Ž1RI, AVGUST 1982 LETNIK 20 ŠTEVILKA 8 Koliko in kaj smo proizvedli v šestih mesecih Do konca junija smo izdelali 834.500 parov vseh vrst obutve, kar pomeni, da smo plan presegli za 3,5%, parovno pa prekoračili za 28.000 parov. V primerjavi z istim obdobjem lani, smo letos izdelali za 8,8% več obutve, to pomeni 67.000 parov več kot lani. Vrednost izdelane obutve znaša 603 milijone, plan pa od nas zahteva 688 milijonov din, kar pomeni, da smo vrednostno dosegli plan le 87,7%. Vzrok za to je vrsta obutve, ki smo jo izdelovali v tem obdobju in sicer večje količine sandal za domači trg in za SZ, tekaški čevlji, skratka obutev, katere posamezen par predstavlja manjšo vrednost, to je pogojeno s sezono. Primeijava z lanskim istim obdobjem je povsem drugačna, saj je vrednost proizvedene obutve letos za 36% večja kot lani ali za 159 milijonov din, kar seveda Iz lahke montaže spet ni realna primeijava, saj so občutno porasli variabilni stroški (predvsem cene materialov) in prav temu je pripisati tako skokovit porast vrednosti proizvodnje. Če primerjamo proizvodnjo z lanskim prvim polletjem po vrstah obutve, ugotovimo, da smo smučarskih čevljev (pan-caijev) izdelali 3% več, tekaške obutve za 50% več, lahke športne obutve (trim, surf) za 118% več, sandal 9% več, manj pa smo proizvedli gojzer šivane obutve, za 12% apreski obutve za 20% in ženskih škornjev 2% manj. Na izbiro vrst obutve (asortimana) za proizvodnjo v zadnjem času najbolj vpliva tržišče, zlasti zahodno tržišče, saj se moramo v borbi za čim-večji zahodni izvoz vsestransko prilagoditi tujim kupcem, kar seveda proizvodnji povzroča težave. Toda istočasno se moramo zavedati, da je ta in- direktna proizvodnja dobra, ker le z večjim izvozom si bomo lahko pridobili več deviz in s tem omogočili bolj nemoteno oskrbo proizvodnje z materiali. Poslovanje TOZD Proizvodnja bi torej lahko ocenil kot ugodno. Kljub nenehnemu večjemu ali manjšemu pomanjkanju materialov smo seveda z večjim in dodatnim trudom uspeli uresničiti zastavljene cilje. Kaj nas čaka do konca letošnjega leta je še zelo težko oceniti. Za določeno krajše obdobje trenutno kaže, da bi proiz-vodnju še delala približno tako kot v prvem polletju. Naročil v skupnih količinah je še dovolj, toda manjka nam še naročil za zahodna tržišča. Zaradi vse manjšega odstotka deviz, ki jih lahko koristimo, lahko pričakujemo, da tudi proizvajalci surovin ne bodo mogli vse izdelati pravočasno in da se kaj lahko zgodi, da bomo ostali brez nekaterih prepotrebnih materialov. Smatram pa, da se kljub težkim tržnim razmeram ne smemo prepustiti ma-lodušju, ampak vztrajati, narediti vse, kar se da, razumeti težave, tako bomo ublažili, če že ne preprečili večje zastoje v proizvodnji. Vsaka služba, vsak posameznik naj se kolikor mogoče trudi, da bi bila proizvodnja čimboljše oskrbljena, saj le-ta neposredno ustvarja. Tone Klemenčič / DVORIŠČE UREJENO Že dlje časa smo delavci Alpine »plezali« preko jarkov, ki so jih izkopali gradbeni stroji. Vemo, da je to bila osnova za asfaltiranje dvorišča in transportnih poti, zato smo povprašali o tem referenta za investicije Rajka Šubica. »Gre za 3.700 kv. m, ki bodo v prihodnje asfaltirani. Predvsem bo asfaltiran del dvorišča, transportne poti in manipulacijski prostor. Vsa investicija naj bi veljala 5,25 milijona dinarjev. Izvajalec je Cestno podjetje Kranj, ki namerava zaključiti dela konec avgusta. Izkope so morali napraviti predvsem zaradi utrditve tamponske podlage, ker je sedanja podlaga preveč pomešana z zemljo in drobnim peskom. Za tovrstno gradnjo pa je potrebno urediti 40 cm zanesljive podlage, da ne pride do prezgodnjih poškodb asfaltnega traku. Tako kaže, da bo sedaj naše dvorišče lepše urejeno, pa tudi bolj praktično, zlasti za promet. Upamo, da ga bomo znali ohraniti tudi zares urejenega. Druga pomembnejša investicija pa je gradnja skladiščne lope, ki jo za tovarno postavlja Gradiš. Le-ta naj bi skupno stala okrog 850 milijonov, pri tem stane samo priprava temeljev in podlage 350 milijonov. Podlago je pripravilo Cestno podjetje Kranj, tako računajo, da bodo dela zaključena v drugi polovici avgusta. V N. P. J delo Življenje glasilo dvlarvor dvlovnv organizacije alpina Uri dogovarjamo se - dogovorili smo ser Ob rob sklepov delavskih svetov Delavski sveti TOZD, DSSS in DO na svojih rednih sejah v juliju niso imeli veliko skupnih točk, zato poglejmo, katere najvažnejše sklepe so sprejeli: D S TOZD Proizvodnja je obravnaval in potrdil spremembe razvida del in nalog in spremembe analitičnih ocen v TOZD Proizvodnja. Vse spremembe so bile v javni obravnavi in pripomb ni bilo, zato so bile sprejete v predlaganem besedilu. Delavski sveti so ugotovili višino zajamčenega osebnega dohodka, ki znaša 6.790,00 din in velja od 1.6. 1982 dalje. Predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana posebne raziskovalne skupnosti za tekstilno in usnjarsko-pre-delovalno industrijo Pors 12, ni bil sprejet, ker so delegati menili, da je potrebno prej ugotoviti, če so sporazum podpisale tudi ostale DO v tej panogi; delegat te SIS pa je dolžan pripraviti tudi poročilo o delu in uporabi sredstev. Sprejet je bil tudi poslovnik o obratovanju maščobolovilca in lovilcev olj v obratu na Co-lu. Glede predloga o nakupu osebnih avtomobilov so bili delegati mnenja, da se odobri zamenjava Z 101, uničene v prometni nesreči, predlog za zamenjavo osebnega avtomobila Mercedes 300 D z dvema R-18 pa ni bil sprejet, kljub temu, da bi s tem prihranili režijsko delovno opravilo, torej OD »šoferja osebnega avtomobila«. V zvezi s predlogom o obračunu in plačilu nadur je bil sprejet sklep, da se izjemoma, zaradi narave dela, odobri iz- plačevanje nadur razvojnim službam in orodjarni. Delavski svet je odobril tudi sredstva za preureditev garderob za montažne oddelke v višini 900.000,— din, ki naj se črpajo iz investicijskega vzdrževanja. Tudi tokrat je delavski svet obravnaval odpise zaradi reklamacij naših zunanjih kupcev in odobril odpise na izredne izdatke TOZD Proizvodnja. Odpisani in odprodani so bili tudi trije gorilci in trije stari kotli, ki jih ne potrebujemo več, zato se odprodajo najboljšemu ponudniku. Končno so delavski sveti sprejeli še sklep, da se enodnevni zaslužek, pridobljen v mesecih, ko imamo več kot 182 ur, to je marec, junij, julij in avgust, nameni za pomoč prizadetim krajanom v poplavi. Delavski svet TOZD Prodaja je obravnaval dva zahtevka za varstvo pravic, zaradi nede-ljenega stanovanjskega posojila in oba zavrnil, potrdil je samoupravni sporazum o dolgoročnem sodelovanju s Slovenija-športom in vse ostale sporazume, za podpisnika pa pooblastil direktorja TOZD — Bojana Starmana. Na podlagi sprejetega rebalansa plana investicij v MPM za leto 1982, so bila odobrena sredstva za že začete investicije v skupnem znesku 35,900.000,—din. Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb je potrdil predlog sprememb razvida del in nalog in spremembe analitičnih ocen. Na predlog razpisne komisije je imenoval za opravljanje delovnih nalog »vodenje fi-nančno-računovodskega sektorja« Janeza Bohinca za dobo 4 let, od 1. septembra 1982 do 31. avgusta 1986, ker v celoti izpolnjuje vse razpisane pogoje. V zvezi s tem, pa je obravnaval še dodatne pogoje, ki jih je Janez Bohinc navedel v prijavi in mu odobril delovni čas od 6.30 do 14.30, ter nadaljevanje izobraževanja, zavrnil pa je zahtevo, da se mu odobri še dodatno 200.000.— din kredita na vezavo 1 leta in koriščenje voznega parka DO Alpina za prevoz na delo. Delavski svet delovne organizacije je potrdil sklepe odbora za izobraževanje v predlagani vsebini, v komisijo za delitev dohodka in OD pri IO Splošnega združenja usnjarsko predelovalne industrije je imeno- val Toneta Enika. Obravnavan in sprejet je bil tudi samoupravni sporazum o ustanovitvi interesne skupnosti za razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanaa z Italijo in za podpis pooblaščen vodja nabavnega sektoija Jože Bogataj. Delegati so se seznanili tudi z informacijo o zamenjavi računalnika. Za isto zakupnino bomo namreč lahko zamenjali obstoječi računalnik za novega S/38, to je sodoben sistem za obdelavo podatkov, ki bo s svojimi novimi funkcijami zadostil vse bolj naraščajočim potrebam po primernejši obdelavi. Nazadnje pa so bili potrjeni novi izvršilni organi delavskega sveta delovne organizacije, s pripombo, da se komisija za letovanja dopolni še s štirimi dodatnimi člani. NIVI IZVRŠILNI ORGANI DS DO: ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Tilka OBLAK Romana PADOVAC Zlata RUPNIK Marija GLIHA Ivica KRŽIČ Toni ŽAKELJ Rudi KRVINA Nada GOVEKAR TOZD Proizvodnja TOZD Proizvodnja TOZD Proizvodnja TOZD Proizvodnja TOZD Proizvodnja — delegat ZK DSSS DSSS — delegat ZSMS TOZD Prodaja — delegat ZSS ODBOR ZA IZOBRAŽEVANJE: Ivan RUPNIK Jože PROSEN Franc KAVČIČ Anka GANTAR Marija KASTELEC TOZD Proizvodnja TOZD Proizvodnja TOZD Proizvodnja TOZD Prodaja DSSS KOMISIJA ZA LETOVANJA: Cecilija BOHINC Bernarda ČADEŽ Slavko KOSMA C Srečko KAVClČ Anka JEREB TOZD Proizvodnja TOZD Proizvodnja TOZD Proizvodnja TOZD Prodaja DSSS Za našo obutev potrebujemo veliko materialov UREDNIŠKI ODBOR: Marjan PIŠLJAR Helena KAVClC Rado KAVClC Anica GOVEKAR Silva KLEMENClC Anton ENIKO Anuška KAVČIČ Nejko PODOBNIK TOZD Proizvodnja TOZD Prodaja TOZD Prodaja DSSS DSSS DSSS DSSS — tehnični urednik DSSS — glavni in odgovorni urednik Kako ustvarjamo Sarajevo postaja središče, ki ga pozna ves svet Kot veste, tudi Alpinu tesno sodeluje z olimpijskim komitejem XIV. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984. Sektor za propagando izdaja tudi poseben Bilten iz katerega vam danes predstavljamo nekaj odlomkov. KOMISIJA ZA INOVACIJE: Zdravko PIŠLJAR Anica BERGANT Vinko PODOBNIK Oton ŽAKELJ Peter KOSMAČ Adolf KRIŽNAR Marinka TUŠEK TOZD Proizvodnja TOZD Proizvodnja TOZD Proizvodnja TOZD Proizvodnja DSSS TOZD Prodaja DSSS — po službeni dolžnosti KOMISIJA ZA VARSTVO PRED POŽAROM: Marija MOHORIČ Miran TRČEK Rajko ŠUBIC Vili JESENKO Marija KASTELEC TOZD Proizvodnja TOZD Proizvodnja TOZD Proizvodnja DSSS DSSS — po službeni dolžnosti KOMISIJA ZA VARSTVO PRI DELU: Anton CEFARIN Anton ŠINK Tone BOGATAJ Vladimir MIKUŠ Vinko JUSTIN Matija ZAJC Alfonz ZAJEC KOMISIJA ZA CENE: Anton KLEMENClC Marjan BOGATAJ Drago ČETOJEVIČ Milica KOSTELNIK Iva SOBOČAN TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD DSSS Proizvodnja Proizvodnja Proizvodnja Proizvodnja Proizvodnja Prodaja TOZD Proizvodnja TOZD Proizvodnja TOZD Prodaja TOZD Prodaja TOZD Prodaja KOMISIJA ZA UNIČENJE ŠTAMPILJK: Franci POLJANŠEK Janez ARHAR Marinka TUŠEK TOZD Proizvodnja TOZD Prodaja DSSS A. K. SPECIJALNO IZD AN JE ZA SREDSTVA INFORMISANJA U OPŠTINAMA, REGIJAMA I UDRUŽENOM RADU Br. 1 — Sarajevo, 1. jula 1982 Devetnaest mjescci do XIV. zimskih olimpijskih igara PRED OČIMA SVIJETA Februarski dani 1984. godi-ne biče zapravo dani spekta-kularne završnice promivisanja Sarajevu u olimpijski svjetski ccntar zimskih sportova i zim-skog turizma. A pripreme za taj veličanstveni čin, za XIV. zimske olimpijske igre, traju od 18. maja 1978. godine. Za to vrijeme više hiljada poslovnih ljudi — novinara, privrednika, turističkih i sport-skih eksperata, predstavnika nacionalnih olimpijskih komi-teta, diplomata i drugih poslanika (samo u 1982. godini oko 2.000) — posjetilo je Sarajevo, Organizacioni komitet XIV. ZOI i radilišta budučih olimpijskih borilišta da bi se, svaki na svoj način, uključili u funkciju priprema na ostva-rivanju 160 projekata koji obuhvataju cjelokupnu organi-zaciju i realizaciju igara. Svi oni su ovdje več obavili i ugo-vorili velike poslove. Sarajevo — stjecište poslovnih ljudi Predstavnici štampe i radio-televizijskih kompanija iz SAD, Savezne republike Njemačke, Francuske, Holandije, Italije, Alžira, NR Bugarske, NR Kine i mnogih drugih zemalja su boravkom u olimpijskom Sarajevu došli do bogatog ma-terijala o pripremama za igre, ali i do značajnih saznanja o stvarnosti u Jugoslaviji, SR Bosni i Hercegovini i gradu — domačinu XIV. ZOI, prije svega o njegovim privrednim, posebno turističkim mogučno-stima, kao jednog od budučih velikih svjetskih centara zim-skog turizma. Sarajevo je tako postalo stjecište poslovnih ljudi i ostalih namjernika iz cijelog svije-ta, a ojačale su i njegove veze sa gradovima koji su ranije bili organizatori olimpijskih igara. Večini njih Sarajevo ni ranije nije bilo nepoznato — ili su u njemu boravili ili su o njegovoj burnoj prošlosti, koju čine krupni istorijski dogadjaji, duga turistička tradicija, bogata kulturna bašti-na i izuzetna gostoljubivost njegovih žitelja — čitali i slu-šali. A sada se tom autohtonom šarmu pridružuje još jedna dimenzija: novi veliki sportski i turistički poduhvat, što predstavlja snažnu komponentu u velikim programima daljeg razvoja giavnog grada SR Bosne i Hercegovine i cijele Republike. Nije se, medjutim, ovdje sjedilo skrštenih ruku i čekalo da u Sarajevo dodju namjerni-ci da bi se na licu mjesta uvje-rili kako teku pripreme za igre i kako če Sarajevo dočekati hiljade turista i ljubitelja zimskih sportova iz cijelog svijeta. Službe Organizacionog komi-tata XIV. UOI za informisa-nje, promocije i propagandu krenule su medju radne ljude i gradjane naše zemlje i medju gradjane drugih zemalja da bi ih, u riječi i slici, upoznale sa osnovnim karakteristikama grada-domačina XIV. ZOI i sa tokom priprema za igre. Hiljadu izložbi u svijetu U okviru »Projekta masovne prezentacije i masovne komunikacije o XIV. ZOI«, u toku su završne pripreme »Projekta hiljadu izložbi u svijetu«. To su tematske izložbe poste-nizovače se anketa medju po-no hiljadu gradova na svim kontinentima. Cilj je da se pred očima svijeta prikažu veoma povoljni objektivni uslovi na kojima se zasniva odluka o organizovanju XIV. ZOI kao i neke osnovne odlike zemlje i grada — domačina Igara. Izložbe če biti postavljene na sajmovima, u našim diplo-matsko-konzularnim i privrednim predstavništvima, kulturno--informativnim centrima i klu-bovima naših radnika na privremenom radu u inostran-stvu, te u galerijama i odgo-varajučim objektima u zemljama domačina izložbi. Ove izložbe če takodje biti postavljene i u svim komunama u SR Bosni i Hercegovini. Medjunarodna anketa za mi-lion ljudi U svim mjestima u kojima če izložba biti otvorena orga-nizovače se anketa medju po-sjetiocima. Oni če nakon raz-gledanja eksponata popuniti specijalne anketne lističe. Na taj način če se prikupiti mišljenja više od milion ljudi iz cijelog svijeta. Kompjuterskom obradom doči če se do poda-taka koji če ne samo koristiti u daljoj organizaciji XIV. ZOI, več i u daljoj turističkoj propagandi koja če i te kako doprinijeti animiranju stranih gostiju u postolimpijskom period u. A to nam i jeste osnovni cilj. Sarajevo '84 J|§! STRAN 4 Kako ustvarjamo Ocena - zadovoljivo Prvo polletju jc za nami in s tem tudi prva polovica poslovnega leta. Kako smo v tem času poslovali, smo se pogovarjali z vodjem službe za načrtovanje in analize Tonetom Eni-kom in vodjem knjigovodstva Francijem Mlinarjem. Oglejmo si nekaj ugotovitev in podatkov! PROIZVODNJA V I. polletju je bilo izdelanih 834.533 parov obutve, kar je 9% več kot v istem obdobju lani in 4% nad planom. Vrednostna proizvodnja znaša 603 milijonov din, to je 36% več v primerjavi z lanskim letom in 22% pod planom. PROIZVODNJA PO VRSTAH OBUTVE V I. POLLETJU 1982 v parih v 000 din Največ smo izdelali sandal, preko 236.000 parov, ženskih nizkih 136.000, tekaške obutve 130.000 in smučarskih čevljev 117.000 parov. Kot lahko vidite iz tabele, smo v primerjavi z istim obdobjem lani največ povečali proizvodnjo trim copat, kar za 118%, tekaške obutve pa skoraj za polovico (49%). Nekaj manj smo izdelali gojzer šivane, apreski in ženske obutve. Norme smo presegali v poprečju za 27,4%, od tega največ v juniju. Odstotek prekoračitve je prevelik, zato bo treba v bodoče najmanj enkrat letno urediti norme, pri tem pa štartati pri 100%, ne pa pri 110 kot do sedaj. Omenjene količine obutve smo praktično izdelali z istim številom delavcev in tudi ne s kaj prida drugačno kvalifikacijsko strukturo. Sorazmerno dobro smo izkoristili delovni čas. Ugotovimo lahko, da se je koriščenje delovnega časa v tem polletju, nasproti lanskemu letu, izboljšalo. Delovne ure po učinku so se povečale, delovne ure po času pa zmanjšale. Izostanki skupaj so se zmanjšali za 1%, kar je posledica precej manjših boleznin, Franci Mlinar, vodja knjigovodstva tako do 30 dni (— 16%) kot tudi nad 30 dni (— 3%). Močno je upadel tudi čas čakanja, kar za 56%. Redni dopusti so se delno koristili že v I. polletju, zato imamo tu 22% porast. V letošnjem letu se kaže bistveno izboljšanje koriščenje delovnega časa. Kot kaže, je sprejeti ukrep v tem pogledu deloval ugodno, vsaj kar lahko ocenimo kratkoročno. Pri tem namreč ne smemo pozabiti, da smo z manj izostanki do 30 dni in nad 30 dni prihranili kar 13.909 delovnih ur, kar je 1.738 delovnih dni, to pa je toliko kot bi vse leto delalo 16,8 delavca. Podobno velja za čas čakanja. Tu smo prihranili za 2,4 delavca. Tudi nadur je bilo za 16% manj. Malenkostno so se povečale le v MPM in sicer za 2%. Kljub temu smo za nadure letos izplačali 7% več kot v lanskem I. polletju (višje urne postavke). Tudi stalno zmanjšanje nadur kaže na boljše koriščenje delovnega časa. Prodaja in izvoz V I. polletju je bilo prodano preko MPM za 473 milijonov din, preko prodaje na debelo za 67 milijonov din in izvoženo za 273 milijonov din. Količinska prodaja v MPM je bila za 1% nižja, vrednostno pa za 31% višja. Letni plan je bil dosežen količinsko 45%, vrednostno pa 47%. Anton hniko, vodja službe za načrtovanje in analize Grosistična prodaja obutve je po količini manjša za 8%, vrednostno pa je porasla za 25%. Letni plan je bil po količini dosežen 25%, po vrednosti 34%. Izvoz je količinsko manjši za 3%, vrednostno pa za 13%. Količinsko je letni plan izvoza izpolnjen 44% in vrednostno 42%. Na zahodno tržišče je bilo izvoženo 174.285 parov obutve, v vrednosti 2.290.740 $ (lani 1.107.933 S), na vzhodno tržišče pa 185.450 parov v vrednosti 4.957.596 $ (lani 9.283.657 $). Skupaj znaša izvoz 7.250.000 Osnovna značilnost izvoza v I. polletju je povečanje izvoza na zahod in manjši izvoz na vzhodno tržišče. Tudi prodaja na domačem tržišču je glede na to, da je skoncentrirana na drugo polovico leta, dokaj ugodna. Nabava in poraba surovin in materiala. V letošnjem I. polletju je bilo nabavljeno za 710 milijonov din raznega materiala, kar je 21 % več kot lani v istem času. Uvoz je znašal 77,5 milijonov din in je za 7% višji od lanskega I. polletja. Delež uvoza pri nabavi materiala znaša 11%. Zaloge končnih izdelkov Konec I. polletja je bilo na zalogi 241.375 parov obutve, to je 4% več kot lani, vrednost zalog je znašala 147 milijonov din, kar je 21% več kot lani. Izdelkov iz plastike na zalogi praktično ni bilo. Osebni odhodki so se v naši delovni organizaciji povečali v masi za 32%. Tako je poprečni OD za redno delo znašal 12.314 din, kar je za 30% višji kot v prvem polletju lani in 12% višji kot je bil poprečno lani. Vrsta obutve 1982 ^ina ind. 1982 ind. smuč. obutev 117.020 113.707 103 135.276 114.978 118 gojzer šivana 30.470 34.596 88 50.698 42.835 118 tdoskti obutev 129.433 86.633 149 87.008 40.734 214 trim copate 52.679 24.188 218 28.077 8.818 318 apreski 76.907 95.511 81 47.969 46.797 103 ženski nizki 135.794 195.346 98 81.329 113.589 133 ženski -visoki 55.784 195.346 98 70.188 113.589 133 sandale 236.446 216.905 109 102.763 76.015 135 skupaj: 834.533 766.886 109 603.308 443.766 136 Skupna realizacija znaša 812 kot v lanskem 1. polletju, letni milijonov din in je za 6% večja plan pa je dosežen 44%. v parih Prodaja v I. polletju 1982 v 000 din prodajna pot količina 1981 jnd vrednost 1981 ind j" 1982 1982 MPM 727.502 734.214 99 472.669 359.742 131 47 gros. prod. obutve 44.445 48.221 92 63.322 50.669 125 gros. prod. plastike 36 — pari 47.835 450.516 — 3.730 34.691 1 1 — kosi 32.991 450.516 — 3.730 34.691 11 izvoz obutve 359.735 372.659 97 272.712 31 1.924 87 42 plastike — 295.000 — — 9.683 -- 1.155.094 722.335 SKUPAJ DO —--- 812.433 766.709 106 44 Kako ustvarjamo v din Kako torej lahko ocenimo poslovanje? Analitični kazalci kar dobro kažejo, posebno še, če upoštevamo naše (in tudi družbene) težnje po večjem izvozu na zahodno tržišče, kar seveda dohodkovno ni tako ugodno. Torej nam ne preostane dru-gegu( kot da iščemo notranje možnosti, racionaliziramo proizvodnjo in podobno . .. Kako pa izgledajo rezultati? Celotni prihodek je znašal 1 milijardo 546 milijonov din, kar je 5% več kot lani v istem obdobju. Tako nizek porast je (ob razumljivo višjih cenah) predvsem zato, ker letos ni interne realizacije med proizvodnimi tozdi. Dohodek je manjši za 2%. Če pa upoštevamo primerljivi dohodek, dohodek z amortiza- cijo (zaradi bistveno večjih amortizacijskih stopenj), je ta porastel za 3%. Pri tem velja spet omeniti, da smo lani dosegli izredne rezultate predvsem zaradi izvoza na vzhod. Čisti dohodek je manjši za 4%, ker so obveznosti iz dohodka porasle več kot dohodek. Ostanek dohodka je 59,9 milijona, kar je za slabo polovico manj kot luni v istem obdobju. Pri tem predlagamo razporeditev čistega dohodka: za OD 170 milijonov, 9 milijonov za stanovanjski del skupne porabe, za splošni del skupne porabe 14,7 milijona, za rezervni in poslovni sklad 44,8 milijona. N. P. Iz naših prodajaln »Prodavnica Zenica, otvorena je 1954 godine, medju prvim prodavnicama j koja je otvorena u MPM Alpine. Iako je u poslednjih dvadeset godina tri puta mijenjala lokaciju, uvijek je bila u centru grada, na području trgo-vačkog dijela grada Zenice. Zenica je grad sa preko 80 hiljada stanovnika, centar jugoslovenske črne metalurgije, ima oko 30 prodavnica specijalizovanih za prodaju obuče. Drago nam je reči da je i pored tako velike konkurencije »Alpina« u Zenici veoma cijenjena firma, koja kvalitetom i modelima obuče privlači veliki broj kupaca. U prilog tome ide i podatak da smo do sada uvijek ispunjavali svoje planove, čak i sa večim procentom prebačaja, što je naročito izraženo u po-slednih pet godina, kada su pored povečanog prometa ostvareni i znatni financiski efekti. Plan za 1982 godinu je dosta visok, medjutim ako bismo uspjeli postiči prošlogodišnju količinu prodaje obuče, došlo bi do znatnog prebačaja plana, što je i naš interes da ostvarimo. Medjutim, potrebno je uložiti maksimalne napore, kako bi uticali na što veču prodaju. Ta-kodje je potrebno uložiti sredstvu zu popravak fasade zgrade, koja je u prilično oronulom stanju, i daje veoma lošu sliku. Isto tako potrebno je popravka unutrušnosti produvnice, što če sve skupu uticuti nu ostvurunje znutno boljih poslovnih rezultutu«, piše nam u ime svojih su-radnika Ndjije Šestič, Jasmine Salkovič, Azrije Tursa-novič i u svoje ime poslovodju Muhumed Šurič. Ocena rezultatov TOZD Prodaja za prvo polletje 1982 Politiku prodaje je bila usmerjena k cilju, ki smo jih postavili z letnimi plani ter dopolnjevali z novimi ukrepi, ki so bili v glavnem v večanju izvoza na zahod. Zu prvo polletje luhko ugotovimo, du smo zastavljene cilje v glavnem uresničili. Izvoz na zahod smo povečali za 256%, kar pomeni v parih povečanje od 48.500 parov na 174.285 parov vrednostno pa od 1,107.000 PRODAJA V I. POLLETJU 1982 dolarjev na 2,290.000 dolarjev. Kljub velikem povečanju izvoza na zahod, pu so dokuj ugodni rezultuti tudi pri prodaji na domačem tržišču. Količinsko je bilu sicer prodaju v MPM (produju na debelo ter grosistična prodaja) skoraj enaku kot v istem obdobju lanskega leta, vrednostno pa je bila za 30% večja kot lani. Povečanje izvoza na zahod se je še najbolj izrazilo v zmanj- šanju izvoza na vzhod. Ta se je v prvem polletju količinsko zmanjšal za 43%, vrednostno pa za 20%. Ta sprememba pri prodaji se bo seveda izrazila v nižji akumulativnosti Alpine kot celote, (saj na zahodu ne moremo zaslužiti toliko), vendar je za nas hitro večanje izvoza na zahod edina možnost (alternativa), če sploh hočemo v bodoče nemoteno delati in poslovati. Če upoštevamo težje pogoje gospodarjenja, kot so bili v istem obdobju lanskega leta, smo lahko z rezultati prodaje v celoti zadovoljni. Vendar pa se moramo zavedati, da se gospodarski položaj še naprej slabšu in zaradi tega bomo morali v drugi polovici leta še povečati naša prizadevanja za dosego vseh zastavljenih ciljev. Bojan Starman _________v tisoč din prodajna količina parov vrednost % izpolnitve letnega plana P^_1982_1981 ind. 1982_1981_ind. kol, vrednostno MPM 727.502 734.214 99 472.669 359.742 131 45 47 gros. prod._44.445_48.221 93 63.322_50.669_125_25 34 IZVOZ "" zahod v din 174.285 48.564 356 93.270 30.530 305 35 28 v USA S_2,290.736_1,107.933_ IZVOZ vzhod v din 185.450 324.095 57 204.898 253.443 80 56 66 v.CI S___4,957,596 9,283.658 IZVOZ skupaj v din 359.735 372.659 97 298.168 283.973 105 44 46 ^_7,248.332 10,391.591__ SKUPAJ,OBUTEV vdin_1,131.682 1,155.094 98 834.159_694.384_120_43_46 TOZD 1981 1982 ind. Proizvodnja 9.078,16 11.855,48 131 Prodaja 10.368,55 13.418,86 129 — MPM 10.293,92 13.353,34 130 — ostala prodaja 10.756,20 13.811,98 128 DSSS______________________________10.079,16 12.980,24 129 DO ALPINA 9.462,18 12.314,12 130 Kako ustvarjamo Zunanjost prodajalne v Žireh Končno tudi v Žireh lepša prodajalna O rn.lpim.rn. Anton Zibert, vodja službe vzdrževanja: Za obnavljanje naših prodjaln smo si nabrali že veliko izkušenj in sčasoma tipizirali Alpinino opremo. Tudi sama montaža nam zlasti za čevljarski del prodajalne ni delala težav. Nekoliko drugače je z opremo za ostale športne rekvizite, ki jih do sedaj v Alpini nismo prodajali. Pri tem smo imeli več težav, vendar upam, da nam je uspelo ustrezno pripraviti prodajni prostor. Iva Sobočan, vodja rajona: Mislim, da je bil res že skrajni čas, da se prodajalno v Žireh uredi. Kot ocenjujem, bo prodajalna zelo funkcionalna v vseh pogledih. Pomembno je tudi, da smo pridobili več prodajnega prostora, saj vemo v kakšni gneči so do sedaj prodajali naši prodajalci. nekaj dodatnih del v pomožnih prostorih in upam, da bo šlo. Marija Alič, prodajalka: Zelo sem zadovoljna, lepo je, dovolj prostora . .. Vital Justin, prodajalec: Prodajalna se mi zdi zelo funkcionalna in zelo zadovoljen sem. Kot je že navada, prvi kupec po otvoritvi dobi v dar čevlje, ki jih namerava kupiti. Tokrat je bila prva Desa Rupert, ki je kupila ortopedske čevlje, ki jih potrebuje pri svojem delu. Med drugim je povedala: »Kar odkrito povem, da ne kupujem vedno v Alpini. Če mi je všeč, seveda rada. Tele čevlje bom nosila seveda v gostilni . .. Sicer pa sem vesela, da ste izboljšali prodajalno; upam, da vam bo delo in posel lepo tekel«. Leta in leta smo že ugotavljali, da je žirovska prodajalna Alpine res veliko premajhna. Na to so nas opozarjali tudi naši kupci. Letos je, kot vemo, prenehal z delom Čevljarski šolski izobraževalni center, zato sta si stavbo razdelila Alpi-na in Poliks. Tako se je odprla možnost razširitve žirovske prodjalne. Na vrsti je bila naša skupina za adaptacije, ki je v skladu z že uveljavljenimi načeli za obnovo naših prodajaln pripravila vse potrebno za obnovitev. Delo je trajalo nekaj mesecev in 9. julija je bila prodajalna odprta. Ob tej priliki je spregovoril direktor TOZD Prodaja Bojan Starman, ki je med drugim povedal: »Prav gotovo pomeni razširitev in obnova žirovske prodajalne pomemben korak naprej. Bil je že čas, da to ure- dimo in izkoristili smo prvo priložnost. Vemo sicer, da Al-pina načrtuje svoj prodajni prostor tudi v bodoči blagovnici, vendar je bila ta adaptacija v tem trenutku nujna. Ta dosežek je še toliko pomembnejši, ker smo to uredili v dokaj težkih časih in z majhnimi stroški«. Povprašali smo tudi nekaj drugih delavcev Alpine, ki so sodelovali pri pripravah za gradnjo, pri sami gradnji, in pa seveda tudi prodajalce. Jože Poljanšek, referent za investicije: Po investicijskem načrtu naj bi ta obnova stala 1,35 milijona dinarjev in mislim, da tega zneska ne bomo veliko prekoračili. Posebno še, ker smo večina standardnih delov izdelali doma in so nam zato cene znane. Na otvoritvi je spregovoril direktor TOZD Prodaja Bojan Starman Adolf Drmota, poslovodja: Z obnovljeno prodajalno smo kar zadovoljni. Morebitne pomanjkljivosti se bodo seveda šele pokazale, zaenkrat pa vemo, da bo treba opraviti še Tudi mi upamo, da bo sedaj v žirovski prodajalni Alpine več prometa, pa manj gneče in drugih težav. N. P. Takole izgleda notranjost prenovljene in razširjene prodajalne Alpine v Zireh Desa Rupert je bila prvi kupec v prenovljeni prodajalni • Kako ustvarjamo • Važno je da vemo • Važno Gregorju Bogataju Gregor Bogataj je bil rojen 23. februarja 1910 v Goropekah. Izučil se je za čevljarja in se vključil v delo Čevljarske zadruge že 7. januarja 1946. Kasneje je delal v montaži. Z leti pa je prevzel delo v oddelku reklamacij kjer je odpravljal napake, ki so se pojavljale pri dokončani obutvi, ki je prihajala iz prodajaln. Upokojil se je 8. junija 1965 in 8. julija nas je presenetila vest, da je za vedno odšel. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Dolgoletnima sodelavkama Antoniji Cankar iz oddelka predelave termoplastov in Stanislavi Jereb iz oddelka šivalnice, ob odhodu v pokoj želimo trdnega zdravja, dobrega počutja in zadovoljstva med domačimi ter lep spomin na delo v Alpini. ■■ t-i...... L K To je naš kraj To je naš kraj To je naš kraj vali Rotna vas — Dropolje. Toda danes le še najstarejši ljudje razumejo kakšno slovensko besedo. Drugače se sedaj sliši le »koroška« nemščina. Prelepo Ziljsko dolino tukaj na severu omejujejo Ziljske Alpe, na jugu pa Karnske Alpe. Cesta, ki tu pelje čez 1500 metrski prelaz na italijansko stran se teh nekaj kilometrov precej vzpne. Na drugi strani je že Pontebainje tam pred prvo svetovno vojno tekla italijansko-avstrijska meja. Na planinah nad vasjo raste redka planinska roža-endemit »Wulfenia«, po kateri ima ime tudi vas in njihova pihalna godba (Wulfenia dorf — Rotna vas) Z živahno koračnico smo prikorakali pred njihov prostoren lep glasbeni paviljon »TRACHTEN KAPELLE — WULFENIA«, kjer smo bili viharno sprejeti. V naših slikovitih narodnih nošah smo vzbudili občudovanje. S tem nastopom smo predstavili ime Alpine in Jugoslavije. Potem smo poslušali pro-menadni koncert njihove do- mače godbe, katera je bila tudi oblečena v nekakšno narodno nošo, ki pa je že podobna Tirolski. Med poslušalci je bilo tudi nekaj predstavnikov drugih godb, med drugim tudi iz Madrisia. Ob 14.30 (po naše 13.30) pa smo se na prome-nadnem koncertu predstavili tudi mi. Na njihovo željo niso smele manjkati niti Račke, kakor da je ta skladba že kar postala mednarodna himna. Za zaključek je koroški zabavni ansambel »ECHO« po-skbrel še za zabavni del, kjer niso manjkale Avsenikove skladbe, nekaj so jih zapeli tudi v slovenščini. Ne moremo dovolj pohvaliti gostoljubnosti gostiteljev, saj so to v bistvu naši ljudje z drugo govorico, in nas razdvajajo le meje in politično barantanje v preteklosti. Prihodnje leto nam bodo za praznik Mladosti godbeniki iz Tropolacha obisk vrnili. S takimi obiski odpiramo meje in širimo bratstvo in enotnost ter mirno sožitje tudi preko meja naše domovine. Ivan Reven Noč na Ljubljanici Po uspešnem promenadnem koncertu 20. junija popoldan pri Županu na Dobračevi, je pihalna godba Alpine na predvečer Dneva vstaje slovenskega naroda pripravila uspel promenatlni koncert v Ljubljani pri Iromostovju. l'o Ljubljanici so vozili čolni in splavi z razsvetljenimi lampijončki. V narodnih nošah z znakom Alpine, smo imeli obilo poslušalcev, tako da je bila ploščad pred NAMO pretesna za vse poslušalce. Prireditev Noč na Ljubljanici je poizkus turističnih organizatorjev prebuditi Ljubljano iz poletnega mrtvila. L R. Žirovski čebelarji so odprli svoj dom Že naši pradedje stari Slovani, so v svojih seliščih ob zgornjem toku rek Visle, Buga in Dnjepra poznali zdravilen učinek medu. Ob slovesnostih so pili tudi medico. Med poznamo že tudi iz najstarejših zapisov kot hrano bogov. Omenja ga Biblija, ter asirski, babilonski in egipčanski zapisi. Tudi najstarejši rimski in grški pesniki opevajo ambrozijo kot jedilo bogov. Ovid v svoji pesnitvi odkriva, da je našel med bog Bahsus v druščini s pijanim Silenom. Ta pijani Bahsus izgleda ni jedel medu, temveč je pil medeno vino kot alkohol. Grški Aristotel navaja, da so Tavlantiji, to je takratno ilirsko pleme, pripravljali medeno vino. Tudi Grki so tako dobro pripravljali medico, da se ni dosti razlikovala od starega vina. Že od davnine uporabljajo med kot zdravilo proti raznim boleznim in tegobam. Zdravilni učinek je v svoji knjigi opisal najznamenitejši zdravnik starega veka Dioskurides, v svoji knjigi pa ga opisuje tudi Plinij. Vmesni proizvod pri pridobivanju medu in voska je tudi balzam. S takim balzamom so na primer preparirali posmrtne ostanke faraonov in Aleksandra Velikega. Med je lahko prebavljiva hrana, saj čebela, ki nabira rastlinske sokove in cvetni prah, katerega imenujemo tudi nektar, to snov v svojem želodcu obogati s slino in želodčno kislino. Čebela pri nabiranju nektarja igra še nadvse pomembno vlogo v naravi pri opraševanju, saj iz moških cvetov prenaša cvetni prah na ženske cvetove. Zato tudi čebelarji in sadjarji tesno sodelujejo. Tako na primer ameriški sadjarji pomladi najamejo čebelarje, da jim za primerno nagrado s svojimi čebelami oplode njihove velike sadne plantaže. Razlikujemo več vrst medu, seveda če ga čebelarji časovno ločujejo in točijo po vrsti paše, na katerih čebele nabirajo. Tako poznamo cvetlični, vresjev, žepkov, lipov, ajdov, kostanjev, akacijev med. Nekateri naprednejši čebelarji proizvajajo s cepljenjem in presajanjem matičnih ličink matično mleko, ki je zelo iskano zdravilo in poživilo, in seveda primerno drago. Poznamo pa veliko drugih preparatov in mazil iz matičnega mlečka in medu. Na Kranjskem so iz prvotnih slamnatih košnic, ki so jih prinesli iz stare domovine svojih pradedov že kmalu prešli na lesene »kranjiče«. Kako pa je bilo na Žirov-skem? Že od nekdaj je bilo čebelarstvo na Zirovskem dobro razvito. Poznano je, da je pokojni Franc Mohorič z Vrsni-ka, ki je pred dvema letoma umrl, toda dočakal 102 leti, začel čebelariti z devetimi leti pri svojemu dedu doma na Olševku na Spodnjem Vrsni-ku. Čeprav je kasneje živel v Kranju, se je še kot stoletnik vozil z mopedom iz Kranja do svojega čebelnjaka na Vrsnik. Tako ni zgolj naključje, da so se v Žireh že zgodaj združi-lili čebelarji v svojo organizacijo. Ustanovni občni zbor so imeli 4. svečana 1906. Vsesko- zi so delovali kot podružnica čebelarskega društva ali Škofje Loke ali Logatca. Tudi ni naključje, da je po zaslugi Antona Janše iz Breznice na Gorenjskem, ki je spisal tudi prvi čebelarski priročnik v bivši Avstro-Ogrski, saj je bilo prav na Slovenskem čebelarstvo najbolj razvito. Po zapisanih podatkih je učitelj Leopold Bebler, ki je služboval v Žireh okrog leta 1912. na šolskem vrtu začel uvajati med mlade žirovske čebelarje novejše izpolnjene Znidaršičeve panje. Kasneje sta take panje začela izdelovati takratna mizarja Matija Cankar s Sela in Jakob Jereb iz Opal. Med prvo svetovno vojno so bili vsi sposobni moški poklicani v vojsko. V tem času je mnogo čebelnjakov propadlo, saj so že takrat najmarli-vejši čebelarji imeli tudi 80 do 100 panjev. Po prvi svetovni vojni sta prednjačila čebelarja Franc Gruden in Franc Poljanšek iz Žirov, ki sta tudi vodila podružnico. Takrat so že tudi prevažali s konjsko vprego čebele na pašo. Vozili so jih na Sorško polje (ajda), na Notranjsko in v okolico Vrhnike. Po drugi svetovni vojni pa so jih z železnico in kamioni začeli prevažati tudi dlje. Tako so se pasle v Prekmurju (akacija), v Liki (žepek), v Slavoniji (sončnice), na Goriškem, Vipavskem, Gorskem Kotarju in Tolminskem (hoja) in tako naprej. Danes sta si omislila prevozna čebelnjaka na tovornjakih dva žirovska čebelarja. Drugod videvamo tudi za to preurejene avtobuse. Pred in med obema vojnama so Ži-ovski čebelarji zalagali z voskom žirovskega rojaka, sve-čarja Jerneja Kopača, ki je nazadnje svojo obrt preselil v Ljubljano. Leta 1926 povodenj tudi čebelam ni prizanesla. Nekaj čebelnjakov je odnesla, druge pa precej poškodoval. Tudi druga svetovna vojna je zdesetkala čebelarje in čebele. Tudi povojno obdobje v začetku ni bilo naklonjeno čebelarstvu. Čebelarsko in sadjarsko-vrtnar-sko podružnico so ukinili in pripojili Kmetijski zadrugi. Žal, v novih organizacijskih pogojih čebelarski odsek ni najbolje deloval, medtem pa sadjarsko-vrtnarski odsek sploh ni obstojal in je zato sadno sušilnico Kmetijska zadruga prodala. K slabemu stanju čebelarstva so pripomogle še nalezljive bolezni. (Nadaljevanje na 14. strani) Za mrliško vežico so darovali Družine: Jezeršek, Pe- Stanovalci bloka Stara temelj, Praprotnik, Jereb, vas 272 1.100.— din na- Kogovšek in Kristan mes|0 venca ob smrti očeta 1.700.— din ob smrti Iva- Vlada Žerjala, ne Tavčar. ŽIROVSKI ČEBELARJI SO ODPRLI SVOJ DOM To je naš kraj • To je naš kraj • To je naš kraj (Nadaljevanje s 13. strani) Po ponovni osamosvojitvi so žirovski čebelarji leta 1977 razvili svoj prapor in praznovali 70-letnico ustanovitve čebelarske podružnice. Že takrat so bili vključeni v čebelarsko zvezo Škofja Loka. Leta 1978 so na svojem občnem zboru sklenili, da zgrade svoje skupne prostore, kot nekakšen šolski čebelnjak, ki naj bi služil strokovnemu namenu za vzgojo mladih čebelarjev in tudi izpopolnjevanju starejših. Obenem bi služil tudi družabnemu življenju članov. Vsi člani so se vključili v akcijo za zbiranje gradbenega materiala, lesa in finančnih virov. Kmetijska zadruga jim je dala zemljišče in lokacijo ob vznožju Pivkovega griča. Vendar so morali zaradi interesa elektrogospodarstva to misel in lokacijo opustiti. Ves pripravljeni gradbeni ma- f Med | dopustom V_ J i V hali so imeli nezgodo. Tokrat jim je ponagajala voda Stanko Erznožnik je imel kot dežurni skladiščnik dovolj dela pri izdajanju materiala za čiščenje in vzdrževanje terial so morali po nekajletnem mrtvilu in čakanju prepeljati na novo lokacijo na zemljišče, ki ga jim je odstopila Kmetij-ska-zemljiška skupnost Škofja Loka. Nova lokacija v Rakulku je na lepem sončnem kraju, malo nad zaselkom. Z marljivim udarniškim delom so končno postavili brunarico na betonski podlagi v izmeri 10,5 x 6,5 m. Upajo, da jim bo ta novi čebelarski dom, katerega otvoritev je bila v nedeljo, 4. julija 1982, zadovoljivo in dolgo služil svojemu namenu. Otvoritve, katera je bila povezana s kulturnim programom, se je udeležilo veliko krajanov in čebelarji iz škofjeloške občine. Če povemo, da je bila veselica z bogatim srečelovom, pri katerem ni manjkalo dobitkov iz medu in njegovih specialitet, je že skoraj povedano vse. Majda Jesenko, Vida Balantič, Nada Žust in Franci Mlinar so med dopustom dokončno oblikovali polletni obračun Ivan Reven Na slavnostni seji je ob 80-letnici gasilskega društva Dobra-čeva govoril predsednik društva Štefan Kopač dopisujte Kasim Huremovič je pomagal pri mnogih delih vzdrževanja To je naš kraj • To je naš kraj To je naš kraj Na Dobračevi nov dom Gasilsko društvo Dobrače-va je julija proslavljalo svojo 80-letnico obstoja. Prireditve v počastitev tega jubileja so se pričele že 10. julija, saj je bila takrat v novem gasilskem domu odprta razstava o delu društva v preteklih osemdesetih letih. Čeprav je bila razstava odprta le 2 dni, je bila zelo dobro obiskana. V soboto, 17. julija pa je bila slavnostna seja gasilskega društva Dobračeva, ki je bila povezana s podelitvijo priznanj za delo in prizadevanje pri gradnji novega doma. Posebna priznanja občinske gasilske zveze so za delo ob gradnji gasilskega doma prejeli: predsednik društva Stefan Kopač, predsednik gradbenega odbora Janko Oblak in tajnica Majda Jesenko. Društvo je podelilo priznanja še naslednjim: Občinska gasilska zveza Škofja Loka Požarna skupnost Škofja Loka Zavarovalna skupnost Triglav Kranj Služba družbenega knjigovodstva Škofja Loka Svet za SLO SO Škofja Loka Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Obrat za kooperacijo Logatec Alpina, tovarna obutve Ziri Etiketa Žiri Kladivar Žiri Mizarsko podjetje Žiri KGZ Sora Žiri Remont Žiri Poliks Žiri Krajevna skupnost Žiri Gasilsko društvo Žiri Gasilsko društvo Račeva Gasilsko društvo Brekovice Rudi Zadnik, sekretar Občinske gasilske zveze Škofja Loka, sekretar Požarne skupnosti Škofja Loka Franci Poljanšek, poveljnik Občinske gasilske zveze Škofja Loka, Anton Kužnik, predsednik Občinske gasilske zveze Škofja Loka Priznanje je prejelo tudi več članov društva, ki so opravili preko 50 prostovoljnih delovnih ur: Janko Oblak, Štefan Kopač, Janez Kopač, Martin Bogataj, Anton Logar, Matija Zaje, Franc More, Niko Oblak, Miran Trček, Maksi Oblak, ml., Anton Štumberger, Boris Oblak, Vinko Šubic, Pavel Kristan, Franc Kavčič, Stanko More, Janez Logar, Karel Pivk, Livio Giugovac, Janko Kopač, Uroš Čibej, Majda Jesenko, Janez Ravnikar, Milan Kristan, Izidor Čelik, Stane Erznožnik, in Ciril Stanonik, Rado Kristan, izjemoma, ker se je kmalu na začetku prostovoljnih del poškodoval Priznanje so prejeli tudi nečlani društva, ki so opravili preko 30 delovnih ur: Cveto Žakelj, Matjaž Žakelj, Andrej Starman, Miran Santej, Stanko Modic Najstarejši člani društva so prejeli spominska priznanja: Maks Oblak, st., Andrej Naglic, Anton Bogataj, Janko Žakelj, Rudolf Kristan, Jakob Kristan Na slavnostni seji, ki se je nadaljevala s prijetnim tova-riškim srečanjem, so se, kot že tolikokrat, izkazali pevci Moškega pevskega zbora Alpine, ki so poskrbeli za prijetno razpoloženje ne le na proslavi, temveč tudi kasneje, ko so peli predvsem v zabavo gostom in slavljencem. Pa si oglejmo nekaj odlomkov iz zgodovine tega društva. Dobračevo je že 26. julija 1881 prizadel velik požar, ustno izročilo pove, da je pogorelo preko 70 »cimrov«. Po dvajsetih letih nesreče in obnove vasi so začeli naprednejši vaščani misliti na samostojno gasilsko društvo na Dobračevi, ki bi moglo hitreje in učinkoviteje priskočiti na pomoč v potrebi. Navdušenje za ustanovitev samostojnega društva je bilo tolikšno, da je Franc Blažič — Župan zastonj ponudil zemljišče za dom. Zbrali so tudi dovolj denarja in gradbenega materiala, da so začeli z gradnjo doma pomladi in ga v jeseni leta 1902 dokončali. Potrebno je bilo nakupiti orodje in brizgalno ter zadostiti formalnostim, saj je bil dom prej zgrajen kot pa ustanovljeno društvo samo. Ustanovni občni zbor dobračev-skega gasilskega društva je bil 11. novembra 1902. leta. Ta dan je bil gotovo slovesen in enak današnjemu dnevu, ko praznujemo osemdesetlet- nico z otvoritvijo novega sodobnega gasilskega doma. Osemdeset let, eno človeško življenje. In kakor je življenje pestro, bogato, tako je tudi z društvom. Raslo je, se krepilo in bogatilo v materialu in izkušnjah. Takoj po ustanovitvi je bila nabavljena brizgalna v Zagrebu. S kakšnim navdušenjem so jo vaščani šli pričakati na Selo in v trumah spremljali pred poslopje doma. Komaj dve leti za tem je bil razvit prapor — ponos gasilcev, saj so ga jim poklonile žene in dekleta, botrovala pa mu je dvorna dama Franja Tavčarjeva. Ni preteklo še deset let od ustanovitve, že so kupili novo motorno brizgalno. Ob srebrnem jubileju so nabavili že tretjo motorko, katera še danes deluje. Po tridesetih letih dela so začeli misliti na razširitev doma. Postal je pretesen. Dokupili so zemljišče zanj. Prišla je kriza in svetovni požar, ki je zredkal vrste članov. Vendar mladi rod je zapolnil vrzeli in mladostna zagnanost je vodila k uspehom. Kupili so starejšo stavbo za potrebe gasilstva, pa tudi motorko SORA, SAVICA. Razvili so nov prapor društva. Potrebe so nakazovale po reorganizaciji društva. Nastal je nov vod v Račevi. Po neposre-čeni odločitvi sta bili društvi Dobračeva in Žiri združeni, a ne za dolgo: ni bilo pravega zagona in stara vsebina se mladini ni podala. Nakup gasilskega avta je pritegnil mladež, ki je kar žarela od sodobnih naprav. Dom in kupljeno poslopje nista več zadovoljevala potrebam tehnike in vedno bolj so bili potrebni sodobnejši prostori. (Nadaljevanje na 16. strani) Proslava ob 80-letnici gasilskega društva na Dobračevi. Govori predsednik skupščine krajevne skupnosti Tone Oblak Šestindvajset praporov, množica gasilcev, praznično razpoloženje in celo ugodno vreme, vse je pripomoglo, da je parada ob osemdesetletnici gasilskega društva Dobračeva lepo uspela. To je naš kraj • To je naš kraj To je naš kraj Na Dobračevi nov dom (Nadaljevanje s 15. strani) Odločitev za graditev ustreznega doma ob moralni in finančni pomoči, ki so jo dale delovne organizacije v kraju, krajevna skupnost in mnogi drugi, zato ni bila težka. Pred pričetkom gradnje maja 1981 so v društvu izvedli obsežno akcijo zbiranja, sekanja in spravljanja lesa. Darovalci, dobračevski posestniki, pa še precej daleč naokrog do Zabrežnika, Jarčje doline, Ledinice, Mrzlega vrha, preko Sela, Stare vasi, Žirov, Račeve do Žirovskega vrha, so za gradnjo gasilskega doma darovali veliko lesa. Da so toliko nabrali je tudi zasluga prizadevnih članov nabiralcev. Pri spravilu lesa na žago pa so se izkazali skoraj vsi člani. In kako je bilo z zbiranjem finančnih sredstev? Prvotno so računali pokriti gradnjo samo do III. gradbene faze za okrog 2 milijona dinarjev. Vendar v tem primeru ne bi dobili gradbenega dovoljenja, ker je morala biti po predpisih pokrita celotna predračunska vrednost in o tem mora izdati potrdilo Služba družbenega knjigovodstva. Zato so zbirali naprej. Vendar s tem so kopnela tudi sredstva in se tudi izčrpala. Avgusta in septembra so gasilci spet iskali dodatna sredstva. Zagotovili so si posojilo Zavarovalnice Triglav, za podražitve pa so prispevali sredstva še Krajevna skupnost Škofja Loka, Občinska gasilska zveza Škofja Loka in Svet za ljudsko obrambo SO Škofja Loka. Zataknilo pa se je, ko so izvedeli, da bo kredit zavarovalnice možno koristiti šele v letu 1982 — predvidoma v marcu. Vedeli so, da gradnje ne smejo usta- viti in zato so se odločili, da prodajo gasilski dom na Dobračevi 12, ki ga je kupila Al-pinaza 1,600.000 din. Tako imamo sedaj v Žireh nov, sodoben gasilski dom, saj je narejen ne samo dobračev-skim gasilcem, temveč za vse Ziri in tudi za gašenje v industrijski coni. V nedeljo, 18. julija je bilo zato na Dobračevi še posebno slovesno. Začelo se je z gasilsko parado, ki je krenila od Zadružnega doma do Župana na Dobračevi in končno se je množica gasilcev iz Žirov in sosednjih društev pod šestindvajsetimi prapori postrojila pred novim domom. Spreoovoril je tudi predsednik skupščine KS Žiri Tone Oblak, ki je med drugim povedal: »Velika požrtvovalnost in samoiniciativa članov društva v dogovoru z delovnimi organizacijami v Žireh, krajevno skupnostjo, kakor tudi požarno skupnostjo in širšo družbeno skupnostjo prispevala k odločitvi, da zgradi v kraju osrednji dom, ki bo zadovoljil potrebe kraja kakor tudi potrebe združenega dela v industrijski coni. S pomočjo združenega dela in ostale družbene skupnosti pri zbiranju finančnih sredstev je prišlo do realizacije te investicije. Celotna investicija znaša okrog 8 milijonov din, poleg 5000 udarniških ur, katere so opravili člani društva in ostali krajani. Pri tem velja pohvaliti vse gasilce in krajane, ki so se posebno izkazali pri prostovoljnem delu, kakor pri materialnih ali finančnih prispevkih. Finančna sredstva za izgradnjo so prispevali: — združeno delo Žirov 2.000,000,— — Požarna skupnost bškofja L01™ 1.500,000,— — Požarna skupnost kredit pri Zavarovalni skupnosti Triglav Kranj 1.2000,000,— — Krajevna skupnost Ziri 300,000,— — Komite za SLO in DO Škofja Loka 3000,00.— Ostala sredstva je prispevalo društvo. Načrte je izdelal rojak, dipl. ing. Danilo Oblak, gradbena dela je izvajal Tehnik Škofja Loka, nadzor pa Lokainvest Škofja Loka. Ob tej delovni zmagi lahko rečemo, da so gasilci vzor vsem ostalim organizacijam, kako se lahko z lastno pobudo in s požrtvovalnostjo ob podpori družbenopolitične skupnosti doseže uspeh«. Ko je bil dom tako uradno odprt pa se je bilo treba še poveseliti. Kot je že tradicija, je bila zabava pri Županu — in celo vreme je bilo naklonjeno ... N. P. »DELO-ŽIVLJENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Stara vas 23, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi: TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. - Ureja ga uredniški odbor: Anica Govekar, Rado Kavčič, Anton Eniko, Srečko Erznožnik, Ivan Reven, MiSo Čeplak, Anu-ška Kavčič - tehnični urednik, Nejko Podobnik glavni in odgovorni urednik. - Izhaja mesečno, naklada 2000 izvodov. Fotografije: Bri-gita Grošelj. Tisk TK Gorenjski tisk, Kranj NE POZABIMO Tokrat objavljamo fotografijo učenk čipkarske šole okoli leta 1907. Oglejte si fotografijo, morda koga spoznate. Sporočite nam imena, kraj in čas fotografiranja.