasno lahko lahno mastno plašno prašno ravno sladko strašno tanko hudo ljubo pusto suho... Za našteto skupino so značilni kraj ni zložniki i — a —ü vrstilnih paroksitoničnih oblik.4 Ustrezni vmesni zložniki é - ô in ê - ô oblikujejo nadaljnji dve skupini: bledo > bledo: celo leno lepo slepo srepô sveto zvesto gosto grobo..., ostro ... tešče > tešče: grenko krepko lestnô medlo mehko plehko svetlo temno tesno težko vedro željno boso golo hromo noro novo prosto skopo topo drobno gnojno gorkô hodno krotko..., močno mokro potno rosno..., skočno toplo voljno ... 3 NARTNIK, V, Dinamika oblikoslovnega naglasa v povojnih priročnikih za knjižno slovenščino, v: Jezik in čas, Ljubljana 1996, 322. 4 NARTNIK, V, Med fonemi in sindemi, Slava II (1987/88)/!, 80 in 81. Vlado Nartnik: Naglasna podoba privezno-pridevnega pregibanja v knjižni slovenščini Srednji Srednji Ženski Moški praspol spol spol spol dobro dobro dobra dober dobro dobro dobra dobri slabo slabo slaba slab slabo slabo slaba slabi to(le) to(le) ta(le) ta(le) ono ono ona oni zlo zlo zlà zèl zlo zlo zlà zli Na posamostaljeno vrstilno paroksitoničnost se mimogrede navezujejo tudi resnični ter možni zloženi samostalniki:7 Vrstilni samostalniki Zloženi samostalniki Kdo dobro ali slâbo déla? > Kdô je dobrodélnik ali slabodélnik? Koliko jih to dela? > Koliko je todélnikov? 5 Slovenski pravopis, Ljubljana 1962, 78 in 79. 6 Slovar slovenskega knjižnega jezika V, Ljubljana 1991, 582 in 860. 7 BREZNIK, A., Jezikoslovne razprave, Ljubljana 1982, 331. Široka vmesna zložnika ê - ô vrstilnih paroksitoničnih oblik sta nekoliko posebna v tem, da se še naprej ožita v stalnih predložnih zvezah tipa:5 tešče > tešče > na tešče mehko > mehko > do mehkega tesno > tesno > na tesnem Posebno skupino oblikujeta nato srednja dva zložnika è - o: gerdô > gèrdo: čversto stermô terdô berdkö berhkô dersnô mertvö skerbnô stermnô terpkô bolno dolgo dolžno polno solzno ... Stalno oksitoničen pa je par:6 zlo = zlo: -šlo... Obojna ali vsaj vrstilna paroksitonična praspolnost je sicer podlaga za večji del srednjemu praspolu sledečega trospolnega pregibanja: Vlado Nartnik: Naglasna podoba privezno-pridevnega pregibanja v knjižni slovenščini -šlo vsè ... debelo -zorelo -bolelo -gorelo..., -norelo (po)rojêno ... -têklo -leglo bôso skopo môje tvoje (samo)svôje dobro..., mokro -nemôglo -sôplo tôplo ... Ob naštetih moških oblikah je naposled treba imenovati še izjeme, kakor so: čigavo > čigav: onegâvo kervâvo zaspalo tâlo zalo ... êno > êden: nobêno ... sito > sit: to(le) > ta(le) zlô > zèl: veliko > velik: vedro > veder: 8 VIDOVIČ-MUHA, A., Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana 1988,67 in 98. 9 TOPORIŠIČ, J., Slovenska slovnica, Maribor 1984, 257 in 258. Manjši del srednjemu praspolu sledečega trispolnega pregibanja spet kaže, kako se načelno nevrstilne oblike moškega spola zrcalno protistavljajo celo začetnim prislovom8 in ne šele privezom: Prislovi Pridevniki moškega spola Kdo dobro ali slabô déla? > Kdô je dober ali slab delavec? Koliko jih takô déla?> Koliko je takšnih delavcev? Težavne načelno nevrstilne moške oblike za imenovalnik pa tudi tožilnik ednine je pri tem treba posebej našteti:9 temno > teman : šibko ... ; grenko ..., krepko ..., mehko ..., svetlo ..., težko ..., željno drobno gnojno gôrko krotko močno potno rosnovoljno stèrmnobolno dolžno solzno ... -eče -êno tešče -âlo (po)znâno pijano -(lj)âto -(lj)âvo -glavoplâvo zdravo domače naše vaše rado slabo staro ôno -ôko novo golo hromo nôro prosto tôpo -ovo ... Vlado Nartnik: Naglasna podoba privezno-pridevnega pregibanja v knjižni slovenščini S tem da sta obliki êden in nobeden zamejeni na samostalno rabo:10 ^ En čoln je prispel pravočasno in êden ni. ^ en Stress Pattern in the Inflectional System of Predicative Adjectives in Literary Slovene ^ Stress is a constituent element of the lexico-morphological inflectional system, m as first revealed by the relation between predicatives resembling qualitative adverbs *-« /type kakô (je)/ and the more idiosyncratic qualitative adjectives of type kakšno (je kàj). For that reason, the adjectival neuter proto-gender of type kakšno - slabô has < a morphological priority over the adjectival (neuter, feminine and) masculine gender N of type (kakšno, kakšna) kakšen - (slâbo, slàba) slab. 10 PERLMUTTER, D. M. - OREŠNIK, J., Razlaganje sintaktičnih posebnosti, Ljubljana 1973, 30.