PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski m. dnevnu • V*. —• 0- 3 > M b o c 2 o S S m ? ? > £. sr C O -' ? C > 7r- O 21 !-i =— r_ w n Poštnina plačana v gotovini Abb. postal« 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XLI. št. 217 (12.249) Trst, nedelja, 29. septembra 19I PRED ŽENEVO NOV VETER IZ KREMLJA MARTIN BRECELJ Generacijske zamenjave v sovjetskem političnem vrhu, ki so se pričele pred dobrimi šestimi meseci s pojavom 54-letnega Mihaila Gorbačova na partijskem krmilu, so še vedno v teku. Zahtevale so že odstop 11 zveznih ministrov in 24 republiških partijskih sekretarjev. Pred »naskokom« petdesetletnikov je moral popustiti — dasi je bil jormalno povišan v predsednika vrhormega sovjeta — tudi »večni« šef moskovske diplomacije Andrej Gromiko, ne glede na to, da je botroval vzponu Gorbačova. Nasledil ga je 57-letni Eduard Ševard-nadze. Včeraj je sovjetska javnost zvedela, da se je »iz zdravstvenih razlogov« umaknil iz aktivne politike 80-letni Nikolaj Tihonov in da ga je na čelu vlade zamenjal 56-letni Nikolaj Rižkov. Ne mine teden, da se ne bi pojavila nova imena na vodstvenih političnih, a tudi vojaških mestih, tako na zvezni kot na republiški oz. deželni ravni. Generacijska prenova se bo najbrž končala februarja prihodnjega leta, ko bo zasedal 27. kongres KPSZ. Napovedujejo, da bo ta dogodek predstavljal prelomnico tudi iz drugih vzrokov. Na kongresu bodo namreč odobrili nov politični program, ki bo četrti v zgodovini ruske oz. sovjetske KP. Zamenjal bo tistega, ki ga je partija sprejela za časa Nikite Hruščova 1961. leta. Prav minuli četrtek je politbiro CK KPSZ obravnaval končni osnutek novega partijskega programa. Z njim bodo črtali nekatere postavke, ki so 25 let po njihovem sprejetju videti kot povsem neuresničljive. Predvidevale so zgraditev komunistične družbe, v kateri naj bi vsakdo dajal (proizvajal) po svojih zmožnostih, dobrine pa prejemal po svojih potrebah. V praksi se uresničitve tega načela niso nikoli resneje lotili, zlasti po smrti Brežnjeva pa odprto poudarjajo potrebo, naj se nagradita kakovost dela in trud. Mimo tega pa javnosti še ni znano, kakšne bodo nove partijske programske smernice. Novo vodstvo vsekakor ne kaže namena, da bi spreminjalo sistema, očitno pa si prizadeva, da bi ga očistilo, povečalo v njem disciplino, ga skratka pripravilo, da bi deloval, po stagnaciji, v katero je zabredel zlasti v zadnjih letih Brežnjeva. Medtem pa se kadrovske spremembe v sovjetskem vrhu že občutno odražajo v njegovi zunanji politiki. Zlasti do Zahoda je videti prožnejša, kot je bila doslej. V tem smislu je posebno pomenljiv petkov sestanek med Reaganom in 'ševardnadzejem. Slednji je ameriškemu predsedniku izročil daljše pismo Gorbačova z novimi predlogi za ženevska razorožit-vena pogajanja. Njihova vsebina je odeta v strogo tajnost, že to daje misliti, da ne gre za novo ofenzivo v besedni vojni med velesilama. Veliko pomembnejše pa je, da so novi sovjetski predlogi, ki jih bodo ta teden obravnavali pogajalci v Ženevi, naleteli na ugoden odziv v Washingtonu. Državni tajnik Shultz je takoj po sprejemu svojega sovjetskega kolega v Beli hiši dal razumeti, da bi predlogi utegnili premakniti razorožitvena pogajanja z mrtve točke, na kateri so obtičala že v prvih krogih pred poletnim premorom. Poteza Kremlja preseneča, saj je v nasprotju z ostrimi polemikami okrog ameriške strateške obrambne pobude (t.i. vesoljskega ščita), okrog uspelega ameriškega preizkusa protisatelitskega sistema ASAT itd., kakor tudi z verigo nizkih udarcev in protiudarcev v vohunski vojni. Vse to je že nevarno kvarilo ozračje pred napovedanim in težko dogovorjenim srečanjem med Reaganom in Gorbačovom 19. in 20. novembra v Ženevi. Poleg večje gibčnosti pa se zunanja politika prenovljenega sovjetskega vrha javlja tudi z nekaterimi novimi poudarki. Še vedno jo seveda temeljno opredeljuje bipolarna ali blokovska vizija sveta, vendar ne v taki meri, da bi ne imela posluha za druga svetovna središča, zlasti gospodarske moči. Več otipljivih zna- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Z včerajšnjim »likofom« praznovali delovno zmago Kulturni dom na Vrhu pod streho športni objekti pa so dograjeni GORICA — Prizadevanja Vrhovcev, da bi si zgradili primeren sedež za kulturno in športno dejavnost, prizadevanja članov Gospodarske zadruge Vrh, organizacij in ustanov, ki so pobudo finančno podprle, so bila kar se da uspešna. Zgrajena so bila igrišča za športno in rekreacijsko dejavnost, te dni so stavili pod streho društveno dvorano in druge prostore. Izgradnja še ni zaključena, vendar z zagonom, s katerim so se pobude lotili Vrhovci, in ob nadaljnjem razumevanju in pomoči naših ustanov in organizacij ter posameznikov naj bi objekt v celoti dogradili v naslednjih dveh letih. Tako je v strnjenih besedah na včerajšnjem prazniku — likofu — povedal predsednik Gospodarske zadruge Vrh profesor Leopold Devetak. Bil je to praznik in obenem srečanje vseh tistih, ki so v izgradnjo objekta vložili ogromno prostovoljnega dela in tudi praznik tistih, ki so pobudo finančno podprli. Na lastne oči so se lahko prepričali, da je bil denar gospodarno in predvsem hitro uporabljen in da se dolgoletne želje Vrhovcev po primernem kulturnem in športnem objektu že uresničujejo. Profesor Devetak se je v imenu zadruge, ki je bila ustanovljena pred dobrimi osmimi leti, zahvalil za vso pomoč in sodelovanje ter na kratko orisal, kako se je pobuda sploh pričela uresničevati. Za priložnostni kulturni spored so poskrbeli pevci zbora KD Danica pod vodstvom Anteka Klančiča. Sledila je zdravica in zakuska za številne domačine in vse, ki so se odzvali vabilu na ta, po formalnosti sicer skromen, a v pravem smislu besede praznik in delovna zmaga. Za zakusko so odlično poskrbele vrbovske žene in dekleta, ki so se ob tej priložnosti še posebej potrudile. Ob likofu so na Vrhu priredili tudi več športnih srečanj v balinanju in odbojki, o čemer bomo sicer poročali v torek. Vče v M; x > X bi o s 2 o le gmotna škoda BEOGRAD — Včeraj okrog petih popoldne so v Makedoniji zaznamovali precejšnji potresni sunek, ki je na srečo povzročil le nekaj gmotne škode in lažjo ranitev petih oseb. Epicenter je bil med Negotinom in Demir Kapijo v Vardarski dolini, jakost sunka pa je seizmološki zavod univerze v Skopju izračunal pri 5,2 stopnje po Richterjevi lestvici. Potres je povzročil popokanje zidov na starih zgradbah in padec številnih dimnikov, čemur gre tudi pripisati manjše poškodbe petih oseb, razen tega je napravil dokajšnjo škodo na daljnovodu med Negotinom, Kava-darci in Demir Kapijo. Ujma je seveda močno vznemirila prebivalstvo v južnem in jugovzhodnem delu Makedonije. Seizmološki zavod v Sloveniji je javil, da je bil to tretji najmočnejši potres v Jugoslaviji po katastrofalnem potresu leta 1963. Potres so včeraj ob 14.15 začutili tudi na območju med Dinaro in Svirajo severno od Splita. V epicentru je imel moč 6,5 stopnje po Mercallijevi lestvici. O gmotni škodi nihče ni poročal. Vlada odobrila osnutek finančnega zakona za leto 1986 Hud udarec z zmanjšanjem storitev in občutnimi poviški javnih tarif BOJAN BREZIGAR RIM — Koliko in kako bomo plačali bomo izvedeli v prihodnjih dneh. Zaenkrat zagotovo vemo, da bomo plačali. Vlada se je namreč sinoči odločila za drastičen poseg po cenah, taksah in storitvah. Davkov sicer uradno ni povišala, vendar posamezni državljan ne bo opazil bistvene razlike med enim načinom klestenja in drugim. O vsebini finančnega zakona še ni točnih podatkov. O številkah vlada velika zmeda in podatki, ki so jih posredovali ministri po koncu vladne seje se ne ujemajo. Vsekakor je uradna verzija, da bo državni primanjkljaj znašal 113.800 milijard lir. Tako je vsaj dejal zakladni ministar Goria na tiskovni konferenci. Istočasno pa je obrambni minister Spadohni z njemu značilno razburjenostjo dejal, da gre za norčevanje iz državljanov in da primanjkljaj presega 120 tisoč milijard lir. Podatki, ki so do neke mere zanesljivi, se nanašajo na predvideno stopnjo inflacije, ki naj bi ne presegla 6 odstotkov, na prirastek bruto državnega proizvoda, ki naj bi znašal od 2,5 do 3 odstotke in na načelo, naj bi državni primanjk- ljaj ne presegel 14,5 odst. bruto državnega proizvoda. Da so to dosegli je bilo potrebno veliko klestenje. Hipotez je več, vendar zaenkrat še ni točnih podatkov o tem, katere izdatke bodo krčih in v kolikšni meri. Predsednik vlade Craxi je zagotovil, da bodo podrobnosti objavili v prihodnjih dneh in dodal, da vse še ni dokončno določeno. Zaenkrat so torej znane le velike številke, ki dajejo dimenzijo celotnega posega, čeprav posamezniku še ne povedo, v kolikšni meri mu bo vlada segla v žep. Vsekakor vlada računa, da bo povečala dohodke oziroma zmanjšala izdatke na osnovi štirih velikih sektorskih računov: 5 tisoč milijard na področju skrbstva, 2 tisoč milijard na področju zdravstva, 450 milijard na področju šolstva in 1.300 milijard na področju cen javnih storitev. Vsote bi morale biti nekako tako razporejene: 1. CENE JAVNIH STORITEV. Podražitev me stnih prevozov (za 50 odst.?) in abonmajskih izkaznic na železnicah ter odprava socialnih olajšav pri telefonskih storitvah in pri električni e-nergiji. Podražili b,odo tudi nekatere druge storitve. 2. ŠOLSKE TAKSE. Znatno se bodo zvišale vpisnine za višjo srednjo šolo in za univerzo (vpisnina za univerzo naj bi stala 600 tisoč lir letno). 3. ZDRAVSTVO. Tu je nejasnost največja. Širile so se govorice o uveljavitvi predloga, po katerem bi bili državljani razdeljeni na tri skupine in naj bi premožnejši — družine z več kot 30 milijoni bruto letnega dohodka — plačali vse storitve in bi nato imeli pravico do delnega povračila stroškov. Kaže, da to stališče ni prevladalo v celoti, vendar pa je sekanje po zdravstvu znatno in bo verjetno zadevalo prenos nekaterih stroškov na deželne uprave, ki jih bodo lahko nato prenesle na državljane. 4. SOCIALNO SKRBSTVO. Predvsem je predvideno zvišanje socialnih dajatev tako za samostojne kot tudi za odvisne delavce. Zmanjšanje izdatkov ustanove INAIL, uvedba socialnih dajatev tudi za kategorije, ki jih doslej niso plačevale (na primer vajenci), šestmesečno obračunavanje draginjske doklade pri pokojninah in pri plačah državnih uslužbencev. Poleg tega bodo zmanjšali prispevke krajevnim upravam s tem, da jim omogočijo, da same z davčnimi dohodki nadomestijo izgubljene vsote; NADALJEVANJE NA 2. STRANI •v Po ujetju ugrabiteljev Cehi spet odprli mejo z Avstrijo PRAGA — Češkoslovaške oblasti so včeraj ob dveh zjutraj spet odprle obmejni prehod pri Petržalki med Bratislavo in Dunajem, ki je bil zaprt od predvčerajšnjega popoldneva zaradi poskusa dveh moških, da z ugrabljenim članom vlade prebežita v Avstrijo. Agencija Četeka in praški radio sta javila, da so vojaki oba u-grabitelja zajeli brez prelivanja krvi. Šlo naj bi za osebi, ki ju je policija dalj časa iskala, ker sta zagrešila nekaj hudih zločinskih dejanj. O tem, kdo je ugrabljeni, pa praške o-blasti molčijo, medtem bo so nekateri bratislavski krogi razširili vest, da gre za pravosodnega ministra. Nekateri govorijo spet o ministru pa tudi o podministru za zdravstvo. Neki avstrijski fotoreporter je povedal, da je bilo s češkoslovaškega obmejnega območja slišati več strelov in potem bolestnih vzklikov, a samo avstrijsko obmejno osebje je to vest zanikalo, češkoslovaška sredstva množičnega obveščanja so predvčerajšnjim ugrabitelja označila kot terorista, včeraj pa, kot rečeno, za navadna zločinca, ki sta hotela pobegniti čez mejo. Pri tem se mednarodni opazovalci vprašujejo, čemu posredovanje vojske z oklopnimi vozili, med katerimi naj bi nekateri zapazili celo oklopnike rdeče armade. Vsekakor so med silami pregona, katerim naj bi se ugrabitelja vdala, ker sta bila v pasti, bili tudi člani državne varnostne službe. Kakor koli že, mejni prehod pri Petržalki je sedaj odprt in promet skozenj se v obeh smereh redno odvija. Ob izročitvi ladje »Garibaldi« vojni mornarici Craxi in Spadolini jutri v Trstu TRST — Jutri bodo v Trstu ob prisotnosti predsednika vlade Craxija in obrambnega ministra Spadolinija uradno izročili italijanski vojni mornarici križarko nosilko helikopterjev »Giuseppe Garibaldi«. Tak je namreč ufadni naziv te največje ladje italijanskega vojnega k>rodovja. V bistvu pa je to lahka letalonosilka, podobna onim, ki so jih rabili Britanci v falklandski vojni. V kvalifikacijskem srečanju za SP Neroden poraz Jugoslovanov Na košarkarskem turnirju Del Negro Jadran v finalu za i. mesto NA 10. STRANI Vsi so pristali na demokratično preverjanje sil DANAŠNJE VOLITVE V NOVI KALEDONIJI PRVI POSKUS ODPRAVLJANJA NEENAKOSTI PARIZ — Nova Kaledonija, eden zadnjih ostankov francoskega kolonialnega imperija, otočje s 160 tisoči prebivalcev, voli danes svoja nova predstavniška telesa. Kaj je tako zanimivega na »kamnu«, izgubljenem v prostranstvu Pacifika? Pacifika, v luči francoske prisotnosti na oceanu, njene obrambne politike, zasnovane na jedrskem zastraševanju, poskusov na atolu Mururoa (povezanih s škandalom v Aucklandu) in seveda ne nazadnje — vprašanje dekolonizacije in samoodločbe. Burna volilna kampanja je končana. Tudi nemiri, ki so zaradi socialističnih načrtov za večjo avtonomijo (načrt Pisani) v začetku leta burili otok, so se unesli. Obe strani, avtohtoni Melanezijci (Kanak) kot beli priseljenci (Caldoches), sta se odločili za udeležbo na volitvah. Razlog je preprost: decentralizacija pomeni oblast v regijah, bojkot vnaprejšnjo odpoved in vdajo. To velja predvsem za avtohtono prebivalstvo — Melanezijce — in njihovo krovno organizacijo Osvobodilno fronto za socialistično Kanakijo (FLNKS), ki gre v boj za oblast, s katero bi omogočiti preurediti stanje, »dekolonizirati miselnost in uresničiti neodvisnost na terenu«, med ljudmi. Neodvisnost ali avtonomija v »soodvisnosti« je glavna tema volilnega boja, za katero se na strani desno usmerjenih Caldochev skriva skrb za politično in gospodarsko nadoblast na otoku, ki je bila do sedaj tesno v rokah belih priseljencev. »Začasni statut«, ki ureja stanje na Novi Kaledoniji, deli ozemlje otočja na štiri regije, od katerih vsaka voli svoj regionalni svet (vlado) s precejšnjimi pooblastili. Člani svetov sestavljajo skupaj »kongres« (skupščino). Izvršno oblast izvaja visoki komisar francoske vlade, oprt na »izvršni svet«, sestavljen iz predsednikov štirih regionalnih svetov. Smisel te politično-administrativne preureditve naj bi bil prav v »načrtu reform, z namenom, odpraviti gospodarske in socialne neenakosti«. Domačinom, Kanakom, je praktično zagotovljena oblast v vsaj dveh regijah, belcem v regiji okrog Noumee, glavnega mesta, problematična je le centralna regija. Kakršenkoli pa bo rezultat teh volitev, bo mir na otoku odvisen od spoštovanja izvoljenih institucij. Kar pa zadeva prihodnost, je zgovorna izjava Pisanija, da bo ta odvisna od »priznanja kaledonske samostojnosti, spoštovanja koristi nekanaških prebivalcev in zavarovanja interesov Francije v tem delu sveta«. Interesi imajo kot kaže precejšnjo težo, saj so Francozi že pričeli graditi veliko vojaško oporišče... J. š. Zverinsko kruti roparji v blagovnicah pri Bruslju Sirija vojaško posegla v libanonskem Tripoliju Afera Greenpeace zaostruje politične odnose v Franciji BEJRUT — Po 13 dneh srditih spopadov med sunitskimi fundamentali sti šejka Saeda Šabana in alavitskimi prosirskimi silami Arabske demokratske stranke, ki jo podpirajo libanonski komunisti, je sirska vojska včeraj neposredno posegla v spopad za nadzorstvo severnolibanonskega pristanišča Tripoliju. Tega pa ni storila v vlogi mirovne sile, ki hoče ločiti obe vojskujoči se skupini, temveč je odkrito pristopila v pomoč alavitom in levičarskim silam. V Tripoliju je torej prišlo do nevarnega precedensa, ki bi se lahko razširil še na druga območja Libanona. V Tripoliju je bilo včeraj po agencijskih vesteh »pdklensko stanje«: topništvo je sistematično rušilo mesto, prosir-ske in sirske sile so prebile obrambne črte sunitskih fundamentalistov, ki jih podpirajo palestinski borci, zvesti Jaserju Arafatu. Če je v 13 dneh sovražnosti padlo več kot 200 oseb, v zadnjih urah nihče ne šteje več mrtvih in ranjenih. Včeraj pa so izbruhnili srditi spopadi tudi v Bejrutu z obstreljevanjem muslimanskega in krščanskega topništva, ponovno pa so si skočili v lase tudi šiiti in Palestinci, da so marali prekiniti promet na bejrutskem letališču. Da pa bi bila mera polna, so na jugu države izbruhnili nič manj srditi spopadi med muslimanskimi silami in oddelki proizraelskega libanonskega generala Lahada. PARIZ — Novi šef vojaške obveščevalne službe gen. Imbot je hudo šokiral domačo javnost, zlasti pa politike, ko je predsinočnjim prek televizijskega ekrana »razodel«, da je pri potopitvi ladje »'Rainbow Warrior« mirovnega gibanja Greenpeace šlo za »zaroto z namenom destabilizirati, če ne celo uničiti DGSE«. »Odseklal sem suhe vaje in zdaj imam ob sebi trdno ekipo,« je dodal Imbot s pripombo, da bo odslej delovanje njegove a-genture absolutno tajno, da bo sleherna informacija iz njenih vrst zgolj namišljena, torej laž Mimo dejstva, da je že sam Imbo-tov nastop na televiziji nekaj nenavadnega (»vojak ostane v senci, le politik govori,« je naglasil bivši obrambni minister gen. Bigeard), je v posegu šefa DGSE mogoče videti od vlade zrežiran poskus zadušitve celovite afere, češ, zadeva se je končala s Hernujevim odstopom in Lacosteo-vo odstavitvijo. Toda »Le Monde« je drugačnega mnenja: »Imbotova dw-umnost gre navzkriž s Fabiusovo in Mitterrandovo željo o likvidaciji polemik in umerjenimi pristopu k pripravam na volitve, saj bo politične zdrahe le še zaostrila«. Preiskavo o ozadju atentata na ladjo Greenpeacea je medtem sprožila tudi avstralska tajna služba ASIO. Nekaj pred 10. julijem, dnevom, atentata v novozelandskem Aucklandu, sta iz pristana v Sydneyu izginili jahti v skupni vrednosti nad 100 milijonov lir: ukradli naj bi jih francoski saboterji DGSE. (dg) BRUSELJ — še nobene sledi ni za tolpo zločincev, ki so preteklo noč, med zaporednima ropoma v dveh bližnjih veleblagovnicah v okolici belgijskoga glavnega mesta, z zverinsko krutostjo umorili 8 nedolžnih ljudi, med njimi 12-létnega dečka. Zlo činci so najprej pozno zvečer napadli blagovnico v kraju Mont Saint Pont: trije zakrinkani roparji so vstopili v prodajalno in sprožili več strelov, pri čemer je bjl ubit delavec, pri begu pa so ubili še dva mimoidoča in hudo ranili mladeniča, preden so zbežali z avtom. Četrt ure pozneje so z enako taktiko napadli drugo veleblagovnico 20 km od prve, v kraju Uotre Dame au Bois, pri čemer je bila njihova krutost nepojmljiva, saj so še pred vstopom ustrelili delavca, ki je lepil volilne plakate in 12-letnega dečka, ki je na kolesu (na sliki AP) čakal starše, ki so nakupovali. V trgovini so ubili še blagajničarko in nakupovalca, ki ga je zajela srčna slabost, med pobegom pa še čuvaja, ki so ga bili odpeljali kot talca. Vse za nekaj d« nar ja, ki so ga nagrabili v blagajnah obeh blagovnic. _ V • Pred Ženevo NADALJEVANJE S 1. STRANI kov govori, da SZ namerava izboljšati svoje odnose z Japonsko, Kitajsko in Indokitajsko. Posebno pozornost pa kaže do Zahodne Evrope. Gorbačov je kot prvi sovjetski voditelj govoril o EGS kot o »politični celoti« in celo zaželel, da bi se kot taka o-krepila. Med 25 obiskovalci, ki jih je doslej sprejel v Kremlju, je bilo 13 takšnih, ki so prišli iz Zahodne Evrope, preden se bo sestal z Reaganom v Ženevi, pa bo od 2. do 5. oktobra na uradnem obisku v Franciji. Prav zadnje dni so se pojavile tudi govorice o morebitnem skorajšnjem sestanku sovjetskega prvaka z zahodnonemškim kanclerjem Kohlom. Kaže, da povečanega posluha za »policentrizem« sveta novega sovjetskega vodstva ne gre jemati kot muho enodnevnico. Po razširjenem prepričanju odraža nov pristop pri za-doščanju temeljnih interesov SZ, začenši na gospodarskem področju. Za razvoj svojega ogromnega ozemlja SZ potrebuje gospodarsko močnega in tehnološko razvitega partnerja. Izkušnja je pokazala, da to ne morejo biti ZDA, ker bi za SZ to pomenilo odvisnost od njenega glavnega političnega nasprotnika. Prav zato pa postajajo zanjo toliko zanimivejše razvite države na Daljnjem vzhodu in v Zahodni Evropi. • Hud udarec NADALJEVANJE S 1. STRANI skratka predvideti je treba hudo obdavčenje občanov za vse storitve, ki jih občine nudijo. Istočasno so zagotovili, da bodo v prihodnjem letu nekoliko zmanjšali ahkvote davka na dohodke fizičnih oseb IRPEF, kar naj bi državo stalo od 6.200 do 6.500 milijard lir. Tega manjšega dohodka pa v državnem proračunu niso predvideli, kar daje, kot kaže, prav ministru Spadoliniju. Odbitke davka IRPEF za letošnje leto, ki so jih zagotovili, pa bo vlada baje uvedla samo, če bodo prej dosegli sporazum o ceni dela. Kljub vsemu temu pa manjka še vedno 3.800 milijard lir; za toliko namreč državni primanjkljaj predvideva vnaprej predvideno vsoto 110 tisoč milijard Mr. Minister Goria je sinoči dejal, da bodo že kako uredili račune v prihodnjih mesecih in torej poiskali še to vsoto. NA PRODAJNIH MESTIH »COOPERATIVA Dl CONSUMATORI«, ki je nastala z združitvijo Zadruge Danieli iz Buttria, Delavske zadruge iz Tržiča in Zadruge Borgomeduna iz Pordenona. Azzano Decimo Buttrio Čedad Krmin Gorica Majano CONSUMATORI! COOP si ti. Kdo ti lahko nudi več! Maniago Tržič Palmanova Passons (Videm) Pordenon (sever) Pordenon (jug) Ronke Sacile San Daniele del Friuli San Vito al Tagliamento Torviscosa Villa Vicentina Posebna ponudba živil za zajtrk od 30. septembra do 12. oktobra MASLO OPTIMUS 10 PORCIJ SIR SUSANNA VERDE x 6 SOTTILETTE EXTRA KRAFT 10 REZIN PREKAJENA SLANINA KOS KUHAN PRŠUT 11.900 lir kg JAJCA 60/65 konf. 6 840 (3.560 lir kg) NARAVNI JOGURT »YOMO« 890 (4.560 lir kg) SADNI JOGURT »YOMO« 1.140 MLEKO COOP 1 1 830 «M6BSS& IQOOOOOOCU llfffllllll® 1^—li^—gj Wm 4rm mrnmmm mm zajtrk daje ■•■■■I f*SSIi*l M * ««*Sil «■*i**i «aje murnu m mm ■lliilllllill ■■■ili S III. dézelne konference o izseljenstvu v Gradežu Več gospodarske pomoči Benečiji in Reziji sicer se bo izseljevanje še nadaljevalo MARKO WALTRITSCH GRADEŽ — Beneški Slovenci izražajo zahtevo, da deželna vlada posveti več pozornosti gospodarskemu razvoju Nadiških dolin. Terske doline, Rezije in vseh drugih goratih krajev naše dežele. To pozornost bi morala deželna vlada pokazati tako, da bi dala več pomoči izseljencem, ki se ob povratku v domovino nameravajo naseliti v domačih krajih. Ni namreč dovolj, da se izseljenec vrne v deželo ter da se naseli v Vidmu, Manzanu ali Čedadu. Treba je nuditi take možnosti, da bi ljudje zares pri-šli na svoj dom, v domačo vas. Da pa bo to mogoče, bo treba spremeniti deželni urbanistični in tudi splošni gospodarski načrt. Izseljencem, kj se hočejo vrniti v domačo vas bo treba dati večje denarne prispevke, da si ti, ponovno ustvarijo dom in tudi možnost gospodarske uveljavitve. To so uradna stališča Zveze beneških izseljencev. Izdelali so jih v živahni razpravi, ki se je več mesecev odvijala v njihovih društvih, tako v Evropi, v prekomorskih deželah in seveda tudi doma. Ta stališča delegati Zveze prikazujejo na tretji deželni konferenci o izseljenstvu, ki se v teh dneh odvija v Gradežu. Nekateri so segli v diskusijo včeraj, ki je zelo živahna in razvejana, drugi pa, ker časa manjka, bodo .izročili predsedstvu konference svoja pisana poročila. V razpravo je namreč bilo vpisanih zelo veliko delegatov, zaradi tega ne bodo mogli vsi do besede, niti danes, ko se bo konferenca zaključila. Najbolj obširno govori o teh problemih Adriano Martinig, izseljenec v Belgiji. Z razliko od drugih furlanskih krajev ni v Benečiji prišlo do povratka po potresu. Nasprotno, in prav zato, ker dežela ni ovrednotila gospodarske obnove v teh krajih, se je izseljevanje nadaljevalo. Martinig je posredoval tudi nekaj zanimivih podatkov. Leta 1921 je bilo v sedmih občinah Nadiških dolin 17.640 prebivalcev. V letu 1951 jih je bilo še 16.195. V letu 1984 pa jih je bilo le še 7.669. To izseljevanje je torej prišlo v zadnjih letih. Izseljevanje se je pospešilo tudi po potresu pred 10 leti. Zmanjkalo je od takrat kar 1.166 ljudi, ker so se Benečani naselili v Furlanski nižini. Vzporedno z gospodarskim ovrednotenjem goratih krajev bi morala dežela ter italijanska vlada končno- dati globalno zaščito Slovencem v Italiji. Zaradj tega so beneški izseljenci iz raznih prekomorskih dežel poslali predsedniku posebne senatne komisije Garibaldiju 1.280 pisem z zahtevo po globalni zaščiti. Tudi to bi pripomoglo, da bi se Benečani in Rezijani vrnili domov, da ne bi šli več po svetu »s trebuhan za kruhan«. V razpravo so od Benečanov ter Rezijanov segli v razpravo še Lucilio Di Lenardo iz Belgije, Eligip Floram iz Belgije, Annibaie Marzolla iz Av- V torek v Njivici kongres Zveze beneških izseljencev REZIJA — V hotelu »Val Re-sia« v Njivici v Reziji bo v to-tek, 1. oktobra, VI. kongres Zveze beneških izseljencev. Odvijal se bo na temo »Nova politika za emigracijo, ki se spreminja — potrebne spremembe za leto 2000«. Kongres se bo začel ob 10. uri, sledili bodo pozdravi oblasti in gostov, nakar bo ob 11. uri politično poročilo predsednika Walterja Dresciga. Sledila bo razprava, ki se bo nadaljevala tudi v popoldanskih urah. Kongres se bo končal ob 17. uri z zaključki in volitvami. stralije, Eligio Pautelig iz Kanade, Remo Molaro iz Argentine, Remigio Topatig iz Argentine, Armando Pe-trigh iz Argentine, Pio Cencigh iz Švice ter Walter Drescig in Ferruccio Clavora iz Čedada. Argentinci so se dotaknili predvsem slabih delovnih pogojev in astronomske letne inflacije 2.400 odstotkov, ki uničuje vse njihove prihranke. Govorili so o nujnosti pouka v domačem jeziku, tako doma kot v tujini, saj se mlada generacija uči v jeziku, oziroma jezikih države, kjer bivajo njihove družine. Za vse to pa bi bila potrebna finančna pomoč dežele, ki bi morala biti večja od sedanje tudi za kulturno izživljanje, go-. štovanje skupin od doma itd. V včerajšnjo razpravo na konferenci v Gradežu so segli tudi nekateri politiki: evropski poslanec Mizzau, deželni tajnik KPI Viezzi, senator To-ros. Delegati pa niso bili zadovoljni s posegi politikov, češ da odvzemajo čas in prostor izseljencem in prika zovanju njihovih problemov. Zaradi tega sta se zastopnika deželnih komitejev PSI in KD ter še drugih strank odpovedali nastopu in referate izročili predsedstvu konference. Tudi vče-, raj je odbornik Turello pazljivo sledil razpravi na konferenci. Prostor nam ne dopušča, da bi šli v podrobnosti vseh poročil. Eno je gotovo, beneški izseljenci so se na tej deželni konferenci ponosno predstavili. Odločno zagovarjajo ovrednotenje gospodarstva domačih krajev, istočasno pa tu-d; zahtevajo globalno zaščito in ovrednotenje vloge Slovencev v videmski pokrajini in v deželi nasploh. Izseljenci se hočejo vrniti na svoje domove. Beneški izseljenci bodo razpravo nadaljevali na torkovem kongresu njihove Zveze, ki bo v Reziji. Obiskali bodo tudi nekatere slovenske ustanove v Trstu in Gorici. Delegati s prekomorskih dežel bodo sodelovali doma tudj na raznih prireditvah. Obisk v domačem krajo bodo sklenili v soboto v Podbonescu, kjer bo večja kulturna prireditev z »Nediškimi puobi«. Delegacija SKGZ v Mariboru Poudarjen obojestranski interes krepitve sodelovanja TRST — Na povabilo mestne konference Socialistične zveze so bili predstavniki Slovenske kulturno-gospodarske zveze v petek na enodnevnem obisku v Mariboru. Z gostitelji se je delegacija SKGZ, ki jo je vodil Boris Race in v kateri so bili Dušan Udovič, Salvatore Venosi, Edmund Košuta in Suadam Kapič, pogovarjala o različnih oblikah sodelovanja med organizacijami Slovencev v Italiji in mariborsko regijo. Med razgovorom, ki so se ga udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij mesta Maribor, med katerimi sta bila tudi župan Slavko Soršak in predsednik mestne organizacije Zveze komunistov Rafael Razpet, je predsednik mestne konference SZDL Črtomir Mesarič poudaril zanimanje in skrb mariborske regije za vprašanja slovenskih narodnostnih skupnosti, ki žive v zamejstvu. Najbolj so seveda razviti odnosi s slovensko manjšino na Koroškem, vendar je tudi sodelovanje s Slovenci iz Italije vse bolj razvito. Predsednik SKGZ Race je prikazal aktualni položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, posebej seveda prizadevanja za dosego globalnega zaščitnega zakona. Poudarjeno je bilo, da se že danes odvijajo koristne in pomembne oblike mèdsebojnega sodelovanja. Možnosti in interes za dodatno krepitev odnosov obstajajo predvsem na gospodarskem področju. Mariborska regija je namreč ena industrijsko najbolj razvitih v Jugoslaviji in z dolgimi tradicijami ter ugodnimi rezultati. Njen interes za povečanje odnosov z obmejnim področjem se kaže tudi v lanskem podpisu listine prijateljstva z Vidmom. Delegacija SKGZ je sklenila obisk z ogledom uspešne tovarne Mariborska livarna, ki deluje v metalurškem sektorju in predeluje barvaste kovine. Tovarna, ki zaposluje okrog 2.000 delavcev je zgled, kako je potrebno v interesu celotnega mestnega prebivalstva reševati ekološko vprašanje. Velika nevarnost požarov kraških in istrskih gozdov KOPER — Po zadnjih požarih, ki so povzročali precejšnjo ne samo gmotno škodo, je direktor sežanskega Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa Franc Prelec poudaril, da je stanje na Krasu in Istri zaradi več kot poldrugi mesec trajajoče suše izjemno kritično. Domačini skorajda ne pomnijo septembra brez padavin, zemlja pa je tako izsušena, da se vlaga ne zadržuje več niti v najgosteje poraščenih gozdovih. Na Zavodu za pogozdovanje in melioracijo Krasa so zato že dalj časa vsi na nogah, noč in dan so postavljene požarne straže. Stanje se na Krasu ni izboljšalo niti po kratko- trajni rosi iz prejšnjih dni, kajti vsa vlaga je izhlapela ob pripekajočem soncu. Direktor Zavoda za melioracijo in pogozdovanje Krasa je prepričan, da v septembru take suše ne pomnijo v zadnjih 50 letih. Zemlja je tako izsušena, da ob vsakem požaru ugotavljajo, da je ogenj zajel tudi korenine dreves. Gašenje pogorišč je toliko težavnejše, ker sama zadušitev ognja s protipožarnimi metlami in puhali ne pomaga veliko. Edino učinkovito sredstvo je voda, katere ob teh sušnih dnevih ni dovolj na voljo oziroma je gasilci marsikje nimajo pri roki. IZTOK UMER CENTRO HOBBY LEGNO (ZA LJUBITELJE MIZARSKIH DEL) * ladijski podi • razni furnirji • iverice različnih vrst rezane po meri • raznovrstni pripomočki TRST — Ul. Errerà 8 Tel. 040/823 553 (Industr. cona pri Itacementiju) ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto • kino kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 .... 'ij LA MAGLIA NOVA KOLEKCIJA MOŠKIH IN ŽENSKIH PLETENIN JESEN/ZIMA 1985/86 TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174 Gorenje izvaža v 85 držav sve Proizvodi Gorenje tOj, na zah nosijo ateste in zna :evna, tehij ice za kakb ološko vi, vosi več čsoko razv, kot 20 drž Veliko centralno skladišče rezervnih dglov in široko razve^ za zamrzovalnike ita trzisca žav sveta ana servisna mreža Popravile aparata hajkasneje v 3 dneh v 48 urah Priključitev aparata Dežurna servisna si na navodila za uporabo po želji kupca in osnov 'užba ob SiObotah, n edeljah in Velikoserjska proizvodnja gospodinjskih aparatbv že sam\i po sebi kakovost znanja, zavesti in dbbro orgdniziranost praznikih zahteva Prihodnji ponedeljek se sestane občinski svet V priredbi skupine Gallus Consort Odločilen teden za izvolitev nove uprave v Devinu-Nabrežini Teden, ki je pred nami, bo odločilen za izvolitev devinsko-nabrežinske občinske uprave. Skoraj pet mesecev po volitvah se bo prihodnji ponedeljek, - 7. oktobra, prvič sestal občinski svet in do takrat bodo morale stranke najti sporazum za novo upravo, v nasprotnem primeru grozi občini kriza z nepredvidljivimi posledicami, ki znajo prej ali slej pripeljati do komisarske uprave. Od jutri dalje tp na sporedu vrsta sestankov, med katerimi igra zelo pomembno vlogo tudi srečanje slovenskih socialistov s {»krajinskim tajnikom Seghenejem. O pogajanjih in o perspektivah za bodočnost je tekla beseda na petkovi skupščini devinsko-nabrežinske sekcije KPI, na kateri je tajnik Ivo Širca izhajajoč iz volilnih rezultatov podrobno prikazal potek pogovorov med strankami vse do danes, ko ni še jasno, kdo bo upravljal občino. Komunisti se bodo dokler bo mogoče, kot doslej, prizadevali za potrditev zavezništva s socialisti in s Slovensko skupnostjo, v skrajnem primeru in če bo občini grozil komisar, pa bodo lahko vzeli v pretres tudi možnost manjšinske uprave. Sedanji politični trenutek je vsekakor zelo delikaten in po svoje tudi napet, za kar nosijo »zaslugo« tiste sile, v prvi vrsti demokristjani, ki se s proglasi, ki sodijo v hladno vojno, ogrevajo za izvolitev neke vrste itahjanskega bloka, ki bi bil v resnici nacionalistično in protislovensko obarvan. Devinsko-nabrežinska situacija ne potrebuje etnično obarvanih odborov, ampak resno domačo upravo, ki se bo zavzemala za sožitje in za enakopravno dostojanstvo obeh skupnosti. To lahko jamči le dosedanja napredna koalicija, pravijo komunisti, ki podčrtujejo, da bo moral Fondov naslednik obvladati oba jezika in si prizadovati, da se bo devinsko^ nabrežinska skupnost še razvijala na temeljih sožitja. Narodnostni odnosi v občini so po mnenju KPI bistvenega pomena, tisti, ki jih tako strumentalizirajo in zlonamerno izkoriščajo, pa po mnenju KPI hote pozabljajo na druga gospodarska in družbena vprašanja občine, ki jih je dosedanja uprava začela dosledno reševati. V Nabrežini se v teh dneh bije tako bitka za uveljavitev sožitja, kot tudi bitka za krajevno avtonomijo pred pritiski tistih, ki bi hoteli, , da bi občina postala nek'; vrste tržaški fevd v izključni funkciji mesta in političnih sil, ki ga upravljajo. Zato komunisti še enkrat pozivajo socialiste in Slovensko skupnost k skupnemu so delovanju za potrditev tristranske napredne uprave. Prav tako odločilen pa bo ta teden za razčiščenje po-litično-upravnega položaja v Miljah. Tudi tam se prihodnji ponedeljek sestane občinski svet, do takrat pa bi se moral konkretizirati dogovor za sestavo koalicije med Listo Frausin, socialisti in socialdemokrati. Predstavniki treh strank so se sestali tudi včeraj zjutraj, vendar mimo potrjene volje po sestavi večinske uprave niso zabeležili napredkov na poti k sporazumu. Sestanki se bodo verjetno vrstili še ves teden, šele v ponedeljek pa bo znano, ali bo občino upravljal tribarvni odbor, ali pa manjšinski in enobarvni s samimi predstavniki Liste Frausin. Stara in sodobna glasba drevi v repentabrski cerkvi Nocoj ob 18. uri bo v repentabrski cerkvi na sporedu drugi koncert niza »Glasbenih popoldnevov«, ki jih prireja tržaška glasbena skupina Gallus Consort s sodelovanjem deželnega sedeža RAI in pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine. Koncertni spored je v celoti posvečen velikemu mojstru baroka Johannu Sebastianu Bachu v počastitev 300 letnice skladateljevega rojstva. S člani Gallus Consorta flavtistom Milošem Pahorjem, čembalistko Dino Slama in violistko Ireno Pahor, ki jih tržaško koncertno občinstvo že dobro pozna, bo na nocojšnjem koncertu sodeloval Gamerith Consort iz Gradca v zasedbi: Wolfgang Gamerith (flavta), Gertraud Gamerith (violina) in Johanna Gamerith (violina). Wolfgang Gamerith, ki je ustanovitelj in vodja Gamerith Consorta — ansambla za baročno in klasično glasbo z originalnimi instrumenti, poučuje na dunajski Visoki šoli za glasbo in je vodja enega od oddelkov Visoke šole za glasbo v Gradcu. Vodi mojstrske tečaje in seminarje v Avstriji, Švici, Zahodni Nemčiji, na Madžarskem in v Jugoslaviji. Violinistka Gertraud Gamerith je deset let poučevala na Visoki šoli za glasbo v Gradcu, zdaj pa se bavi izključno s koncertiranjem in vodenjem mojstrskih tečajev (v Avstriji, na Madžarskem in v Jugoslaviji). Koncertira v duu s pianistom Jorgom Demusem in je stalni član in prvi solist baročnega orkestra Capello Savaria iz Szombathelyja. Z njima bo kot violinistka nastopala tudi njuna hčerka Johanna Gamerith. Koncertni spored obsega štiri Bachove komorne skladbe in sicer Trio-sonato III za flavto, violino in b.c. (basso continuo, t.j. čembalo in viola da gamba), Triosonato II za dva flavti in b.c., Triosonato I za dve violini in b.c. in Triosonato IV za flavto, violino in b.c. E. S. • Ob priliki odprtja meje pri Bota-ču bodo danes ob 15. uri darovali mašo v cerkvici na Peči v Dolini Glinščice. # Na pobudo rajonskega sveta za Kolonjo in Škiorkljo bo danes ob 11. uri v ljudskem vrtu v Ul. Giulia koncert mestne godbe Verdi, ki jo vodi Lidiano Azzopardo. AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ^ Razpis natečaja V uradnem deželnem vestniku št. 25 z dne 27. septembra 1985 so bili z naslednjimi odloki predsedstva deželnega odbora razpisani sledeči natečaji: P.O.D.O. št. 262/Pers. 31. avgusta 1984 Javni natečaj za 1 mesto svetovalca na preizkušnji s poklicnim profilom inženirja - svetovalca s polnim delovnim časom v okviru osebja Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. Na natečaj se lahko prijavijo kandidati, ki imajo diplomo fakultete za inženirstvo ali arhitekturo ali po veljavnih zakonih enakovredne diplome o usposobljenosti za opravljanje pokhca ali pa v primerih, ko to dovoljuje zakon, potrdilo o začasni usposobljenosti. Izpit obsega 2 pismeni preizkušnji in kolokvij. Datum, ura in kraj pismenih preizkušenj bodo določeni z odlokom predsednika deželnega odbora, ki bo objavljen v Uradnem deželnem vesniku 26. novembra 1985. P.O.D.O. št. 261/Pers, 31. avgusta 1984 Javni natečaj za 1 mesto svetovalca s poklicnim profilom urbanista - svetovalca s polnim delovnim časom v okviru osebja avtonomne dežele Furlanije -Julijske krajine. Na natečaj se lahko prijavijo kandidati, ki imajo diplomo fakultete za inženirstvo, arhitekturo ali urbanistiko ali po veljavnih zakonih enakovredne diplome in diplomo o usposobljenosti za opravljanje pokhca, kadar je ta predvidena ah pa v primerih, ko to dovoljuje zakon, potrdilo, o začasni usposobljenosti. Izpit obsega 2 pismeni preizkušnji in en kolokvij. Datum, ura in kraj pismenih preizkušenj bodo določeni z odlokom predsednika deželnega odbora, ki bo objavljen v Uradnem deželnem vestniku 26. novembra 1985. P.O.D.O. št. 264/Pers, 31. avgusta 1984 Javni natečaj za 1 mesto svetovalca s poklicnim profilom programerskega statistika - svetovalca s polnim delovnim časom v okviru osebja Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. Na natečaj se lahko prijavijo kandidati, ki imajo diplomo pravne fakultete za pohtične vede, ekonomijo in trgovino, statističnih ved, ekonomskih znanosti ah bančništva ali po veljavnih zakonih enakovredno diplomo. Izpit obsega 2 pismeni preizkušnji in kolokvij. Datum, ura in kraj pismenih preizkušenj bodo določeni z odlokom predsednika deželnega odbora, ki bo objavljen v Uradnem deželnem vestniku 26. novembra 1985. Prošnje za pripusti tev na natečaje morajo biti v skladu z razpisom in sestavljene kot je predvideno na vzorcu, ki je razpisu priložen. Vložiti jih je treba v generalnem tajništvu predsedstva deželnega odbora Furlanije - Juhjske krajine v Trstu, Ul. Carducci 6 najkasneje do 19. ure, 28. oktobra 1985. Uradni deželni vestnik lahko kupite: v Trstu v knjigami »I. Svevo« na Korzu Italia 8 (Podhod Rossoni); v Vidmu v papirnici »Benedetti« v Ul. Mercatovecchio 13; v Pordenonu v knjigami »Minerva« na Trgu XX. septembra; v Gorici v papirnici in knjigami »Antonini« v Ul. Mazzini 16. Natečaj je izobešen: v Trstu na sedežu deželnega odbora - Ul. Carducci 6; v Vidmu na deželni direkciji za javne ustanove - Ul. Savorgnana 11 in na deželni direkciji za kmetijstvo - Ul. Percoto 16; v Gorici na sedežu pokrajinskega kmetijstva nadzomištva v deželni palači v Ul. Roma 20 in na sedežu pokrajinske direkcije za javna dela na Korzu Itaha 205; v Pordenonu na sedežu pokrajinskega urada za javne ustanove v Ul. Cavahotti 12 in na sedežu pokrajinske direkcije za javna dela na Korzu Garibaldi 66. Trst, 29. septembra 1985 »LINEA«... LODEN Originalni LODEN je topel, mehak, lahek, praktičen, nepremočljiv, trajen. Vedno v modi! LODEN najboljše nacionalne in tuje produkcije, v bogati izbiri in najnovejših barvah dobite pri: »LINEA« - Ul. Carducci 4 - TRST GROZDJE ZA VINO ^s§^SUPER0RT0FRUTTIC0L0 “ Tr9 Ca9ni 1 r&r pjv ( zadnja postaja št, 19) TELEFON 81-03-21 SAMO IZBRANO BELO IN ČRNO GROZDJE Na tržaški univerzi zaključen pomemben industrijski posvet Več prostora in možnosti razvoju srednje velikih industrijskih podjetij Dokončnih, dolgoročnih odgovorov na vprašanje, v kakšno smer gre preobrazba industrijskega sistema na razvitem Zahodu in na Japonskem, od tržaškega posveta revije L’industria in deželne finančne družbe Friulia, ki se je včeraj zaključil na univerzi, prav gotovo ni nihče pričakoval. Profesor Romano Prodi, ki ga je včeraj sklenil v vlogi ekonomista in direktorja revije L’industria, ne pa tudi predsednika ustanove IRI, je to želel posebej poudariti. Kljub temu pa ja bjl dobro obiskan in zlasti številnemu zastopstvu deželnih podjetnikov izredno zanimiv posvet, lepa priložnost za percepcijo in razumevanje tega, kar se tačas v svetu in v Italiji na področju industrijskega sistema in politike dogaja. Priče smo novih, pomembnih tehnoloških resničnosti, ki so odgovornost za industrijski razvoj v zadnjih letih preusmerile na nove ohgopole, ki se odražajo tudi na našo družbo in kulturo. Toda, stare, klasične industrije so še vedno močno zastopane na evropskem tržišču, zato po Prodijevem mnenju ne moremo govoriti o »teku« proti novim ohgopolom, temveč o »hoji« in Evropa je ima pred seboj še lep kos. Klasična industrija je v letih krize pospešila svojo proizvodnost, država pa ji močno pomaga pri prodiranju na tržišča, kot se to dogaja na primer v Franciji. Prav v vlogi države pa je velika razlika med klasično industrijo in novimi oligopoli, ki so mnogo prožnejši in sposobnejši prilagajanja tržnim razmeram. Glede Italije je Prodi podčrtal dejstvo, da ima premalo podjetij po številu in da so prevelika, glavni problem pa je v odnosu med državo in podjetjem, ki z ozirom na ostale industrijsko razvite države predstavlja veliko anomalijo: Italija je sorazmerno majhna država z velikimi industrijskimi giganti, ki se vsi obračajo' na notranji trg, medtem ko lahko oligopole zasledimo na primer v oblačilni industriji, ki je pretežno usmerjena na svetovna tržišča. če k temu prištejemo še izredno majhno italijansko finančno tržišče, ki je na primer prav tolikšno kot luksemburško, potem lahko ugotovimo, da je struktura italijanskega podjetja v tem trenutku povsem neustrezna. Prodi je slikovito dejal, da ima italijanska industrija svojo maloštevilno aristokracijo (npr. Agnelli, Pirelli, Olivetti), manjka pa mu srednja buržoazija, sloj zdravih srednjevelikih podjetij, ki so dovolj prožna za proizvodno prilagajanje tržišču in dovolj močna za velika vlaganja v novo tehnologijo. V Italiji torej ni dovolj možnosti za prehod k novim oligo-polom, kljub temu da obstaja potrebno bogastvo. Prodi je rešitev nakazal predvsem v novi industrijski politiki, ki ne bo več kot doslej ščitila predvsem staro, klasično industrijsko strukturo; prilagoditi se ji bodo morale politične izbire, uporabiti bo potrebno nove zakonodajne in finančne instrumente, poiskati nove protagoniste in osvoboditi potencialne energije. Po zaključku posveta smo poprosili za kratko' oceno del podpredsednika deželne finančne družbe Friulia, prof. Vladimira Nanuta, ki je opozoril na problematiko odnosa med malimi in velikimi podjetji: država in javne finančne družbe morajo za prodor novih oligopolov zdravim malim in srednjim podjetjem nuditi ne samo finančno pomoč, temveč tudi storitve tehničnega in znanstveno-razi-skovalnega značaja, poleg tega da je nujno tudi sprostiti davčno težo. (vb) Jesenski tržaški sejem v znamenju starega orožja in nove tehnologije Vrsta odprtih srečanj openskega KD Tabor Slovensko kulturno društvo Tabor z Opčin nadaljuje z vrsto odprtih srečanj namenjenih načrtovanju društvenega delovanja v novi sezoni. Po uspelem sestanku za otroško dejavnost, ki bo stekla že v oktobru, vabi društvo člane in prijatelje na naslednja srečanja: V torek, 1. 10., ob 16. uri ritmična telovadba za otroke, sestanek s starši in vaditeljico; ob 17. uri rekreacijska telovadba za odrasle; ob 20.30 Tabor mladih. V sredo ob 17.30 razstavna dejavnost; ob 19. uri glasbena dejavnost. V petek ob 18.30 upravno gospodarske zadeve. V sobota ob 18. uri folklorna dejavnost. V torek, 8. 10., ob 18. uri Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši, glasilo in Radio Opčine; ob 20.30 zborovska dejavnost. V četrtek, 10. 10., ob 20. uri dramska dejavnost. Predstavniki Velesejemske ustanove so včeraj na tiskovni konferenci predstavili letošnji jesenski sejem, ki predstavlja drugo izdajo salona Spazio 2 in razstavo vojnega orožja in naprav iz zgodovinske zbirke Henriquez, poleg tega pa pušča prostor za promocijske in trgovinske dejavnosti. Uradno odprtje sejma bo prihodnji petek, 4. oktobra, dan prej pa ga bo obiskal minister za znanstveno raziskovanje Granelli, ki se bo sestal s člani delovne skupine za pripravo letošnjega salona Spazio 2. V njej so predstavniki vseh deželnih in tržaških raziskovalnih in študijskih ustanov, po besedah predsednika Velesejemske ustanove Toresellè pa je želeti, da bi svoje delo nadaljevala. Salon tehnologije in raziskave ima namreč za sedaj predvsem promocijsko in tržno naravo, prireditelji pa upajo, da bo v prihodnje razširil svojo vlogo tudi na področje apliciranega raziskovanja najsodobnejših tehnoloških usmeritev. Po mnenju Tort-aelle je Trst, s svojo preživelo veliko javno industrijo idealni prostor za praktično uporabo znanstvenih spoznanj, za preobrazbo svojega proizvodnega sistema po najnovejših tehnoloških in inovativnih kriterijih. Upati je, da nam bo mesto sledilo — je zaključil Toresella — kar se žal doslej ni dogajalo. Letošnjega salona Spazio 2 se bo udeležilo 70 razstavljalcev v zastopstvu več kot sto podjetij, ki imajo priložnost predstaviti javnosti svojo dejavnost. Med njimi so na primer Mednarodni center za teoretsko fiziko, Astronomski observatorij, Geofi-zični inštitut, padrišli Raziskovalni center itd. Veliko širše pa bo verjetno zanimanje občinstva za razstavo Hen-riquezove zbirke orožja, za katero je poskrbel Konzorcij za Henriquezov muzej V SSG uspele ponovitve »Matička« in »Chicchignole« Medtem ko se ansambel SSG pripravlja na otvoritveno predstavo letošnje gledališke sezone, ki jo bo začel z Goldonijevimi »Primorskimi zdrahami«, se vrstijo v samem Kulturnem domu ponovitve lanskoletne uspešnice »Ta veseli dan, ali Matiček se ženi«, kot tudi komedije Ettoreja Petrolinija »Chicchignola«, s katero bo tržaško gledališče v oktobru nastopilo na letošnjem Borštnikovem srečanju gledališč v Mariboru. V petek dopoldne si je veselo Linhartovo komedijo ogledalo kar lepo število dijakov prvih razredov nižjih srednjih šol s Tržaškega, včeraj pa so se z nekaj avtobusi pripeljali na dopoldansko predstavo te komedije v Trst dijaki osemletke iz Izole s svojimi vzgojitelji. Sinoči pa so v Kulturnem domu ponovili komedijo »Chicchignola«, tokrat za udeležence sindikalnega izleta iz Ljubljane: Udeleženci tega izleta so v dopoldanskih urah obiskali dolinsko občino, kjer so se okrog 13. ure zbrali pred spomenikom padlim v Dolini. Tu jih je pozdravil dolinski župan Edvin Švab, ki jih je seznanil s stvarnostjo v dolinski občini, z njenimi prizadevanji za vse tesnejše prijateljske stike z matično domovino, pa tudi z deležem, ki ga je dala omenjena občina v narodnoosvobodilnem boju. Komedijo »Chicchignola« bo gledališče v tem tednu ponovilo še na Opčinah in kak dan pred nastopom v Mariboru, tudi v Križu. Protesti pacifistov^ komunistov in ACLI Ob jutrišnji predaji križarke Garibaldi obrambna politika vlade sredi polemik »Nič več denarja za oboroževanje; dajte ga raje za šole, bolnišnicp. ?a nova delovna mesta.« S to parolo in še s podobnimi gesli se je vce.uj n. poldne začela na Borznem trgu protestna manifestacija v zvezi z jutrišnjo slovesno izročitvijo nosilke helikopterjev Garibaldi italijanski vojni mornarici. V sprevodu s številnimi transparenti, so udeleženci manifestacije obšli glavne ulice mestnega središča, se zaustavili tudi pred konzulatom Južnoafriške republike in se nato ponovno zbrali na Borznem trgu, kjer so bila, na posebnih panojih, m brazložena stališča odborov za mir, odborov proti onesnaževanju in podobnih organizacij do gradnje nove ladje, za katero je država porabila tisoč milijard lir in proti oboroževanju nasploh. Če je bilo pozitivno dejstvo, da so na manifestaciji sodelovali mladi, je negativna ugotovitev, da je njihova pobuda (vsaj na ulici) naletela na brezbrižnost ostalih. Močno je motila opazovalca tudi udeležba skupine mladih v napol vojaških uniformah. So te res spadale v takšno manifestacijo proti oboroževanju? V včerajšnji številki smo vsekakor že poročali o stališču Centra pobud za mir, ki deluje v okviru ZKMI, nato pa smo prejeli še tiskovno sporočilo državnega tajništva ZKMI, ki povsem potrjuje navedbe Centra za mirovna pobude. Poleg tega pa je za jutri dopoldne ob 10. uri napovedana tiskovna konferenca v Časnikarskem krožku, ki jo bo vodil član poslanske komisije za obrambo Baracetti (KPI) in na kateri bo govor predvsem o italijanski vojaški politiki, popoldne ob 17.30 pa bo prav tako v Časnikarskem krožku okrogla miza na temo: »Oboroževalna tekma, vojna industri- Sprevod pacifistov na Rusem mostu ja, demokracija: primer Garibaldi«. Tem protestom v zvezi z Garibaldijem se je pridružila tudi tržaška federacija KPI, ki poudarja predvsem velike stroške, ki so bili potrebni za izgradnjo letalonosilke, medtem ko se civOno ladjedelništvo nahaja v veliki krizi. Tržaška KPI očita vojni mornarici tudi to, da je Garibaldi izrazito ofenzivno oborožen in nima nič o-praviti z obrambo in sigurnostjo države. Med tistimi, ki. ne kažejo posebnega navdušenja nad novozgrajeno letalonosilko Garibaldi, so tudi pripadniki krščanskega delavskega združenja ACLI. Po njihovem mnenju so veliki stroški za izgradnjo Garibaldija in na splošno oboroževalna dirka med obema blokoma jasen dokaz, da na obeh straneh ni pravega posluha za dialog, kar povzroča vedno večjo mednarodno napetost in preprečuje mirno sožitje med narodi. V to dirko se je kot kaže spustila tudi Italija, ki je za izgradnjo nove letalonosilke lahko našla velika sredstva, ki pa gredo na žalost na račun notranjega ekonomskega razvoja in odpravljanja revščine, ki v Italiji še vedno obstaja. V nadaljevanju svojega sporočila ACLI navaja, da je nevzdržno to, da država jemlje prispevke zdravstvu, izobraževanju in socialnemu skrbstvu, po drugi strani pa stroški za oboroževanje naraščajo celo bolj, kolikor je zahteval NATO pakt, kateremu Italija pripada. Zaradi tega je združenje ACLI proti poveličevanju uspehov v vojni industriji in se zavzema predvsem zato, da se v Italiji da večji poudarek »civilni« industriji, ki je lahko prav tako vodilna in tehnološko usposobljena kot vojna. Član predsedstva SZDLJ Rožic obiskal naš dnevnik in SSG Redakcijo Primorskega dnevnika in Založništvo tržaškega tiska je včeraj obiskal član predsedstva SZDL Jugoslavije Marjan Rožič, katerega sta spremljala sekretar Turistične zveze Jugoslavije Pera Djokovič in vodstveni funkcionar RTV Ljubljana Vlado Žlajpah. Živahen razgovor se je razvil okrog položaja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in naporov za dosego globalnega zaščitnega zakona. Tov. Rožič je v tej zvezi poudaril podporo celotne jugoslovanske federacije, toda tudi nujnost, da vse jugoslovanske republike bolje informiramo. SZDL Jugoslavije vzdržuje številne živahne stike z raznimi strankami in je razvila vrsto stikov z vsemi strankami ustavnega loka Italije. Ti razgovori so odprti in sproščeni in je vedno prišla do izraza jugoslovanska načelna usmeritev za zaščito narodnostnih manjšin in konkretna podpora prizadevanjem slovenske manjšine za uveljavljanje svojih pravic. Tov. Rožič je nato orisal sedanje jugoslovanske napore za stabilizacijo, stvarno ocenil gospodarske odnose, napredke in pomanjkljivosti. Obravnaval je usklajevanje stališč pri deviznem zakonu in razpravah o pake- SINDIKATI ZAHTEVAJO SREČANJE S CRAXIJEM Jutri stavka v ladjedelnici Jutri Rodo delavci tržaške ladjedelnice Sv. Marka z novo stavko nadaljevali svoj boj za izhod iz hude proizvodne in zaposlitvene krize in za ovrednotenje oddelka za posebne ladijske konstrukcije, ki kljub svoji u-činkovitosti ne dobi delovnih naročil. Stavkali bodo od 8.30 do 12. ure, takoj na začetku stavke pa je tovar-niški svet sklical generalno skupščino vseh zaposlenih in delavcev v dopolnilni blagajni. Dan sindikalnega boja bodo sindikalisti 'izkoristili tudi za udeležbo na slovesnosti ob predaji vojaške ladje Garibaldi, saj so zahtevali, da bi se takoj po zaključku sestali s predsednikom vlade Cra-xijem. Diplome gostincem za »Piavo na mizi« Po' uspešnem zaključku poletne gostinske pobude za ovrednotenje plavih rib (Azzurro a tavola), ki je trajala od 22. juh ja do 22. septembra, bo 42 gostincev, ki je na njej sodelovalo, prejelo diplome ustanove — pokroviteljice, tržaške Trgovinske zbornice. Slovesnost bo jutri ob 18.30 na sedežu zbornice. V petek se je drugič sestal dolinski občinski svet Sprejet predlog o vrednotah odporništva ob vzdržanju svetovalcev KD in SSk V petek se je v Dohni na svoji redni seji sestal dolinski občinski svet. Obravnavah so nekatere točke, ki so jih prenesh še s seje v mesecu juniju in nekatere nove zadeve, ki so se pojavile v zadnjem času. Tako so najprej vohh občinske predstavnike v Kraško gorsko skupnost. Ob županu Edvinu Švabu, ki je avtomatično član KGS, so izvolili še predstavnika KPI Gherbassija, predstavnika PSI Pečenika in predstavnika SSk Tula. Sledilo je županovo poročilo o raznih občinskih zadevah, med katerimi nekatere zaslužijo nekaj več pozornosti. Tu so na prvem mestu prav gotovo avtobusni prevozi, pri katerih je z reorganizacijo prišlo do nekaterih nasprotovanj med prebivalci posameznih vasi. Zato je občinska uprava skhcala prizadete prebivalce, sprejela njihove zahteve in jih bo v dogovoru z ACT skušala usrezno rešiti. Govor je bil tudi o organizaciji letošnjih Kmetijskih dnevov, ki so po mnenju vseh izredno uspeh, edino senco pa je na to prireditev vrglo pokrajinsko nagrajevanje osmič, ki je potekalo brez dogovora z vodstvom celotne prireditve le v italijanščini. Župan je poročal tudi o predvidenih prireditvah, kjer bo sodelovala dolinska občina. Tako se bo skupina otrok iz Dohne prihodnjo soboto udeležila srečanja 500 otrok v Gorici in Novi Gorici, ki bo potekalo pod pokroviteljstvom UNICEF pod naslovom »O-troci brez meja«. Nato pa bo 11. oktobra v okviru nastopov Unije Italijanov za Istro in Reko v gledališču France Prešeren nastopila dramska skupina iz Izole, 9. novembra pa še nekaj skupin iz Istre in Reke. Nadalje so se svetovalci zadržah pri predlogu občinskega odbora, da se sprejmejo stališča v zvezi z vrednotami, ki opredeljujejo odporništvo in demokracijo. Odbor je predlagal, da se kot te vrednote potrdijo svoboda, enakopravnost, sožitje, mir, delo, zaščita šibkejših, upor in boj proti zatiralcem, obenem pa je predlagal, da se soglasno obsodi pet primerov, ki so v zadnjem času žahli vrednote odporništva in tudi ogrozih demokratičnost inštitucij. Tako naj bi V dveh prometnih nesrečah v središču mesta upokojenka ob življenje, vespist hudo ranjen V mestnem središču sta se včeraj pripetili dve hudi prometni nesreči, v kateri je ena oseba izgubila življenje, druga pa bila težko ranjena. Prva in usodnejša se je zgodila v križišču med Ul. Milano in Ul. XXX ottobre nekaj pred 11. uro; 20-letni Paolo Corsi iz Ul. Monte S. Gabriele 43 je z motornim kolesom vozil skozi križišče in pri tem zbil 80-letno upokojenko Stefanio Pecar por. Ammirabile, ki je stanovala v Ul. Lavatoio 4. Ker pri sebi ni imela dokumentov, so jo le malo pred smrtjo, ki je nastopila okrog 19. ure, uspeli identifi cirati. Njene poškodbe so bile izredno hude: zdravniki so ji ob sprejemu ugotovili udarec v tilnik, odprt zlom desne noge in komo 2. stopnje, tako da so si pridržali prognozo. Kljub intenzivni negi pa se je njeno stanje v teku popoldneva poslabšalo, proti večeru pa je izdihnila. Druga nesreča se je pripetila popoldne v Ulici Coroneo, v bližini križišča z Ulico Zanetti. Takrat so gasilci s težkim vozilom in vključenimi sifenami drveh po Ulici Coroneo proti Ulici F. Severo, ko je zavozil v desni bok njihovega vozila 20-letni vespist Mauro De Ponte iz Ul. Frescobaldi 17. Fant je, vsaj tako kažejo prvi izvidi, zavozil na Ul. Coroneo prek zelenega semaforja, ni pa slišal siren, oziroma ni opazil gasilskega vozila. Trčenje je bilo silovito, kljub hitremu zaviranju šoferja avto-cisteme, gasilca Maurizia Jermana. S skupnimi močmi so gasilci in reševalci Rdečega križa takoj pomagali ranjenca in ga posadih na rešilec. Njegovo življenje pa je kljub hitri pomoči v veliki nevarnosti, saj je za-dobil hud udarec v glavoi in je v komi. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek katinarske bolnišnice s pridržano prognozo. Trčenje sredi Doline Na ortopedski oddelek so včeraj ob 16.30 sprejeli 63 letnega Giuseppa Micussija od Dom ja 108, ki si je verjetno zlomil nekaj reber v. prometni nesreči, do katere je prišlo sredi Dohne. Micussi je s svojim fiatom 128, v katerem je sedela tudi njegova vnukinja, vozil po glavni cesti proti vaškemu središču, ko mu je v višini hišne številke 210 oviralo pot parkirano dostavno vozilo ape. Micussi ga je prehitel, v tistem trenutku pa je privozil mimo z Alfa romeo 20-letni karabinjer Corrado Za-nello. Nihče od voznikov ni pristavil, tako da sta vozili čelno trčih. Micussi bo okreval verjetno v 10 dneh, v ravnotohkih tudi njegova 9-letna vnukinja Katia Percelh, ki se je ranila v brado in se zdravi v otroški bolnišnici. obsodih zavlačevanje odobritve zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji, obisk predstavnikov Heimat-diensta v Trstu in, široko poročanje o tem v itahjanskem tisku, prepoved tržaške občine o uporabi slovenščine ob razstavi o bombnih napadih in pa prepoved slovenske maše v Špetm Siovenov. Pri tem se je razvila izredno široka razprava, po kateri so komunisti in sociahsti glasovah za predlog občinskega odbora medtem ko so se svetovalci KD in SSk vzdržah. Ker so ostala pri tem odprta še nekatera vprašanja, so na predlog načelnika svetovalske skupine KPI Ote to točko prenesh tudi na naslednjo sejo. Občinski svet je nato obravnaval še neklaj točk in med drugim sprejel najetje posojila za 2. odsek pokopališča v Borštu v višini 119.990.000 lir in posojilo za nakup posebnih industrijskih vozil za razne občinske službe v višini 147.729.000 lir Mlademu tatu ni manjkalo »idej« Agenti letečega oddelka so prijavili sodstvu zaradi večkratne tatvine v obremenilnih okoliščinah, poneverjanja bančnih listin in povzročitve telesnih poškodb 23-kitnega Danieleja Favera. Mladi, ki nima stalnega bivališča in zaposlitve, je že star znanec policije. Tokrat je kršil zakon na račun 52-letnega Maria Marogna, svoje 54-letne matere Nelle Antonucci in 26-kOJS£f] foto kino optika IRSI Ul Mo i * ini 5f DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Miramarski drevored 117, Ul. Combi 19, Sesljan, Bazovica, žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Sesljan, Bazovica, žavlje. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tek 228-124; Bazovica: teL 226-165; Opčine: teL 211-001; Zgonik: teL 225-596; Nabrežina: teL 200-121; Sesljan: teL 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 85 46 77 67 49 CAGLIARI 85 43 24 20 70 FIRENCE 79 21 47 54 68 GENOVA 26 50 5 58 28 MILAN 41 81 14 3 7 NEAPELJ 39 55 36 25 28 PALERMO 4 33 61 15 5 RIM 86 8 4 48 77 TURIN 69 90 14 78 67 BENETKE 52 87 56 33 76 ENALOTTO 222 1 X X 122 XXI KVOTE: 12 — 19.444.000 lir 11 — 667.000 lir 10 — 68.000 lir KD Lonjer - Katinara in ŠD Adria priredita danes PRAZNIK GROZDJA V LONJERJU Vabljeni! (jTakM-ija Ul. sv. Frančiška 20 Vas vabi v četrtek, 3. oktobra, ob 18. uri na ODPRTJE * KIPARSKE RAZSTAVE ZDENKA KALINA Retrospektivna razstava NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Odsek za zgodovino vabi na razstavo o arheoloških raziskavah RODIK Kulturni dom v Trstu, Ul. Petronio 4. Otvoritev v petek, 4. oktobra, ob 18.30. KD F. Venturini D o m j o VIKJ SHOW večer komične magije, glasbe, plesa in. . . v soboto, 5. oktobra, ob 20.30 nas obišče čarodej VIKJ Otroci, starši, none in nonoti, tete in strici pridite vsi v Kulturni center A. Ukmar - Miro pri Domju. Ne bo vam žal! mali oglasi NA GRETI je pred časom zbežala iz kletke zelena papiga vrste amazonia. Kdor jo je našel, naj telefonira na št. 040/410-449. PRODAM 2 prostora v pritličju: 70 kv. m in 80 kv. m s sanitarijami. Tel. 040/746-694. NA PODSTREŠJU prodam svetlo sobo, III. nadstr., za 3.000.000 lir. Tel. 040/741-035. STAREJŠA GOSPA, sama, bivajoča v Trstu išče stalno osebo s znanjem italijanščine za vodenje udobnega stanovanja in majhno osebno oskrbo. Nudi hrano, prenočišče in plačo. Telefonirati na št. 040/61455 zjutraj ali ob urah obeda na št. 040/722-362. PRODAMO hišo v Ankaranu, nedokončano, takoj vseljivo. Tel. št. 003868/ 21947, ugodna cena. KUPIM ročno ali motorno črpalko za pretakanja vina. Tel. 040/200-621. PRODAM hišico, 80 kv. m z garažo, v bližini Rocola. Tel. 040/228-390. PRODAM rulotko znamke roller, letnik 1977, za 3 osebe z verando in z novimi pripomočki. Tel. 040/229-285. PRODAM nezazidljiv teren v Gabrovcu. Tel. 040/229-281. PRODAM 13 let staro stanovanje v Gorici, 85 kv. m, garaža in klet. TeL 0481/33156 ali 21265. 18-LETNO DEKLE išče kakršnokoli zaposlitev v jutranjih urah. Tel. na št. 040/228-646. GOSTILNA TUL v Mačkoljah bo zaprta zaradi popravil od 1. oktobra 1985 do 1. januarja 1986. IŠČEM prvo zaposlitev kot brivski vajenec. Tel. 040/227-412. PRODAM golf GTD turbo diesel 55.000 km, v odličnem stanju, letnik november 1982. Tel. 040/227-284. PRODAM autobianchi 112, 70 hp, letnik 1979, 60.000 km, v dobrem stanju. Tel. 040/227-284. PRODAM kamper fiat 238 letnik 1978. Telefonirati po 20. uri na št 040/ 812-956. MOŠKI 54 let išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 040/211-221 ali 003866/32226. NUDIM pomoč iz matematike. Telefo nirati popoldne na št 003865/21972. HILDEGARD BAYER — dnevni In večerni tečaji nemškega jezika za odrasle, dijake in otroke. Vpisovanje: ponedeljek - petek od 16. do 19. ure. TRST - UL Ginnastica 3 - TeL 730-037 ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna ul. 44 - Opčine, Trst. PRODAJAM avto fiat 127/C, letnik '78. v odličnem stanju. Tel. 727-837 ob urah kosila. Tf K. & G. V KONFEKCIJE Nudi vam novosti za jesen - zimo: puloverje, srajce, hlače, krila, spodnje perilo, nogavice, volno. VSE ZA MOŠKE IN ŽENSKE OPČINE _ Narodna ulica 71 _ TRŽAŠKA POKRAJINA PRISPEVKI ZA OTROKE IZSELJENCEV Tržaška pokrajinska uprava je pooblaščena, da dodeli prispevke, ki jih predvideva čl. 5, odstavka a) in b), deželnega zakona št. 51 z dne 27.10.1980 za akademsko ali redno šolsko leto 1985/86. Pravico do teh prispevkov imajo otroci izseljencev, ki bivajo v tujini (ali pa so se vrnili po 1. januarju 1984, potem ko so v zadnjem petletju bili v tujini najmanj dve leti). Pomoč dobijo za šolanje na rednih šolah, univerzah, za podiplomski študij, za poklicne tečaje in za tečaje za poklicno prekvalifikacijo na deželnem teritoriju. Otroci izseljencev iz Furlanije - Julijske krajine dobijo podporo tudi za obiskovanje tistih šol in tečajev, ki jih v deželi ni. Rok za vložitev prošenj v tajništvo predsedstva pokrajinske uprave v Trstu zapade 30. septembra ob 13. uri. Zainteresirani lahko dignejo okrožnico z vsemi pojasnili v vratarnici Tržaške pokrajine na Trgu Vittorio Veneto 4 vsak dan — vključno v soboto — od 8. do 14. ure. informacije SIP uporabnikom Menjava telefonske številke ! Družba SIP obvešča, da bo jutri. 30. septembra 1985, menjala telefonsko številko približno 3.500 abonentom tržaške občine na področju griča Sv. Vida. Interesenti so bili že obveščeni. Nova telefonska številka je označena skupno s staro v oklepaju v telefonskem imeniku 1985/86. Za nadaljnje informacije se lahko poslužite št. »12« (informacije v zvezi z naročniki — brezplačna služba). delle Telecomunicazioni p.a. radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - Nedelja, 29. septembra 1985 italijanska televizija Prvi kanal 10.00 Lo spaventapasseri - povesti 10.25 Richie Rich - risanka 11.00 Maša 11.55 Praznični dan 12.15 linea verde 13.00 Dnevnik - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 - Vesti 14.00 Domenica in... 14.20 15.50 in 16.45 športne vesti 17.50 Italijansko nogometno prvenstvo 18.20 90. minuta 18.45 Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Due prigionieri - 6. nadalj. 21.40 športna nedelja 22.55 človek in motorji - 4. oddaja 23.40 Dnevnik 1 - Zadnje vesti - Vremenske razmere Drugi kanat 10.00 Simfonični koncert - J. S. Bach 10.50 Lady Madama - TV film 11.40 Nedeljska matineja Piccola stella - film Igrajo: Shirley Tempie, James Dunn, Claire Trevor 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 13.30 I pompieri di Viggiù - film Igrajo: Totò, Carlo Campanini, Silvana Pampanini 14.55 Dnevnik 2 - Neposredni športni prenosi Catania: Gimnastika Merano: Konjske dirke 16.50 L’estate azzurra - TV film 17.50 Le strade di San Francisco -TV film 18.40 Dnevnik 2 - Gol flash 18.50 Italijansko nogometno prvenstvo Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.50 Dnevnik 2 - Poročila 20.00 Dnevnik 2 - Domenica sprint 20.30 L’ispettore Derrick - TV film 21.30 Dnevnik 2 - Večerne vesti 21.40 Tempi d’oro - 4. nadaljevanje 22.55 Dnevnik 2 - Trentatrè - Tednik o medicini 23.25 Šola in vzgoja: živali 23.55 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tret|i kanal 12.15 Glasba od vsepovsod 12.55 Cantamare - glasbena oddaja 13.50 Discoestate 85 14.50 Dnevnik 3 - Neposredni športni prenosi Novara : hokej Rim: mali nogomet: Italija -Anglija 15.55 Tex è ora dnema 17.35 L’ultimo apache - film Igrajo: Buri Lancaster, Jean Peters, John Mdntire 19.00 Dnevnik 3 19.10 Deželna {»ročila 19.20 Deželni šport 19.40 Rockline 20.30 Domenica gol 21.30 Siciljski pisatelji 22.05 Dnevnik 3 22.30 Nogometno prvenstvo A-lige 23.15 Deejay musica - 2. oddaja jugoslovanska televizija L|ubl|ana 8.10 in 14.20 Teletekst RTV Ljubljana 8.25 Poročila 8.30 Živ žav: Risanka, Mačkon in njegov trop 9.25 Obiskovalci - 11. del nadalj. 9.55 F. švantner: Življenje brez konca - 1. del 11.05 Folklorna skupina Tine Rožanc 11.35 625 - oddaja za stik z gledalci 12.00 Pod lipo, prenos iz Izole in Rovinja 13.30 Poročila 14.35 Prisluhnimo tišini - oddaja za slušno prizadete 15.25 V. Majer: Očenašov dnevnik -humoristična nadaljevanka 16.15 Kisli dež - kratki film 16.40 Poročila 16.45 Ljudje s poljane miru -dok. oddaja 17.30 Bela mama - film 19.05 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik in Vreme 20.00 S. Stojanovič: Zgodbe iz tovarne - 2. del 21.00 Jazz na ekranu: Nana 2. oddaja 21.35 športni pregled 22.20 Poročila Kopar 12.15 Primomercato Tržnica - predstavitev in prodaja 15.00 Pomorske zgodbe - TV film 16.30 Risanke 17.30 Na meji verjetnega: Nenavadni podvigi 18.00 Tom Sawyer TV film 18.30 Velike nesreče 19.00 Nogomet: Jugoslavija - NDR 20.30 Film 22.20 Deset italijanskih režiserjev -deset italijanskih zgodb 20.30 Rokomet: Jugoslavija - Nizozemska Zagreb 10.30 Glasbeni tobogan 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan 14.00 TV plošča: Dani Maršan 14.15 Hazarder - serijski film 15.15 Nedeljsko popoldne 17.25 Skrivnostna ženska - film 18.55 Retrospektiva zagrebške šole risanega filma 19.30 Dnevnik 20.00 Zgodbe iz tovarne - 2. del nanizanke 21.00 Troja - Od Gabele do Ulčinja -TV esej 21.35 Športni pregled zasebne postaje CANALE 5 8.30 Alice - TV film 9.00 Flò - TV film 9.30 Maude - TV film 10.00 Mama Malone - TV film 10.30 Napoved programov 11.30 Superclassifica show 12.30 Punto 7 - aktualnosti 13.30 Buona domeniva - vodi Maurizio Costanzo 20.30 Bel Air, la notte del massacro -film 22.30 Dallas - TV film 23.30 Punto 7 - aktualnosti 00.30 Chicago Story - TV film RETEQUATTRO 8.30 Mi benedica padre - TV film 9.00 Un ragazzo difficile - film 10.20 I lancieri neri - film Igrata: Mei Ferrer in Yvonne Fuaneaux 12.00 California - TV film 13.00 The Muppet Show 13.30 Jumbo Jambo - dokumentarec 14.00 Amici per la pelle - TV film 15.30 Promesse di marinaio - film 16.40 Col ferro e col fuoco - film 18.30 Attenti a quei due - TV film 19.30 New York New York - TV film 20.30 California - TV film 21.30 Mai dire si - TV film 22.30 A cuore aperto - TV film 23.30 Cinema e company 24.00 I quattro monaci - film ITALIA 1 8.30 Bim Bum Barn L’uccellino azzurro - risanka Bun Bun - risanka I fantastici viaggi di Fiorellino - risanka 10.15 II giustiziere - film 11.40 Premiere 12.00 Hardcastle & Me Cormick -TV film 13.00 Grand Prix 14.00 športna nedelja 16.00 Dee Jay Television 19.00 Lucky Luke - TV film 20.00 Occhi di gatto - risanka 20.30 Quo Vadiz - zabavnoglasbena oddaja 22.15 Riptide - TV film 24.00 Due numero perfetto - film 1.45 Mod Squad i ragazzi di Greer - TV film TELEPADOVA 9.00 Gran bazar 12.00 La talpa - TV film 13.00 L’incredibile Hulk - TV film 14.00 Sam e Sally - TV film 15.00 I nuovi Rookies - TV film 16.00 Arabesque - TV film 17.00 Fotomodella 85 18.00 Sky Ways - TV film 18.30 Film 20.30 Fantasmi a Roma - film 22.30 Fuorigioco 23.30 In primo piano 24.00 Sesto senso - TV film TRIVENETA 6.00 A chi va l’eredità - film 7.30 Morte silenziosa - film 9.00 Risanke 9.25 Week-end 9.30 Dokumentarec 12.25 Speciale spettacolo 12.30 TV film 12.55 Horoskop 13.00 Razstava starih izdelkov in dragocenosti 16.30 Razstava preprog 20.00 Week-end 20.15 Filmski spored 20.30 Film 22.00 Razstava slik TELEFRIULI 13.30 Andrea Celeste - TV film 14.30 Povera Clara - TV film 15.30 Superclassifica show 16.30 n clan dei Marsigliesi - film 18.30 Ispettore Dante - TV film 19.00 Victoria Hospital - TV roman 19.30 Športna oddaja 20.30 H bambino e il grande cacciatore - film 22.30 H diritto d’amare - film Ponedeljek, 30. septembra 1985 italijanska televizija Prvi kanal 10.00 Televideo 11.55 Vremenska napoved 12.00 Dnevnik - Kratke vestj 12.05 Dnevnik 1 - Casual 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute... 14.00 Čudovita zgodovina Italija 15.00 Posebna oddaja iz Parlamenta 15.30 Šola in vzgoja 16.00 Tre nipoti e im maggiordomo TV film 16.30 Ponedeljkov šport 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Action now: questa pazza, pazza America - 6. del 17.35 Storie di ieri, di oggi, di sempre 18.05 L’amico Gipsy - TV film 18.40 Sette spose per sette fratelli TV film 19.35 Almanah in Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 Balordi e Co. società per losche azioni. Capitale interamente rubato 1.000.000 - film 22.15 Dnevnik 22.25 Filmske novosti 22.30 Posebna oddaja Dnevnika 1 23.30 Dnevnik 1 - Zadnje vesti 23.45 Košarka: Italija - URSS Drugi kanal 10.00 Televideo 12.00 Lady Madama - TV film 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - C’è da vedere 13.30 Capito! - nadalj. 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem - Oddajo vodita: Claudio Sorrentino in Roberta Manfredi 16.10 Šola in vzgoja 16.30 L’estate azzurra - TV film 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 I figli dell’ispettore - TV film 18.15 Spaziolibero: i programmi dell’accesso 18.30 Dnevnik 2 - Šport 18.40 Le strade di San Francisco TV film 19.45 Dnevnik 2 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 Incontri rawicinati - Intervjuji Dnevnika 2 21.25 Philip Marlowe investigatore privato - TV film 22.15 Dnevnik 2 22.25 Verska rubrika 22.50 II meglio del West - TV film 23.20 Šola in vzgoja 23.50 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tret|i kanal 15.55 Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige 18.20 Speciale Orecchiocchio 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželni šport 20.05 Šola in vzgoja: Potovanje v svet rastlin 20.30 Awanvera - Glasbena oddaja 21.30 Dnevnik 3 21.40 Šola in vzgoja: Salomonova hiša 22.10 Ponedeljkov proces 23.15 Dnevnik 3 jugoslovanska televizija Koper 14.20 Detektiv v copatah - TV film 15.00 Film 16.50 Risanke 17.30 Na meji verjetnega (nenavadni podvigi) 18.00 Zdravnik in otrok (medicinska oddaja) 19.00 Odprta meja Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugim tudi naslednji prispevki: TRST — Deželna kriza GRADEŽ — Deželna konferenca o izseljenstvu GLINŠČICA — Odprta meja NABREŽINA — Skupščina KPI VRH — Odprtje kulturno-športnega središča ŠPORT* TRST — Košarka - Jadran PROSEK — Nogomet: Primorje - Primorec 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Kuhanje - moj konjiček 20.30 športni pregled 21.00 Film 22.00 TV D - Vse danes 22.10 Film 22.45 Rokomet: Jugoslavija - Bolgarija L|ubliana 8.50 TV v šoli 12.30 Poročila 17.15 Teletekst 17.30 Poročila 17.35 Mali svet 18.05 Lizika 18.25 Podravski obzornik 18.45 Glasba za mlade 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik in Vreme 20.05 Vedno na poti - 1. nadalj. 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Aktualno 21.40 Glasbeni večer: O ljudskem... 22.35 TV dnevnik Zagreb 16.20 Videostrani 16.30 TV v šoli 17.30 Poročila 17.45 Podvigi druščine pet petelinčkov otroška serija 18.00 Skladatelji za otroke 18.15 Narodna glasba 18.45 Glasba za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 P. Pavličič: Eter - drama 21.25 Svet danes 21.55 Izbrani trenutek 22.00 TV dnevnik 22.20 En avtor, en film zasebne postaje CANALE S 10.30 General Hospital - nadalj. 11.30 Faciamo ùn affare - kviz 12.00 Tuttinfamiglia - kviz Oddajo vodi: Claudio Lippi 12.40 II pranzo è servito - kviz Vodi: Corrado 13.30 Sentieri - nadalj. 14.30 La valle dei pini - nadalj. 15.30 Una vita da vivere - nadalj. 16.30 Hazzard - TV film 17.30 Doppio slalom - kviz 18.00 II mio amico Arnold - TV film 18.30 C’est la vie - kviz 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Love boat - TV film 20.30 Bel Air, la notte del massacro film 2. del 22.30 Dallas - TV film 23.30 šport: golf RETEQUATTRO 10.15 Poveri milionari - film 12.15 Bravo Dick - TV film 12.45 Ciao Ciao 14.15 Destini - TV novela 15.00 Piume e paillettes - TV novela 15.40 La bellissima estate - film 17.30 Lucy Show - TV film 18.00 Bravo Dick - TV film 18.30 Ai confini delal notte - TV film 19.00 I Ryan - TV film 19.40 Febbre d’amore - TV film 20.30 Incontri d’estate - variete Oddajo vodita: Enrico Beruschi in Karina Huff 22.15 Serpico - TV film 23.15 Alfred Hitchcock presenta TV film 23.45 Dick Tracy - TV film 00.15 Agente speciale - TV film ITALIA 1 10.30 Operazione ladro - TV film 11.30 Quincy - TV film 12.30 La donna bionica - TV film 13.30 Help - kviz Oddajo vodijo F. Carminati in Gatti di Vicolo Miracoli 14.15 Deejay Television 15.00 Chips - TV film 16.00 Bim Bum Barn - risanke 18.00 Quella casa nella prateria TV film 19.00 Gioco delle coppie - kviz 19.30 Happy Days - TV film 20.00 Risanke 20.30 Magnum P.I. - TV film 21.30 Riptide - TV film 22.30 Be Bop a Lula - glasbena odd. 23.30 Joe Hill - film TELEPADOVA 14.00 Innamorarsi - TV film 15.00 Capriccio e passione - TV film 15.30 Sky Ways - TV film 16.00 I nuovi Rookies - TV film 17.00 Risanke 19.30 Carmin - TV film 20.30 Joe Valachi - I segreti dj Cosa Nostra - film 22.30 Fotomodella 85 23.30 Film TRIVENETA 10.00 II traditore è tra di noi - film 11.30 TV film 12.00 Film 13.25 Horoskop 13.30 TV film 14.25 Speciale spettacolo 14.30 Una ragazza ingenua - film 16.00 Filmske novosti 16.30 Risanke 17.30 I cacciatori di tigri - film 19.00 TV film 19.30 Speciale spettacolo 19.35 Dokumentarec 20.15 Filmske novosti 20.30 L’arbitro - film Igra: Landò Buzzanca TELEFRIULI ' 15.00 Povera Clara - TV film 16.00 Risanke 17.00 Victoria Hospital - nadalj. 17.30 Povera Clara - TV film 18.30 Ispettore Dante - TV film 19.00 Dnevnik 19.30 Andrea Celeste - TV film 20.30 Nogomet: Udinese - Inter 22.30 Dnevnik - Zadnje vesti 22.45 Operazione Costa Brava - film radio Nedelja, 29. septembra 1985 RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Glasoene podooe; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 - 13.00 Nedeljska matineja: 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: «Dežela bedakov«; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 19.00 Nedeljski popoldanski zbornik: Glasbeni magazin; 15.00 Na počitnice (ponovitev) 15.50 Beležka; 16.00 šport; 17.30 Janez Jalen: »Lesena peč«, radijska priredba burke v treh dejanjih. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; Radijski koledar; Prometni servis; 7.30 Za zdravje; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 13.00 Otvoritev - Sosednji kraji in ljudje; 13.15 Prispevek iz zamejstva; 13.45 Prispevek s Primorske; 14.00 Drugi prispevek iz zamejstva; 14.15 Marika in Pepa; 14.30 - 16.00 Glasba po željah; 16.00 Naših 40 let; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Poletni čaj Radia Koper in Droge Portorož; 18.00 Nedelja na športnih igriščih. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 'Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledan ček; 7.00 Dober dan; 8.45 Siamo tutti nel pallone; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Gulp Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Popevka tedna; 11.40 Napoved programov; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored: Popevka tedna; 14.30 Kaj je novega?; 15.15 Open; 16.00 Športna oddaja; 18.00 Lestvica LP; 18.45 Time music. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši. . .; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00- 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.30 Humoreska tega tedna; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori; 16.20 Pogovor s poslušalci; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 - 18.50 Zabavna radijska igra; Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer; 22.05 Iz naših sporedov; 22.20- 24.00 Glasba za prijeten konec tedna; 22.50 Literarni nokturno; 00.05 - 4.30 Nočni program. Ponedeljek, 30. septembra 1985 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10 - 10.00 Poletni mozaik: »Šivala je deklica zvezda, oj zvezdo, rdečo ko kri. . .«; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »Flik ali Tri mesece v cirkusu«, prvi del; Lahka glasba; 10.10 Koncert RAI iz Roma; 11.45 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka (ponovitev); 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; Glasbeni potpuri; 13.20 Cecili-janka 1984: zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice, dekliški zbor Doberdob in zbor »Pod lipo« iz Bamasa; Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Popoldanski program: četrtkova srečanja (ponovitev); 14.40 Včeraj, danes, jutri; 16.00 Ko spregovori telo; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 Glasbena kronika s Hrvaškega; 18.00 Kmetijski tednik (ponovitev); 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.40 Iz dejavnosti glasbene mladine; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta; Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku -pregled športnih dogodkov. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna 10.10 Zdravo o-troci; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani - Poročila v nemščini; 12.00 Glasba po željah 14.35 Popoldanski spored: Glasba - Popevka tedna; 15.00 Zdravo otroci - ponovitev; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo iz. . .; 17.00 Gulp; 17.45 Tenis; 18.00 Woomen in rock; i!l ,■?■> inooix-- Predstavitev prijateljskega mesta Novogoriški dnevi v tem tednu v Celovcu Domačini pa ostajajo brezposelni Pri nas vedno večja prisotnost gradbincev iz drugih pokrajin in dežel Marsikdaj so goriški gradbinci, tako podjetniki kot delavci, protestirali ker preveč gradbenih del, za katere skrbijo javne uprave, gre podjetjem izven pokrajine in celo izven dežele. Že stara resnica je, da za večja dela, ki se finansirajo iz državnih skladov, skrbijo podjetja iz notranjosti Italije. Marsikdaj gre za zelo specializirana podjetja, velikokrat pa za taka, ki so že več let na spisku raznih ministrstev. To velja še zlasti za dela na železnici, za gradnja mostov in tudi za kako drugo večje delo, kot je bila npr. Sabotinska cesta. Podjetja od zunaj pa so uspela prodreti tudi v tukajšnjih krajevnih upravah. Razna gradbena podjetaj iz Furlanije, iz Veneta ali celo iz Emilije, pa naj gre za zasebna ah zadružna, so pri nas izvedla že veliko del, od tistih za popravilo goriške pokrite tržnice pa do tistih za gradnjo metano-vodne napeljave v Tržiču. Omenili smo le dva primera, vendar je takih zelo veliko, rekli bi iz dneva v dan več. Razprava o tem je tekla tudi na zadnji seji goriškega občinskega sveta. Gradbena dela na goriškem av-toportu je prevzel konzorcij goriških gradbenih podjetij. Vendar pa je ta konzorcij nekatera specializirana dela oddal v zakup nekaterim speciah- ziranim obrtnim podjetjem iz Furlanije. Ta zakup so morali odobriti občinski svetovalci. S tem so se morali soočati ker je po novih pravilih treba preveriti če so gradbena podjetja, ki delajo za javne uprave, »čista« kar se mafije tiče. Tak zakon je rimski parlament sprejel potem ko so ugotovili, da so marsikje na Jugu gradbena dela dobivala podjetja, ki so bila v rokah mafijcev. Zakon pa velja za vso državo. Na razpravi v goriškem občinskem svetu pa je bilo povedano, da imajo Furlani veliko specializiranih obrtnih podjetij, še zlasti po potresu. Zaradi tega se tudi goriška gradbena podjetja obračajo nanje ko imajo potrebo po specialnem delu. V Gorici takih obrtnikov da ni, oziroma, če so, da so zmožni napraviti delo le na kaki majhni stanovanjski zgradbi, ne pa na vehkem objektu. Morda bo tako tudi res. Brez dvoma bo tudi res, da gradbena podjetja iz Furlanije ali celo Veneta zahtevajo manj denarja od tukajšnjih, zato da zgradijo ali popravijo hišo. Mnenja so o tem deljena. Bo najbrž že res, da bo cena manjša. Treba pa bo kasneje ugotoviti, če je bilo delo enako kvahtetno. Res pa je, da je vedno manj domačih ljudi zaposlenih v gradbeni dejavnosti. To je znak krize v gradbe- nem sektorju. Zaradi tega tudi toliko nezaposlenih pri nas, zato tudi tako visoka povprečna starost zaposlenih v tej dejavnosti. Treba pa je tudi vedeti, da imamo pri nas manj večjih gradbenih podjetij kot nekoč. Nekatera so šla v stečaj, druga pa so zaprli, potem ko so delo opustili ali umrli njih zelo agilni lastniki. K nam zaradi tega prihajajo podjetja od drugod. Kdor pobliže sledi taki dejavnosti teh delavcev - gradbincev od drugod lahko ugotovi, da vsi delavci se v naše mesto ali na podeželje pripeljejo vsako jutro z malim avtobusom, da s seboj prinesejo hrano, da s seboj prinesejo vse orodje. Da tudi ves gradbeni material pride s tovamjaki od drugod. Da vse sanitarne naprave, vse inštalacije, vrata in okna, skratka vse, pride od drugod. Pri naših trgovcih taka podjetja ne puste niti Mre. Kvečjemu delavci porabijo le par sto lir za toplo kavico med opoldanskim odmorom. Jutri občinski svet Goriški občinski svet se bo ponovno sestal jutri, v ponedeljek, ob 10.30. Nadaljevali bodo s preučevanjem sklepov, ki jih je v poletnih mesecih sprejel ožji odbor. Svetovalci jih morajo ratificirati. V Celovcu se bo od jutri, ponedeljka, 30. septembra, in do nedelje, 6. oktobra, predstavila novogoriška občina, v okviru in v počastitev dvajsete obletnice prijateljskega sodelovanja med obema občinama oziroma mestoma. Svečana otvoritev novogo- Danes v Tolminu odkritje obeležja Bertu Rejcu V Tolminu, na rojstni hiši, bo danes ob 10. uri odkritje spominske plošče Albertu Rejcu. Pobudo za to ploščo je dal Klub starih goriških študentov, ki je taka spominska obeležja že postavil kar precej v raznih krajih Severne Primorske. Slavnostni govor na današnji slavnosti bo imel zgodovinar in ravnatelj Goriškega muzeja Branko Marušič. Albert Rejec je bil znan narodni in politični delavec v letih med vojnama, bil aktiven v slovenskih organizacijah, dopisnik listov, potem pa se je moral u-makniti v Jugoslavijo. Po vojni je vehko let sodeloval pri Primorskem dnevniku in Jadranskem koledarju ter številnih drugih publikacijah. riških dnevov bo jutri popoldne v ve-Mki galeriji celovške mestne hiše, z govoroma celovškega župana Leopolda Guggenbergerja in predsednika novogoriške občine Danila Bašina. Program predvideva razstavo raznega gradiva o značilnostih, življenju in možnostih novogoriške občine z naslovom »Predstavljamo se vam«, ki bo v mestni hiši. V blagovnici Quelle bodo na vol jo tipični izdelki z najraz-Mčnejših področij, vključno s prehrambenimi proizvodi in vini. Kulinarični teden s ponudbo značilnih novogoriških jedil in speciahtet bo v restavraciji Volkskeller, predstavilo pa jih bo gostinsko in hotelsko podjetje iz Nove Gorice. Orgelski umetnik prof. Hubert Bergant bo priredil koncert v soboto, 5. oktobra, ob 19. uri v cerkvi EUza-betinskega samostana. V Celovcu pa bo tudi literarni večer novogoriških umetnikov Maje Vidmar, Darka Komaca in Borisa Jukiča. Pri izvedbi novogoriških dnevov v Celovcu bosta sodelovaM tudi obe osrednji organizaciji Slovencev na Koroškem, (m.d.) razna obvestila KD Jezero obvešča člane pevskega zbora, da se bodo redne vaje zopet pričele v četrtek, 3. oktobra, ob 20. uri v društvenih prostorih. Vabljeni so tudi vsi tisti, ki bi se radi vključili v zbor. Kulturno društvo Sovodnje vabi člane na razširjeno sejo jutri ob, 20.30. Pogovorih se bodo o kandidatih za novi odbor ter o drugih vprašanjih, ki v zadnjem času pogojujejo delovanje društva. izleti Sekcija VZPI-ANPI iz Števerjana in kulturno društvo Briški grič priredita v soboto, 12. oktobra, avtobusni izlet v Ribnico na Dolenjskem. Tam bodo namreč odkrili spominsko obeležja števerjanskemu rojaku generalu Radovanu Klanjščku, ki se je pred letom dni smrtno ponesrečil s helikopterjem. Vpisujejo Franc Komic, Albin Komic, Silvan PittoU in Ernest Mahnič. Vpisujejo do 7. oktobra. kino Gorica VITTORIA 15.30—22.00 »La rosa purpurea del Cairo«. Barvni film. Režija: Woody Alien. CORSO 15.30—22.00 »Scuola di poh-zia n. 2 — prima missione«. Trne EXCELSIOR 14.00—22.00 »Whitness, il testimone«. Nova Gorica SOČA 10.30 »Srečno Kekec«. 16.30— 18.30 »Balkanski špijon«. 20.30 »Ka-rovana za Vakares«. SVOBODA 16.30 »Srečno Kekec«. 18.30—20.30 »Kolo sreče«. 17.30— 19.30 »Beg v zmago«. POGREBI Jutri v Gorici ob 11.30 Cinzia Past iz Portugalske v cerkev na Placuto in na glavno pokopališče. ZAHVALA Pod pokroviteljstvom UNICEF Okrog tisoč otrok v nedeljo na prireditvi Otroci brez meja Pokrajinska cesta v Sovodnjah črna točka v prometni ureditvi Velika mednarodna otroška manifestacija pod pokroviteljstvom organizacije Unicef bo v nedeljo, 6. oktobra, v Gorici in Novi Gorici v priredbi obeh občinskih uprav. Pod geslom »Otroci brez meja« se bo srečalo okrog tisoč otrok. Približno polovica jih bo iz Italije, drugi pa bodo iz Slovenije in Jugoslavije. Skupaj bodo preživeh prijeten dan ob poslušanju pesmi in spremljanju igric, dopoldne v Gorici na gradu, kjer jih bo pozdravil goriški župan Scarano, popoldne pa v Novi Gorici, kjer bodo gosti tamkajšnje občine in mladinskih organizacij. Na mejnem prehodu v Škabrijelovi ulici bo udeležence mednarodnega otroškega srečanja sprejel tajnik italijanskega odbora Unicef dr. Arnoldo Farina, skupaj z načelnikom jugoslovanske komisije za sodelovanje z mednarodno organizacijo za otroke dr. Stevanom Baljosevičem. Na jugo slovanski strani se bo kulturni spored z družabnostjo odvijal v parku pred občinsko skupščino. Naj ob koncu navedemo še, da se bo prireditev na goriškem gradu pričela ob 9.30, udeleženci se bodo zbrali pol ure pred tem; približno ob 11.45 bodo prešli mejo v Škabrijelovi ulici, sledilo bo kosilo in nadaljevanje sporeda do približno 15.40, ko bodo skupno zapeli in se nato razšli. Sodelovanje pri pripravi tako no-membne manifestacije, ki nedvomno pomeni velik doprinos k utrjevanju prijateljstva in sodelovanja ter miru v svetu, so poleg obeh občinskih uprav zagotovile tudi razne druge us- tanove in organizacije ter posamezniki. Planinski izlet v Rakov Škocjan in Vrhniko Goriški planinci se bodo prihodnjo nedeljo odpeljali na ogled Rakovega Škocjana pri Postojni, Tehniškega muzeja Slovenije v gradu Bistra ter se ustavili tudi na Vrhniki, rojstnem kraju Ivana Cankarja, kjer bo tudi kraješe prijateljsko srečanje s člani PD Vrhnika. Za ogled Rakovega Škocjana so si zagotovili tudi vodstvo sodelavca Instituta za raziskovanje Krasa iz Postojne prof. Petra Habiča. Rakov Ško cjan je podoma kraška dolina, ki jo je v tisočletjih oblikovala voda poto ka Raka, izoblikovala dva naravna mostova ter vrsto drugih zanimivosti. Je nekakšen strnjen prikaz oblikovanja zemeljske površine na kraškem območju. Vreden obiska je tudi Tehniški muzej Slovenije, kjer so spravljene zelo zanimive zbirke starega orodja, strojev, lovskega orožja m orodja itd., iz raznih predelov Slovenije. Grad Bistra je kakih 10 kilometrov od Vrhnike. Za omenjeni izlet je še nekaj prostih mest na avtobusu. Prijave na sedežu društva, v trgovini Bavcon v Gorici ter pri Brankotu Kuzminu v Sovodnjah. Zanimivo bi bilo objaviti točne podatke, koliko, tudi težjih prometnih nesreč, se je doslej pripetilo na odseku pokrajinske ceste Gorica - Sovodnje - Zagraj, na izhodu iz Sovodenj. Ne mine teden, da bi na tem mestu ne zabeležih lažjega ah težjega karambola, posebno odkar je zaradi del na mostu na Vipavi, zaprta državna cesta št. 55. Tudi včeraj je prišlo do silovitega trčenja med dvema voziloma, ki se je na srečo zaključilo le z gmotno škodo in brez težjih telesnih poškodb. Odsek pokrajinske ceste je namreč tu zelo nepregleden, saj je cestišče speljano v zelo ostrem in nepreglednem zavoju v desno, obenem pa je tu tudi križišče s starim odsekom pokrajinske ceste proti Gabrjam. Nesreče povzročajo v glavnem vozniki iz drugih krajev, ki nevarnega mesta ne poznajo in se naenkrat znajdejo v križišču. Pred leti je bilo zelo veliko nesreč ob deževnih dneh. Potem so to pomanjkljivost z nanosom nove ir. debelejše plasti odpravih. Ostala je žal druga nevarnost: nepreglednost. Če bi sešteh vso gmotno škodo na vozilih, stroške zdravljenja in druge stroške, ki nastanejo kot posledica prometnih nesreč (npr. odsotnost z delovnega mesta), pravijo stanovalci bližnjih hiš, bi že zdavnaj zgradili nov odsek. Tako ah drugače, nekaj bo treba nujno urediti in na to je sovodenjska občina že večkrat opozorila pokrajinsko upravo. Ob koncu pa še vprašanje in odgovor, zakaj je bila cesta speljana v tako ostrem in nepreglednem ovinku. Menda — stvar bi kazalo sicer še preveriti — je tako rešitev narekova- la vojaška uprava. Napako iz preteklosti pa bi kazalo vendarle popraviti. Danes trgatev v mednarodnem vinogradu Pospravljanje grozdja je v glavnem zaključeno tako v ravninskem predelu, kakor v Brdih. Nekak simboličen zaključek letošnje trgatve pa bodo imeli danes v krminski zadružni kleti. Pospravili bodo namreč grozdje v poskusnem nasadu, kjer imajo zasajenih tristo različnih vrst trte, poleg evropskih tudi sorte, ki so jih vzgo-jili na drugih kontinentih. Pridelano vino bodo, vsaj taki so nameni, potem ko bo dozorelo, poslali v glavna mesta držav, od koder so pred kakšnim letom prejeli trse. Krmin postaja tako, ne samo središče briškega vinorodnega okohša, ampak tudi nekakšen, čeprav samo simbolično, center svetovnega vinogradništva. Nezgoda na domu Na svojem domu v Uhci Roma 75 v Šempetru ob Soči se je včeraj dopoldne težko ponesrečil 73-letni upokojenec Desiderio Fontanel. Nerodno je padel preko balkona svojega stanovanja v prvem nadstropju ter se močno pobil po glavi in prsnem košu. Prepeljah so ga v katinarsko bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo nad njegovim zdravstvenim stanjem. Pogovor s članom števerjanske zadruge Rihardom Mizeritom Trgatev je mimo: vino bo kvalitetno! Letošnja trgatev je mimo. Pred dnevi so z nabiranjem črnine zaključili še v zadnjih briških vinogradih in začelo se je delo v kleteh. Za nekatere teh skrbi ni treba, saj so trgovcem oddali grozdje; vedno več pa je naših ljudi, ki se odločijo tudi za kletarjenje, oziroma za ustekleničenje lastnega vina. Rihard Mizerit, sicer predsednik kulturnega društva Briški grič, je član vinske zadruge Števerjan, ki se je ustanovila pred leti z namenom, da v skupnem prizadevanju poiščejo večjo možnost prodaje briškega vina. Tako se je zbralo skupaj devet mlajših vinogradnikov, ki so do takrat delovali samostojno. Seveda je ustanovitev zadruge pomenila komaj začetek dela. Treba je bilo dobiti primerne prostore za klet in skladišče, potrebni so bili novi stroji, kontejnerji za vino stiskalnice. • Mizerit pravi, da so vse to uresničili in sedaj so pred samim odprtjem gospodarskih prostorov zadruge na Bukovju, kjer bodo, sicer ločeno, imeli na razpolago tudi prostore za kulturno in športno dejavnost Briškega griča. Od člana zadruge smo izvedeli, da nameravajo prostore do konca leta uradno odpreti, saj so zidarska dela že pri kraju, istočasno so na Bukovju že namestih precej naprav, ki služijo za kletarjenje in ustekleničenje. V kleti je trenutno prostora za več nerjavečih jeklenih sodov, ki premorejo več kot 2.000 hektolitrov količine. Mizerit sicer pravi, da bodo v krat- kem potrebovali še več sodov, saj nameravajo preseči te količine žlahtne kapljice, ki jo v celoti sami tudi ustekleničijo pod nazivom »števerjan«. To-tudi zaradi vedno večjega povpraševanja in razširitve tržišča, ki se jim je odprlo tudi »čez lužo«. Sauvignon, beli in sivi pinot, merlot, traminer, tokaje in druge sorte bodo odslej tudi na mizah ameriških družin, kj bodo imele priložnost okusiti žlahtnost briške kapljice. Ker smo že pri trgatvi, nas je zanimalo, kako je ta potekala in kolikšno škodo je toča povzročila članom zadruge. 'Rihard Mizet ocenjuje, da je julijsko neurje poškodovalo velik del trtnih nasadov in da je letos skoraj polovico manj pridelka. Vsekakor pa je izredno ugodno vreme zadnjih dveh mesecev prispevalo, da je bilo grozdje zelo kvahtetno, kar napoveduje kakovostna vina. Sicer se bomo sami prepričah v Mizeritove besede, ko se bomo nekje ob obratu leta udeležih uradne otvoritve zadružnih prostorov na Bukovju. Ob izgubj našega dragega očeta in nonota Mirkota Hmeljaka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so J z nami sočustvovah, darovalcem cvetja ah v dobre namene in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Iskrena zahvala g. župniku Komjancu, domačemu zdravniku dr. Cijanu in sovodanjskemu ženskemu pevskemu zboru. Nada, Vera in Miro z družinami. Sovodnje, 29. septembra 1985 ZAHVALA Ob izgubi predragega Milana Pelicona se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovah, vsem, ki so počastili njegov spomin tor še posebej pevskemu zboru Oton Župančič, partizanskemu združenju VZPI - ANPI, Zvezi borcev iz Šempetra in Nove Gorice ter župniku Žoržu za tolažilne besede. Žalujoči žena in svojci. Štandrež, 29. septembra 1985 Repertoar SSG za sezono 1985-86 Z optimizmom v novo sezono V letošnjo sezono vstopa Slovensko stalno gledališče polno načrtov, pričakovanj in upanj. Težav, in to resnih, seveda ne manjka in nanje se bomo še povrnili. Začnimo pa z optimistično noto izrednega uspeha osrednje lanske uprizoritve Linhartove komedije Matiček se ženi, ki je požela rekorden obisk in odličen odziv pri občinstvu po dvoranah in najrazličnejših impoviziranih odrih na prostem. Lansko sezono smo pričeli z dramatično napovedjo, da imamo samo še za petdeset dni sredstev. Danes je položaj po zaslugi deželne uprave Furlanije - Julijske krajine bistveno drugačen, ker je sanirala dolgove treh osrednjih deželnih gledaliških ustanov: Gledališča Verdi, Teatra stabile in Slovenskega stalnega gledališča. Istočasno pa zahteva, da uravnovesimo izdatke in prejemke ob njenem nevzvišanem rednem prispevku. Ta zahteva menda pogojuje njen celoten odnos do nas in baje celo uresničevanje postopka o sanaciji našega dolga. V ta namen bi menda morali zmanjšati izdatke do take mere, da se proračun uravnovesi. Toda tega v taki meri, tako drastično, preprosto ne moremo. Slovensko stalno gledališče je živa ustanova, zdrav produktiven organizem. V nekem, nekoliko burnem, razgovoru sem SSG primerjal s plemenitim konjem: lahko malce strada, ni pa ga mogoče izstradati, ker pogine, nikakor pa ga ni mogoče razkosati in zahtevati, da žim. Storili smo vse, kar je bilo v naši moči, da proračun uravnovesimo, izvedli smo zelo resne žrtve pri tehničnem in upravnem osebju, ki smo ga drastično, do skrajnih možnosti zmanjšali, medtem ko smo igralski zbor občutno skrčili že v prejšnji sezoni. Proračun predvideva maksimalno štednjo. Nič več ni mogoče skrčiti, razen v skrajno škodo ustanove, ki ne bi več mogla izpolnjevati svojega poslanstva. Prav zato smo se odločili za javen poziv za sponsorizacijo osrednje kulturne ustanove Slovencev v Italiji. S pozivom se obračamo k našim slovenskim zamejskim podjetniškim krogom, da na tak način podpro svoje o-srednje kulturno žarišče. Obračamo pa se tudi na gospodarske kroge italijanske narodnosti, saj je Slovensko stalno gledališče važen dejavnik kulturnega povezovanja in s tem ustvarjalec sožitja in sodelovanja, je kulturni most k sosednjemu slovanskemu svetu in s tem tudi pospeševalec vseh tokov sodelovanja in povezovanja. Naredili smo že skrajne žrtve in naredili bomo vse možne napore. Vendar pa je razlika med predvidenimi dohodki in tudi do kraja skrčenimi izdatki tako velika, da bo nujen povečan prispevek države, za kar pričakujemo rešitev z njenim gledališkim za- konom, in povečan prispevek dežele Furlanije-Julijske krajine. V novo sezono stopamo torej ob še vedno jinančno težavnem položaju, ko naš status ni do kraja urejen. Stopamo z voljo za nadaljnji napor, polni ustvarjalnega zagona in prepričani, da vera v pomoč naših zvestih vedno številnejših abonentov in gledalcev ne bo zaman. Lansko sezono smo zaključili z veselo pesmijo in smehom kranjskega Matička, pričeli pa jo bomo z Goldonijevimi Primorskimi zdrahami, za katere smo prepričani, da bodo imele prav tako ne samo gledališki igralski uspeh, da bodo nov praznik ne samo za gledališčnike in upravitelje, temveč za ves kulturni Trst. Predsednik BOGO SAMSA Vaje za Primorske zdrahe Igralski ansambel. SSG pripravlja Goldonijeve Primorske zdrahe s katerimi bo otvoril letošnjo sezono Predstave v abonmaju Slovensko stalno gledališče Carlo Goldoni PRIMORSKE ZDRAHE režija BORIS KOBAL Razkošna Goldonijeva komedija o zdraharstvu v ribiški vasi, ki jo je Mirko Rupel prelil v bleščečo mešanico naših primorskih vaških narečij. Domačnost in veselost, ki dihata iz nje, sta iz te igre naredili eno najbolj priljubljenih del v prvih povojnih letih. Na našem odru je ni bilo natanko trideset let. Drama SNG Ljubljana Pavel Kohout MARIJA SE BORI Z ANGELI režija DUŠAN MLAKAR Igra o pokončni gledališki igralki, ki so jo politiki odžagali in ki bi jo po letih brezposelnosti zaradi njene slave radi spet pritegnih v gledališče. Igra o češkoslovaški katastrofi leta 1968 in o propadanju družbe, o kateri lahko pričajo samo še osamljeni moralisti, zavedajoč se z vso grozo, da lahko pričajo zmeraj bolj samo še o svojem obupu. Slovensko stalno gledališče Aurand Harris PAVLIHA IN MICA režija MARIO URŠIČ Tragikomedija ali komitragedija, tak je namreč podnaslov tega dela, govori o zapuščenem lutkovnem gledališču Pavlihe in Mice. V šestih z glasbo in petjem bogato opremljenih prizorih igralci in lutke ustvarjajo čudovito razpoloženje vedrine in zabave, skozi smeh pa povejo tudi marsikatero bridko. Igra za otroke in odrasle. Slovensko stalno gledališče Noèl Coward HUDOMUŠNA PRIKAZEN režija DUŠAN MLAKAR V času, ko je zanimanje za razne okultistične vede in magijo vse večje, je ta igra še posebej aktualna. Komedija znamenitega angleškega komediografa namreč govori o takih spiritističnih seansah in o duhu prve žene, ki se pojavi nanovo poročnemu možu in povzroči vrsto zapletljajev in priložnosti za smeh. Mestno gledališče ljubljansko Arthur Miller LOV NA ČAROVNICE režija FRANCI KRIŽAJ Dramska historija o lovu na čarovnice si ustvarja vprašanje človeka kot svobodnega subjekta. Napisana je bila leta 1953 po zgodovinskem gradivu, vendar z nedvoumnimi aluzijami na sodobnost: na povojno protikomunistično histerijo senatorja McCarthyja v ZDA, pa tudi na politični teror drugod po svetu. Žal še vedno nadvse aktualno delo. Slovensko stalno gledališče Ivan Cankar POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI režija JOŽE BABIČ Umetnost kot sinonim grešnosti in nezakonsko očetovstvo, ki se pripisuje več roditeljem hkrati, sta temeljna motiva tega Cankarjevega stilno najbolj enotno zasnovanega dela, ki je danes enako živo in aktualno kot ob svojih prvih uprizoritvah. Zakotna in nadvse čednostna sredina se razgali ob prvem pre tresu od zunaj v vsej svoji prikriti pregrešenosti. S tem delom začenja SSG ciklus vseh Cankarjevih dram. Drama SNG Maribor Misli ob letošnjem repertoarju Matej Bor RAZTRGANCI režija VOJA SOLDATOVIĆ Med vojno napisana drama o provokatorjih, ki so jih Nemci pošiljali kot partizane v štajerske vasi zanašat zmedo in preplah, združuje v sebi romantično zapletenost zgodb in kriminalno napetost ob izdajstvu in vohunstvu. Kljub vsemu davku času ta igra izpričuje toliko umetniške moči, da jo moramo še danes šteti za pomembno odrsko delo. Predstave izven abonmaja Slovensko stalno gledališče Lojzka Žerdin ZEMLJA Večer umetnosti giba na temo o zemlji, ki poživlja korenine človeka, naroda, pa tudi človeštva. Uničevanje in krčenje zemlje ne pomeni le stiske posameznika ah nekega naroda, temveč po zakonih ravnovesja pomeni grožnjo življenja sploh. Slovensko stalno gledališče A. de Saint-Exupèry MALI PRINC režija MARIO URŠIČ Čudovita pravljica o malem princu, ki pride k nam iz vesolja, o njegovih srečanjih in izkušnjah, pa tudi o neizogibnem povratku na svoj planet. Pravljica za nastope po osnovnih šolah. Novo sezono začenjamo s precejšnjimi, utemeljenimi skrbmi; pa tudi z jasno zastavljenim ciljem, da izvedemo sprejeti program in pri tem ne presežemo odobrenega proračuna. Tako prvo kot drugo kliče po pojasnilu: Repertoarni načrti zadnjih let so večkrat presegah uprizoritvene možnosti gledališča. Naše vsakoletno upanje, da smo prav to sezono pred končno rešitvijo, se je zmeraj znova izkazalo kot jalovo in tako smo program dela lahko realizirali samo s prekomerno obremenitvijo vseh članov kolektiva ali pa ga nismo zmogli, na primar prejšnjo sezono, ko je ena igra odpadla. Proračunov, ki jih pred začetkom sezone sprejema upravm svet, gledališko vodstvo že dolga leta ni prekoračilo, praviloma je ob obračunu celo doživljalo pohvale zaradi skrbnega gospodarjenja. To se nam zdi ta hip potrebno poudariti, in naj nam ne bo šteto kot pomanjkanje skromnosti, ker je naloga, ki je to pot pred nami, še posebno težavna, saj je predvidena razpoložljivost skoraj pol milijarde lir manj, kot je znašal lanski proračun, a še teh sredstev tretjina je samo na papirju odobrena, nikakor pa ne zagotovljena. Pa pojdimo po vrsti. Najprej povejmo, da je ravnatelj in umetniški vodja dobil posvetovalni organ, umetniški svet, v katerem so režiserji Jože Babič, Boris Kobal in Sergij Verč, dramaturg prof. Lado Kralj tor dr. Damjan Paulin. Ta svet je opredelil načela izbire repertoarja, vendar je bilo treba pri njegovi sestavi upoštevati predvsem dvoje: manjše možnosti in zaradi njih skrče-nost programa, ki ga predvideva proračun, in odziv na repertoarne izbire prejšnje sezone. Iz proračuna izhaja, kot smo rekli, manj del, manj ljudi: manj igralcev na odru, manj tehnikov za kulisami, manj uradnikov v upravi. Posebno hud problem je na 11 omejeno število stalnih igralcev, ker že to samo po seb,i bistveno zmanjšuje možnost izbire. Manjša sredstva zahtevajo tudi večjo previdnost pri planiranju, spodrezavajo peruti domišljiji in zapirajo pot tveganjem, ki so edina lahko stimulativna in ustvarjalna. 0-benem pa je tudi res, da manjša sredstva v enaki meri spodbujajo iskanje novih možnosti: novih gledalcev, novih prostorov, novih načinov posredovanja svojega dela. Odziv na lanske uprizoritve je bil vsekakor spodbuden, v primeru Linhartovega Matička celo nad vsakim pričakovanjem. Z njim smo doživeli enkraten uspeh, kljub temu da ga iz več vzrokov nismo mogli eksploatirati za dobršen del sezone. To je predstava, ki si jo je v vsej zgodovini našega gledališča ogledalo v eni sezoni na j večje dokumentirano število gledalcev, dosegla pa je 53 ponovitev. Matiček pa je hkrati pomenil vmi-tav predstav na prostem in njihov uspeh je bil tolikšen, da so se člani odločili za nekaj nastopov v avgustu, se pravi v času pred podpisom delovne pogodbe. Tako smo lahko po desetletjih nastopili tudi na Ljubljanskem festivalu in že doslej odigrali deset ponovitev. Matičku gre pripisati občutno povečano število gledalcev v prejšnji sezoni in tudi porast abonmajev. Zato smo se odločih, da sezono začnemo s Primorskimi zdrahami, drugim klasičnim delom našega gledališča. Naša letošnja abonmajska ponudba obsega sedem del, torej eno več kot prejšnja leta. SSG bo pripravilo samo tri predstave, zato se je povečalo število gostovanj prav tako na tri, četrta naša uprizoritev pa bo po dolgih letih spet mladinska predstava na velikem odru, s katero — ne glede na dejstvo, da nam ministrstvo tega ne šteje v redno dejavnost — želimo poudariti svojo skrb za naše bodoče občinstvo. To predstavo, ki bo po prepričanju vodstva prava poslastica za otroke in odrasle, ponujamo abonenr tom tako rekoč navrh. Med predvidenimi gostovanji pa za- sledimo nekaj pomembnih slovenskih predstav zadnjega časa, naše lanske beograjske gostitelje, vrnitev zagrebške Komedije in celo nastop ljubljanskega Baleta, za katerega upravičeno pričakujemo velik odziv občinstva. Od uspeha posameznih predstav in mere njihovega ekonomskega kritja zavisi naš nadaljnji odnos do gostovanj. Vsekakor tudi letos predvidevamo, da bomo lahko v Kulturnem domu v Trstu posredovali tudi nekaj predstav s festivala Alpe-Jadran. Za zaključek naj še povemo, da bo Slovensko stalno gledališče gostovalo na Reki v okviru proslav stoletnice tamkajšnjega gledališča, pozneje pa že v Zagrebu in Beogradu, predvidoma tudi na Koroškem, in da tečejo dogovori za nastop na Dunaju medtem ko iščemo tudi poti v Italijo. Na Borštnikovem srečanju bomo sodelovali s Chicchignolo. S to komedijo bomo tiste dni obiskali tudi nekatere druge slovenske kraje. Stiska, v katero smo zašli, odpira velik vprašaj nad prihodnostjo naše baletne šole, medtem ko smo z i-gralsko šolo že lani začasno prekinili, vendar njeni prvi veliki rezultati so tu: lani je bilo na AGRFT sprejeto eno od naših deklet, letos potujeta na študij v Ljubljano še drugo dekle in fant, ki sta na sprejemnem izpitu vzbudila izjemno pričakovanje. Naj s tem podatkom, ki vzbuja v nas optimistično razpoloženje, zaključim ta svoj prikaz načrtov za sezono 1985/86. Slovensko mladin, gledališče Rudi Šeligo ANA režija DUŠAN JOVANOVIČ Jugoslovansko dramsko pozorište Beograd Dušan Kovačevič BALKANSKI ŠP1J0N režija Dušan Juvanovič Drama SNG Ljubljana Emil Korytko KORESPONDENCA Z DRUŽINO režija Jože Babič Mestno gledališče ljubljansko Mark Medoff OTROCI MANJŠEGA BOGA režija Gregor Tozon Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Bertolt Brecht OPERA ZA TRI GROŠE režija Jan Skotnicki Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Fulvio Tomi zza IDEALIST režija Jože Babič Komedija Zagreb Kisbon - Kušan - Kabiljo POROČNI LIST režija Želimir Oreškovič Balet SNG Ljubljana BALETNI VEČER Igor Stravinski: Zgodba o vojaku Johann Strauss: Ples kadetov koreografa M. šparenblek in D. Lisak Ravnatelj MIROSLAV KOŠUTA angleškega jezika se naučiš v BRITISH SCHOOL v ulici torrebianca 18 trst POSEBNI TEČAJI ZA OTROKE Pravilna angleščina za vaše otroke — Angleški učitelji, specializirani za poučevanje angleščine kot tujega jezika — Jamstvo — Dopolnilni pouk, brezplačno utrjevanje snovi — Ugoden urnik »po šoli« — Da ti bo življenje odgovarjalo z »yes«, zaupaj Britishu Po porazu z NDR v kvalifikacijah za nogometno SP Danes začetek odbojkarskega EP J ugoslavij a izgubi j a upanj e Po štirih letih tudi »plavi« Jugoslavija — NDR 1:2 (0:0) STRELCA: v 47. in 59. min. Thom, v 82. min. Škoro. JUGOSLAVIJA: Ljukovčan, Gračan, Kapetanović, Gudelj (v 62. min. Čapljić), Elsner, Radanović, Nikolič (v 46. min. M. Djurovski), Škoro, Bur-sae, Baždarević, Zi. Vujovič. VZHODNA NEMČIJA: Miller, Kreer, Rokde, Songer, Ziitsche, Pilz, Lie-bers, Minge (v 89. min. Schiine), Kirsten, Ernst, Thom. SODNIK: Mimošvili (SZ). GLEDALCEV: 40 tisoč. BEOGRAD — Sinočnji poraz proti Vzhodni Nemčiji je bil hud udarec jugoslovanskim upom na udeležbo na sklepnem delu svetovnega nogometnega prvenstva v Mehiki. Vse sicer še ni izgubljeno, možnosti pa je kaj malo. »Plave« čaka še tekma v Parizu, kjer bi morali nujno zmagati (Francozi bodo tedaj gotovo imeli točko več, ker se bodo medtem pomerili z Luksemburžani). Tudi ta zmaga pa ne bi znala zadoščati, ker jih znajo celo prehiteti Vzhodni Nemci, če premagajo še Bolgare (zaradi boljše razlike v golih). Upanja je torej res malo. Kaj bi rekli o sinočnji tekmi? »Plavi« so v prvem polčasu vseskozi napadali, imeli nekaj izrednih priložnosti (najprej Škoro, zatem Baždarević, pa Bursač, ki je s čudovitim strelom v voleju zadel vratnico, Zlatko Vujovič), Nemci pa so se v glavnem branili, se omejevali na protinapade in dvakrat (z Ernstom in Kirstenom) tudi sami ogrozili Ljukovčana. Drugi polčas se je za Jugoslovane slabo pričel, saj je Thom sam prešel čez vso obrambo (ki je bila nasploh precej nezanesljiva) in že v 2. minuti povedel na 1:0. Kmalu zatem je Kirsten preigral Gudlja, podal do Thoma, ki znova ni zgrešil. Nemci so se tedaj še bolj odlikovali z urejeno, mirno in taktično zrelo i-gro ter enostavnimi kombinacijami, medtem ko so »plavi« bili vse premalo prodorni, veliko moči pa so potrošili tudi v 1. polčasu. Vsekakor so Nemci imeli tudi nekaj sreče, saj je Bursač znova zadel prečko, M. Djurovski je zgrešil z razdalje dveh metrov, dokler ni Škoro le zmanjšal na 2:1. Sodnik je »plavim«' (sicer nekoliko širokosrčno) dosodil v korist 11-metrovko, ki pa jo je 2 minuti pred krajem Gračan zapravil. Kljub vsemu so si Nemci zmago zaslužili. LESTVICA 4. SKUPINE Bolgarija Jugoslavija NDR Francija Luksemburg 7 5 7 3 7 4 6 3 7 0 1 1 12:3 2 2 0 3 1 2 0 7 7:6 14:8 7:4 2:21 11 8 8 7 0 OSTALI SPORED: 30.10. Francija - Luksemburg; 16.10. NDR - Bolgarija in Francija - Jugoslavija. AMSTERDAM — Danes se v šestih mestih na Nizozemskem začenja 15. evropsko odbojkarsko prvenstvo za moške in ženske. Italija starta v obeh konkurencah s precejšnjimi ambicijami. Moški načrtujejo izboljšanje predlanskega četrtega mesta, se pravi, da želijo po 37 letih spet osvojiti kolajno, po 'možnosti še žlahtnejšo od brona iz prvega evropskega prvenstva v Rimu. Ambicije »azzurrov« (tretji na pl v Los Angelesu 84 in na univerziadi v Kobeju 85) niso iz trte izvite, saj je italijanska odbojka v zadnjih letih naglo napredovala. Začetna postava Vullo, Da-metto, Berteli, Errichiello, De Luigi in Babini ter menjave Lanfranco, Pierpaolo in Andrea Lucchetta, Mi-locco, Rebaudengo in Vecchi so za trenerja Prandija dokajšnje jamstvo. Košarka: po sinočnji zanesljivi zmagi na turnirju Del Negro Jadranovci zlahka v finale za prvo mesto Jadran — San Daniele 122:99 (70:56) JADRAN: K. Starc 8 (2:2), Ban 28 (5:5), Čuk 11 (1:1), Daneu 21 (5:8), Rauber 9 (1:1), Gulič 11 (1:3), Zarotti 18 (6:7), Žerjal, Vremec 8, I. Starc 8 (2:2). SAN DANIELE: Toppano 10, Virili 26 (2:3), Lodalo 10, Peresson 16 (2:2), Zaggia 20 (3:4), Martinuzzi 12 (4:5), Faitini 5, Campagnoli, Testa, Clarini. SODNIKA: Fegac in Škrlj iz Trsta. PM: Jadran 22:29; San Daniele 11:14. ON: Jadran 19, San Daniele 25. PON: Faitini (88:111), Zarotti (117:92). 3 TOČKE: Ban 1, Zaggia 3, Virili 2, Peresson 2, Faitini 1. GLEDALCEV: 250. TRST — Jadranovi košarkarji so že sinoči v polfinalnem srečanju proti moštvu San Daniele upravičili vlogo favorita in se z zanesljivo zmago uvrstili v današnji finale za prvo mesto na turnirju Del Negro, ki ga prireja tržaško društvo Servolane Leasest. V velikem finalu pa se bodo naši košarkarji pomerili prav s škedenjskim moštvom, ki je po izenačenem boju odpravilo trdoživo ekipo Italmonf aleoneja. Razen velikega presenečenja (in seveda predvsem podcenjevanja) bi morali jadranovci tudi danes slaviti zanesljivo zmago in tako osvojiti ta turnir, na katerem je sicer zasedba nekoliko pod »nivojem« glede možnosti naše združene ekipe, vseeno pa je nastop na le-tem dokaj koristen teden pred pričetkom drugoligaške-ga prvenstva. San Daniele, ki nastopa v C-2 ligi, se je za tretjeligaško prvenstvo še kar ojačil. Virih, Zaggia, Lodolo so že stari »Jadranovi znanci«. Kljub tem okrepitvam pa San Daniele se ni mogel enakovredno upirati našim košarkarjem. V začetnih minutah naše moštvo sicer ni uspelo povsem streti odpora košarkarjev San Danie-leja (4:7; 11:9; 11:13; 15:15; 19:21), ki so se predvsem izkazali zaradi točnih metov tudi iz velike razdalje (3 točke), pa tudi zaradi hitrih in učinkovitih protinapadov. Ko pa so se jadranovci komaj malo zbrali v obrambi, so si kaj kmalu priigrah prednost 10 točk in jo nato skokovito večali. Že v samih prvih 20 minutah je Jadran dosegel kar 70 točk. V tem delu bi omenili učinkovitega Marka Bana (28 točk) in njegove uspešne »i-gre dvojic« z Guličem. Zelo borbeno in učinkovito je igral tudi Daneu. Zarotti pa se je izkazal zaradi zvrhane mere požrtvovalnosti. V drugem polčasu je trener Žagar dal možnost, da so stopili na teren vsi razpoložljivi košarkarji, ki so o-hranili visoko prednost -in tudi zanesljivo zmagali, (bi) Servolana Leasest — Italmonfalcone 64:63 (40:34) SERVOLANA LEASEST: Briganti 13, Cassio 16, Tonut 7, Ceppi 4, Pecchi 16, Pieri 6, Rossi 2, Dapas 2, Catalanotti, Forza. ITALMONFALCONE: Zuppel 10, Campcstini 13, Stoppali 2, Miniussi, Giacuzzo 6, Cestaro 18, Bertptti 5, Ge-lussi, Kersevan, Tornada 2, Nonino 7, Medeot. DANAŠNJI SPORED 18.00: finale za 3. mesto — San Daniele - Italmonfalcone; 19.30: finale za 1. mesto: Jadran - Servolana Leasest. Jutri predstavitev Jadrana V Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu bo jutri ob. 11. uri uradna predstavitev Jadranovega moštva, ki bo čez teden dni začelo prvenstvene nastope v drugoligaškem italijanskem prvenstvu. Manjše, toda zato nič manj pomembne so ambidje Italijank, ki so morda sorazmerno napredovale celo več kot moški, saj so doslej le sedemkrat nastopile na sklepnem delu EP, trdno upajo na uvrstitev med šesterico boljših. Trener Giacobbe lahko računa na uigrano skupino igralk Teodore. Reprezentantke so naslednje: Benelli, Flamigni, Tavolieri, Bernardi, Biagarini, Giuhani, Guiducci, Prati, Pasi, Bardelli, Filippini, Tu-retta. Po štiriletni odsotnosti se na prizorišče EP vrača tudi moška reprezentanca Jugoslavije, osvajalka bronastega odličja v Beogradu 1975 in Parizu 1979. Prav slednji je bil zadnji mednarodni uspeh »plavih«, ki so nato zašli v dokajšnjo krizo, iz katere bi jo izvlekla le uvrstitev med šesterico boljših, saj več objektivno od njih nj pričakovati. Jugoslovansko reprezentanco sestavljajo praktično . igralci zagrebške Mladosti Janoševič, Čauševič, Glinac, Veljko in Djuro Bašič, Lozančič, Jelič, Jovič, Male-vič, Kasič, ter člana Partizana Trifunovič in Bosne Djurič MOŠKI SKUPINA A (Voorburg): danes SZ - Švedska; Italija - Grčija; jutri švedska - Grčija; SZ - Italija; v torek Grčija - SZ in Italija - Švedska. SKUPINA C (Den Bosch): danes Nizozemska - Jugoslavija; Francija -Bolgarija; jutri Jugoslavija - Bolgarija; Nizozemska - Francija; v torek Jugoslavija - Francija; Nizozemska -Bolgarija. ŽENSKE SKUPINA C (Leeuwarderi) : danes Nizozemska - Romunija; Italija - Madžarska; jutri Nizozemska - Italija; Romunija - Madžarska; v torek Italija - Romunija; Madžarska - Nizozemska. Turnir v Barceloni BARCELONA — V polfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Barceloni so takole igrah: Wilander (Šve.) - Jaite (Arg.) 7:5, 6:3; Tulas-ne (Fr.) - Leconte (Fr.) 6:3, 6:2. McEnroe izločen SAN FRANCISCO — V četrtfinalu teniškega _ turnirja v San Franciscu je Američan Kriek nepričakovano s 7:6, 3:6,. 6:1 premagal rojaka Mc Enroea. kratke vesti - kratke vesti Danes v 2. jugoslovanski nogometni ligi Moser in Oersted odlična TRENTO — Francesco Moser in Danec Hans Henrik Oersted sta zmagovalca kolesarske dirke v dvojicah, veljavno za trofejo Baracchi. S tem uspehom je Moser prehitel celo Cop-pija in Baldinija, ki sta se uveljavila po štirikrat, zanj pa je bil to že peti uspeh. Drugo mesto sta presenetljivo zasedla Caroli in Wilson (It. -Avs.), ki sta zaostala za 24”. Sledijo: 3. Bernard - Wiss (Fr.) po 2’; 4. Braun - Giovannetti (ZRN - It.) po 2’47” 5. Gisiger - Demierre (Švi.) po 3'35”; 6. Calovi - Magnago (It.) po 4’02”. Šele na 7. mestu sta Francoz Hi-nault in Američan Lemond, ki sta sicer silovito začela ter na približno polovico poti imela tudi najboljši čas, zatem pa sta zašla v krizo, začela sta popuščati in na koncu je njun zaostanek znašal kar 5’09”. Po prihodu na cilj je Lemond dejal, da je Hinault sicer vozil izredno, zlasti v prvem delu, vendar on ni "zdržal takega ritma. KARPOV — KASPAROV Spet delitev točke MOSKVA — Tudi 10. partija finalnega dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Karpovom in Kasparovom se je končala z delitvijo točke, in sicer v 37. potezi. Bele figure je tokrat imel Karpov. Partija je bila zanimiva in razburljiva, možnosti za zmago sta imela tako eden kot drugi, na koncu pa sta se sporazumela za remi. Rezultat je sedaj 5,5:4,5 za Karpova. Košarka : jugoslovanski pokal Smelt Olimpija v polfinalu Ljubljanska Smelt Olimpija in zagrebška Gibona sta si že zagotovili nastop v polfinalu jugoslovanskega košarkarskega pokala, za druga dva polfinahsta pa bo treba počakati na današnji zadnji srečanji med Partizanom in šibenko na eni ter Bosno in Slogo na drugi strani. Sinočnji izidi: LJUBLJANA: Smelt Olimpija - Ju-goplastika 104:102; Zadar - Priština 122:54. SKOPJE: Cibona - MZT 94:82; Zorka - Budućnost 83:81. ŠIBENIK: Partizan - Željezničar 102:88, Šibenka - Tima MTT 102:100. ČAPLJINA: Sloga - Radnički 92 proti 85; Bosna - Vojvodina 99:77. El Mustafa (Maroko) prvi na dirki po Umbriji PERUGIA — Maroški atlet El Mustafa je osvojil končno prvo mesto na mednarodni dirki (teku) po Umbriji. Zadnjo etapo je osvojil Italijan Pizzolato pred El Mustafajem. Na končni razvrstitvi je bil Pizzolato drugi, tretji pa Pambianchi. V ženski konkurenci je prepričljivo zmagala Italijanka Emma Scalimeli. KOPER — V 9. kolu druge jugoslovanske nogometne hge bo danes ob 15. uri Koper sprejel v goste pr-vouvrščeno ekipo Šibenika. Koprčani so sicer na zadnjem gostovanju v Banja Luki visoko izgubih, kljub temu pa vlada v koprskem taboru pred današnjim srečanjem zmeren optimizem. Koprčani na svojem igrišču še niso izgubih in ta primat bodo skušah danes tudi proti močnemu tekmecu ohraniti. Današnji spored - zapadna skupina Spartak - Novi Sad; Koper - Šibenik; Leotar - Borac; Rudar - Zadar; Split - Proleter; Kikinda - AIK; Iskra - Famos; Jedinstvo (Br) - Vrbas; Jedinstvo (Bi) - GOŠK Jug. Svetovni pokal v hoji MAN (Anglija) — Vzhodni Nemec Harwing Gauder je osvojil prvo me- sto na svetovnem pokalu v hoji. Drugi je bil Sovjet Perlov, tretji pa Noack (NDR). Italijan Bellucci je bil četrti, Ducceschi pa peti. Na ekipni razvrstitvi je prvo mesto osvojila NDR pred Itahjo in SZ. Totocalcio obvešča RIM — Odgovorni za stavne hstke pri Totocalciu so pojasnili, da bodo glede stavnega stolpca št. 8 (sreda, 2. oktobra), ki se nanaša na srečanja v evropskih nogometnih pokalih, prišli v poštev rezultati ob koncu regularnega dela srečanja in torej ne morebitnih podaljškov. Danes Čedad - Stara gora VIDEM — Za današnjo avtomobilsko dirko od Čedada do Stare gore vlada veliko zanimanje, zanjo pa se je prijavilo 127 tekmovalcev. Prvi start bo ob 10. uri, drugi ob 13.30. Danes popoldne ob 14.00 v Repnu Zenski balinarski turnir Danes popoldne s pričetkom ob 14. uri bo na dveh balinarskih stezah Pod Rupo v Repnu vse živo. Zelo aktivni bahnarski odsek Kraškega doma bo namreč priredil ženski mednarodni turnir za četverke, udeležile pa se ga bodo ekipe Brinja iz Povirja, Burje iz Tomajskega križa in dve postavi domačega Kraškega doma. Žensko bahnanje je pri nas malo razširjeno, kljub temu pa imajo ta čas v Repnu nekaj zelo nadarjenih balinark, ki se lahko kosajo z vsakim moškim. Današnji tumir v Repnu bo brez dvoma privabil ob rob igrišča veliko radovednežev, ki se! bodo na lastne oči prepričali o zmogljivosti odhčnih repenskih balinark. (Z. S.) Krasu Trimac ni šlo Kras Trimac je opravil trening tekmo proti moštvu Triko iz Novega gra- da. V Krasovi ekipi so tokrat odpovedali vsi igralci,' saj so igrah tako, kot še nikoh. Niti dejstvo, da so pri Krasu manjkali nekateri standardni igralci, ne more biti v opravičilo. Trener Maglica ni bil zadovoljen z igro svojih, ki so v preteklosti pokazali, da zmorejo mnogo več. Sedaj se bodo priprave Krasove ekipe nadaljevale v pospešenem ritmu tja do začetka prvenstva. Krašovci bodo v glavnem pridobivah kondicijo in vadih- nove tehnične variante. V zadnjih dveh prijateljskih tekmah se je namreč pokazalo, da ekipa ni zmožna zaigrati s polno močjo skozi celo tekmo. Pred začetkom prvenstva bodo krasovci igrah še nekaj prijateljskih tekem. (Andrej Budin) Cividin dobro začel TRST — V prvem srečanju rokometnega pokala prvakov je tržaški Cividin z 19:14 (8:8) premagal švicarski Bern. Košarka: včeraj na odprtem klubskem prvenstvu SRS Mlada selekcija ZSŠDI v drugo kolo Včeraj so v Sežani igrah prvo. kolo odprtega slovenskega klubskega prvenstva za starejše pionirje (letniki 1971-72), ki se ga . udeležuje tudi selekcija ZSŠDI. Poleg naših predstavnikov so v Sežani tekmovala še sledeča moštva: Kraški zidar Sežana, Nova Gorica in Ohmpija Ljubljana. Vsaka ekipa je odigrala po dve tekmi, v nadaljnje kolo prvenstva pa sta se uvrstila zmagovalca drugega srečanja. Ekipa ZSŠDI se je dokaj nepričakovano, toda popolnoma zasluženo prebila naprej. V prvi tekmi so naši klonih Kraškemu zidarju, v drugem, pomembnejšem dvoboju, pa so odpravih vrstnike iz Nove Gorice. Z našimi košarkarji so se naprej uvrstili tudi Sežanci, ki so bili verjetno najmočnejše moštvo na včerajšnjem turnirju. Vsekakor spodbuden uspeh za naše mlade igralce in obenem zadoščenje za trenerja Furlana in Vascotta, ki sta ekipo vodila. KRAŠKI ZIDAR — ZSŠDI 51:40 (25:19) ZSŠDI: Smotlak 2, Cupin 4, Paulina, Ažman, Sterni, Pertot 7, Oberdan 8, G. Bajc 5, I. Bajc 7, Arena 8, Lesizza. Ekipa ZSŠDI se je nasprotniku e-nakovredno upirala do tretje minute drugega polčasa (26:26), nato pa so domačini dosegli delni izid 14:2 in to prednost ohranili do konca. ZSŠDI — NOVA GORICA 64:59 (37:22) ZSŠDI: Smotlak, Cupin 7, Paulina, Ažman, Sterni, Pertot 8, Oberdan 9, G. Bajc, Arena 10, I. Bajc 29, Lesizza. Naši košarkarji so igrah odhčno predvsem v obrambi in onemogočili vsako pobudo nasprotnikovih napadalcev. Že v prvem delu tekme so igralci ZSŠDI prešli v prepričljivo vodstvo in ta razlika je bržkone tudi odločila končni izid. V tej fazi se je razigral Ivan Bajc, ki je že v prvem polčasu dosegel 27 točk. V nadaljevanju so našim igralcem nekoliko pošle moči in nasprotniki so se jim pribhžali na dve točki. Tedaj je Oberdan zadel koš trikrat zaporedoma, do končnega žvižga pa so naši predstavniki prednost še povećah in se zasluženo uvrstili v drugo kolo prvenstva. (Cancia) Devinčani v Domžalah Rolkarji SK Devin se bodo danes v Domžalah (pričetek ob 9. uri) ude-ležili tekmovanja, ki ga prireja Smučarski klub Ihan. Devinčani bodo zaradi bolezni in drugih zadržkov nastopih v okrnjeni postavi, brez dveh od svojih enajstih tekmovalcev. Z njimi bo tekmoval tudi državni prvak v kategoriji veteranov 66-letni Oscar De Edner. (Elio lori) V četrtem kolu italijanske B lige S seje TO ZSŠDI za videmsko pokrajino Triestina gostuje v Cagliariju Spodbuditi rekreacijo Tržaški nogometni drugoligaš, ki trenutno premočno vodi na lestvici italijanske B lige, bo igral danes proti Cagliariju, torej proti ekipi, ki so jo po »škandalu Padove«, po nazadovanju spet vključila med drugoligaše in se trenutno nahaja kar na drugem mestu lestvice z vrsto drugih ekip. Cagliari je solidna ekipa, ki bo v nadaljevanju prvenstva pripravila še inarsikatero presenečenje, zato pa Triestina verjetno računa na neodločen izid. Trener Enzo Ferrar j ima sicer drugačno »nogometno ideologijo«, saj zahteva od svojih igralcev, da igrajo na zmago tako doma kot na tujem, vendar pa bi neodločen izid verjetno zadovoljil obe ekipi. Triestina bo nastopila v skoraj standardni postavi, saj bo De Falco verjetno stopil na igrišče, tako da bo manjkal le branilec Costantini, ki ima težave z očesom. ' Od ostalih tekem bi omenili Ascoli-Catania, na kateri bo Boškovova ekipa startala na zmago, da bi tako De Falco (levo) bo danes igral, Costantini (desno) pa še ni okreval potrdila vlogo enega izmed favoritov za prestop v A ligo, Lazio - Arezzo, kjer so favoriti domačini ter tekmo nekdanje A lige Vicenza - Bologna. DANAŠNJI SPORED: Ascoli - Ca- tania; Cagliari -, Triestina; Campobasso - Empoli; Cesena - Pescara; Cremonese - Catanzaro; Genoa - Palermo; Lazio - Arezzo; Monza - Sam benedettese; Perugia - Brescia; Vicenza - Bologna. V sredo se je v Čedadu sestal teritorialni odbor ZSŠDI za videmsko pokrajino. Na sestanku so člani odbora najprej ocenili položaj telesno-kulturne dejavnosti v Benečiji, zlasti rekreacijske in sodelovanje z društvi onkraj državne meje. Glede tekmovalne dejavnosti je bilo poudarjeno, da se je za beneška društva sezona pričela po ustaljenih tirih. Splošna ocena v zvezi z rekreacijsko dejavnostjo je, da se je v poletnih mesecih izluščilo precej novih pobud, ki dajejo upati v širši razvoj raznih športnih panog tudi v Benečiji. Razna beneška kulturna društva m tovarniški rekreacijski krožki so namreč izpeljali več rekreacijskih športnih manifestacij (tekme v nogometu, odbojki, tek in pohodi), ki so žele uspeh med beneškim prebivalstvom. Teritorialni odbor ZSŠDI je mnenja, da bo treba v prihodnosti še spodbuditi tovrstne pobude. Na sestanku so tudi ocenili stike s telesnokultumo stvarnostjo s Tolminskega. Polet; Je prišlo do vrste pobud A liga: največ pričakuje Fiorentina domači šport Najmanj tri tekme četrtega kola italijanske A lige utegnejo že dokaj bistveno vplivati vsaj na razpoloženje, če že na položaj ekip, ki so startale z ambicijami po visoki uvrstitvi. V mislih imamo seveda srečanja v Neaplju, Turinu in Veroni, čeprav tudi Interjevo gostovanje v Vidmu ni brez pomena. Povsem jasno je namreč, da si Roma (po porazu v Bariju), Sampdoria (dve točki v treh tekmah) Inter (favorit, ki ima težave na gostovanjih) in Verona (prvak brez lanskega leska) ne morejo kar tako privoščiti spodrsljaja. Kaj pa Udinese? Zmaga nad Interjem bj lahko pomenila preokret, vsak drug izid Pa bi bil potrditev domneve, da Videmčani tudi letos ne bodo posegli po visoki uvrstitvi. Največ koristi od kola lahko nedvomno ima Fiorentina, ki gosti Lecce. Spored je naslednji: Atalanta - Pisa; Bari - Como; Fiorentina - Lecce; Milan - Avellino; Napoli - Roma; Torino - Sampdoria; Udinese - Inter; Verona - Juventus. Danes Nedelja, 29. septembra 1985 KOŠARKA TURNIR DEL NEGRO 18.00 v Trstu, Ul. Montecengio: nastopa tudi Jadran 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu: Vesna - Stock; 15.00 v Bazovici: Zarja - Arrigosport 3. AMATERSKA LIGA 15.00 na Proseku: Primorje - Primorec; 15.00 na Padričah: Gaja - Kras; 15.00 v Trstu, igrišče Campanelle: Chiarbola - Breg; 15.00 v Doberdobu: Mladost - S. Lorenzo; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Azzurra; 15.00 v Tržiču, občinski stadion: Romana - Juventina NARAŠČAJNIKI 11.15 v Dolini: Breg - Domio NAJMLAJŠI 9.15 na Proseku: Primorje - CGS ZAČETNIKI 9.00 v Dolini: Breg - Fortitudo; 12.00 na Proseku, igrišče Ervatti: Portuale - Primorje NAMIZNI TENIS DEŽELNI TURNIR 8.30 v Tržiču (Palestra Verde v U-lici Nuova): kvalifikacije mlajši in starejši pionirji; 10.00 kvalifikacije under 16; 12.00 kvalifikacije dvojice; 14.00: kvalifikacije tretjekategornikov; 17.00: člani in članice. (turnir v malem nogometu na Livku, nogometni turnir v Grmeku itd.), kar potrjuje obojestransko zanimanje po utrditvi tovrstnega obmejnega sodelovanja. KOŠARKA - MLADINCI Bor na dveh frontah Mladinska košarkarska postava Bora bo nastopala na dveh predprven-stvenih turnirjih. Udeležili se bodo turnirja v organizaciji košarkarske zveze »Città di Trieste« in predprven-stvenega turnirja, ki ga prireja društvo Ferroviario. Kazalo je, da bodo morali odpovedati udeležbo na Città di Trieste, košarkarska zveza pa je pravočasno sporočila popravek glede letnikov nastopajočih. Turnir v organizaciji Ferroviaria bo potekal na odprtem igrišču v Mi-ramarskem drevoredu. Včeraj je Pilo na sporedu prvo kolo, v katerem se je Bor pomeril z domačo postavo. Poleg Ferroviaria in Bora nastopata na turnirju še Don Bosco in Santos. Ekipe bodo tekmovale po sistemu vsak proti vsakemu. Spored nadaljnjih Borovih tekem: v soboto, 5.10., Bor - Don Bosco; v sredo, 9.10., Santos - Bor. (Cancia) Ferroviario — Bor 63:65 (26:34) BOR: Perčič 2, Pregare 7 (1:2), Pahor, Slavec 8 (0:6), Jogan 10 (0:2), Smotlak 6, Kovačič 2, Volk 10 (1:2), Gittardi, Pieri 16 (2:2), Korošec. TRI TOČKE: Volk 1. Naši so vodili vse do 35. min., ko so domačini z bolj agresivno obrambo dosegli prednost treh točk. Borovci pa niso popustili in v zadnjih 10” srečanja dosegli zmagoviti koš. V Borovih vrstah bi omenili dobro igro Pierija, Jogana, Slavca in Korošca. (pv) gimnastični odsek šz bor sporoča, da bo razdelitev na skupine in prva vadbena ura za prejšnje in ndve telovadce ter telovadke (za ritmiko, akrobatiko in plesno gimnastiko) v sredo, 2. oktobra, ob 15.00 v Borovem športnem centru. ZSŠDI obvešča, da se bo pričel plavalni tečaj v Lipici v torek, 8. oktobra. Vpisovanje in informacije na sedežu združenja v Ul. sv. Frančiška 20 od 9. do 13. ure (tel. 767-304). ZSŠDI obvešča, da bo v sredo, 2. oktobra, ob 20.30 na sedežu združenja v Ul. sv. Frančiška 20 seja odbojkarske komisije. Dnevni red: obnovitev komisije za sezono 1985-86; ocena začetniškega tečaja pri Banih; ocena izvedbe pokala prijateljstva in analiza obstoječega stanja v društvih. REKREACIJSKI ODSEK ŠK KRAS prireja v športno-kultumem centru v Zgoniku rekreacijsko telovadbo za odrasle. Prvo srečanje za ženske bo v torek, 1. oktobra, ob 21. uri in za moške v sredo, 2. oktobra, ob 21. uri. tpk sirena vabi vse svoje člane, ki imajo jadrnice na društvenem zemljišču, naj čim-prej poskrbijo za trdne priveze svojih plovil. Društvo odklanja vsako odgovornost za škodo, ki bi nastala zaradi vremenskih neprilik. ŠZ DOM obvešča, da bodo treningi minibasketa v telovadnici Kulturnega doma ob torkih od 15. do 16. ure in pa ob petkih od 14.30 do 15.30. Prvi trening bo v torek, 1. oktobra. ŠZ DOM obvešča vse mlade košarkarje letnikov 1973-1974 (propaganda), da bodo treningi v telovadnici Kulturnega doma ob torkih od 18. do 19. ure in pa ob četrtkih od 16. do 17. ure. Prvi trening bo v torek, 1. oktobra. obvestila ŠZ BOR sporoča, da bo v kratkem začel z izpopolnjevalnim plavalnim tečajem za otroke. Vse informacije med uradnimi, urami v Borovem športnem centru (tel. na št. 513-77). namiznoteniška sekcija ŠZ BOR obvešča, da so redni treningi za osnovnošolsko in srednješolsko mladino ob torkih in petkih od 17. do 19. ure \ telovadnici na liceju. Vabljeni tudi začetniki. Rekreacija za mlajše in starejše ob istih dnevih od 19. do 21. ure. Tel.: Raseni, 745-092. SK DEVIN prireja smučarski tečaj na plastični POHIŠTVO BIECHER Trst - Ul. deiristria 27 Tel.: 750113 PROMOCIJSKA PRODAJA S POPUSTI OD 50% DO 80% NA VSE RAZPOLOŽLJIVO POHIŠTVO stezi v Nabrežini. Za začetnike osnovnošolce bo tečaj brezplačen. Za informacije telefonirati na št. 200-236 ali št. 200-771. PLANINSKA ODSEKA ŠK DEVIN IN ŠD SLOGA prirejata v soboto, 5. oktobra, enodnevni izlet v Rogaško Slatino in okolico z obiskom steklarske šole. Cena izleta 23.000 lir. Informacije pri odbornikih društev. ŠD KONTOVEL organizira ob torkih in četrtkih v telovadnici Silvestri (Naselje sv. Nazaria) sledeče tečaje: ritmično telovadbo za deklice od 5. do 9. leta starosti (prvo srečanje bo 1. oktobra ob 16. uri, vabljeni tudi starši); modemi ples (disco dance) istega dne ob 19. uri in telovadbo za ženske istega dne ob 20.30. ■ EDI MOBILI KAKOVOST IN PRESTIŽ TRST UL Baiamonti 3 - tel. 820766 Ul. Di Vittorio 12 - tel. 813301 ekskluzivni zastopnik kuhinj ZSmoozhJzzD Olajšave pri plačilu enenkel enenkel enenkel enenkel Zavod ENENKEL deluje v Trstu že od leta 1919 dalje in je specializiran za poklicne tečaje. Njegovi tečaji imajo to prednost, da so kratki a intenzivni. Namenjeni so mladim, ki se morajo odločiti za specializacijo, da lažje dobijo zaposlitev in tistim, ki so že zaposleni, želijo pa izpopolniti ali razširiti svoje znanje iz naslednjih področij: hi' TEČAJI TIPKANJA — OSNOVNI TEČAJ na električnih in navadnih pisalnih strojih traja 2 ali 4 mesece (10 ali 5 ur tedensko) — IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ na električnih pisalnih strojih traja 15 dni (5 ur tedensko) — TEČAJ ZA HITRO TIPKANJE na električnih pisalnih strojih traja 15 dni (5 ur tedensko) — IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ na električnih pisalnih strojih z video sistemom traja 1 mesec (5 ur tedensko) TEČAJA STENOGRAFIJE — OSNOVNI TEČAJ traja 4 mesece in pol (3 ure tedensko) — TEČAJ ZA IZPOPOLNJEVANJE IN HITRO ZAPISOVANJE traja 2 meseca (3 ure tedensko) TEČAJA ZA ELEKTRONSKO RAČUNANJE — OSNOVNI TEČAJ traja 1 mesec in pol (6 ur tedensko) —- IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ traja 1 mesec (3 ure tedensko) TEČAJ ZA REGISTRIRANJE PODATKOV NA IBM — OSNOVNI TEČAJ na strojih IBM modela 3742 traja 3 mesece (5 ur tedensko) TEČAJI PROGRAMSKEGA JEZIKA BASIC — TEČAJ INFORMATIKE (25 ur) — TEČAJ PROGRAMSKEGA JEZIKA BASIC (36 ur) — INDIVIDUALNO DELO NA PROGRAMIH (24 ur) SPLOŠNO KNJIGOVODSTVO — IVA — PLAČE — 4-mesečni tečaj (5 ur tedensko) REDNO KNJIGOVODSTVO — tečaj traja 1 mesec in pol (5 ur tedensko) Poleg tega še: KERAMIKA — ŽIVILSKA VZGOJA — FOTOGRAFIJA — JOGA Urnik tajništva: od 9. do 12. ure in od 17. do 20. ure (ob sobotah zaprto) enenkel enenkel enenkel enenkel enenkel TRST - ULICA BATTISTI 22 - TEL. 040/761989 Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Zo SFRJ - žiro račun 50101-603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st, viš. 23 mm) 43 000 lir. Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST i. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L JziT m tiska F' /^Trst Član italijansko zveze časopisnih založnikov REG 29. septembra 1985 Samomori zah od non em šk ih diplomatov Nekaterim v tujini ni dobro BONN — V manj kot treh letih je v državah tretjega sveta napravilo samomor 12 zahodnonemških diplomatskih predstavnikov. Vest je na včerajšnjem zasedanju parlamenta, v odgovor na poslansko vprašanje, navedel podtajnik v zunanjem ministrstvu Juergen Moellemann. Ob tej priložnosti je podtajnik navedel tudi okoliščine, v katerih prihaja do samomorov. Najbolj pogosti razlogi so dolgotrajna prekinitev neposrednega stika z domovino, pa tudi z družino, nadalje so za takšne odločitve krive klimatske težave, nepoznavanje jezika ter izpostavljanje nasilju in kriminalu. Vsi ti razlogi človeka lahko spravijo iz ravnotežja, pravi predstavnik vlade. Prepogostim »službena« potovanja v tujino SYDNEY — V federalni ustanovi za proslavo 200 Ietnice Avstralije (1988) je nastala huda kriza. Predsednik vlade Bob Hawke je predsednika ustanove Johna Reida prisilil v ostavko zaradi previsoke odpravnine, ki jo je prejel generalni direktor David Armstrong, in sploh zaradi njegovega slabega delovanja. Armstrong je zapustil delovno mesto konec avgusta, ker so mu očitali, da so njegovi funkcionarji »zaradi dela« prevečkrat potovali v inozemstvo in da je on sam prejel previsoko odpravnino (okoii 680 milijonov lir). Nekateri so trdih, da so mu tako visoko odpravnino priznali zato, da bi mu »zaprli usta«. Konservativna opozicija je takoj zagnala krik in vik in predsednika vlade Boba Hawka obtožila, »da se ni obnašal dostojno in da tudi ni vsega povedal.« Kenijske hostese naj bodo »afriško« lepe NAIROBI — Kenijski parlamentarec Martin Shikuku je pozval domačo letalsko družbo »Kenya Airways«, naj odslovi vse neprivlačne hostese in naj sprejme v službo »prave afriške lepotice«. V govoru pred parlamentom je Shikuku med drugim izjavil, da kenijska letalska družba potrebuje privlačna dekleta, ne pa takih, ki so zgoraj debele, spodaj pa suhe. V svojem zagovoru »afriške lepote« je še pozval, naj hostese ne uporabljajo lasulj, še manj pa rdečila za ustnice, ker dajejo občutek, da so srebale kri. Nalivi v Maroku RABAT — Narobe svet. Pri nas se čudimo nad vročim, dolgim in razmeroma sušnim poletjem, ki se je zavleklo do časa, ki bi po koledarju moral biti že jesmski. In glej, medtem ko v Italiji uživamo ob skoraj 30 stopinjah ob koncu septembra, divjajo nad predsaharskim predelom Maroka pravcata neurja po dolgih letih suše. Agencije poročajo, da maroške noči razsvetljujejo bliski in strele, berberske pastirje pa plaši bjblijski strah pred apokalipso, ko zrejo v prave plazove vode, ki se ulivajo z neba. Mnogi so se po začetnem strahu sprijaznili z neobičajnim pojavom za te kraje in se že vesehjo »Alahovega daru«, ki bo ponovno oživil marsikatero že docela izsušeno pokrajino. Za maroške otroke je taka obilica dežja čudežni dogodek. Na pol goli paglavci se veselo potepajo pod dežjem in z odprtimi usti zrejo v nebo, da bi na izgubili niti kapljice sveže tekočine. Močan dež pa prinaša s seboj tudi škodo in težave. Številne kolibe iz slame in ilovice so se pod dežjem dobesedno razstopile, nekaterim naseljem grozijo poplave, številne poti pa so zaradi blata neprehodne. Izsušene' struge, ki jim pravijo vadi, so se napolnile z deročo vodo in prekinile marsikatero pomembno prometnico. Čeprav težav ne manjka, pa ostala pozitivno dejstvo, da bodo neurja teh dni spet pomagala k oživitvi predela, ki se je z dolgimi leti popolne suše že skoraj spremenilo v nenaseljivo puščavo. Atiguet Dm Cmrrantmm 38. DON KIHOT Cm/wtlo mimimi) TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel: 794669 Nove pošiljke za jesen-zimo OBLEKE — KOSTIMI, KRILA, DE2NI PLAŠČI IZREDNE CENE! Trgovina čevljev in usnjenih izdelkov lil Madotto KRIŽ pri Trstu št. 200 - Tel.: 220340 SUPERGA (^canguro DrSchoHs LUM BER JACK NOVI MODNI ARTIKLI ZA JESEN !N ZIMO EDOARDO FURLANE sPa KMETIJSKI STROJI VSEH VRST TRST — Ul. Milano 25 — Tel- 040/62200 - 65383/4 Ind- cona III. tras. est — Tel. 040/820308 + zastopnik HILARY’S PAGANI + zastopnik sodov »semprepieno« in ROTOKLOM s hidravličnim oljem in zračnim pritiskom 4>X' <|a^> AGRARIA FURLANI s,. Ul. Milano 18 — Tel. 62229 - 62097 — TRST Vam nudi vso opremo za vinogradništvo: sodi, kadi, stiskalnice in razne kemikalije ft.flfi.fl. zr.L Ul. Valdirivo 30 — Trst Tel. 040/69244 VELIKA IZBIRA VSEH NADOMESTNIH DELOV ZA VSE KMETIJSKE STROJE Cy) S. A. C. A.T. S XgJìjj^ IMPORT - EXPORT nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA in za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002 ŠOLA ZA KROJENJE IN ŠIVANJE E. DESCO Ul. Destriero 11 - Tel. 040/744458 (100 m od Trga Foraggi) DNEVNI IN VEČERNI TEČAJI ZAČELO SE JE VPISOVANJE