KrtkšnočastjeimeiSobekJavorcaž. Poljski spisal Kazimir Przervva-Tetmajer; preložil Al. Benkovič. Za izrocitev Sobka (Boštjana) Javorcaža (Jaworcarza) je bilo ra/pisanih dvajs.^t cekinov. Ve-ndar bi ga nikdar ne bili dobili, ko bi ga ne biia pokopala njegova ^ast. Ves dan so ga gonili hajduki, grozno je bil npehan. Zasledovalcetn je pa !e utekel, pa je že komaj dihal. Ob harklovski cesti je v neki koči gorela Iu5 — vstopil je. Naletel je tam na ženo, kmcta, tri otroke, dve deklici in malega dečka; večeriali so. Po7(lravil jp in povodal: »Bežai sem po cestab in necestah ves božji dan in niresar nisem zau/,il. Ali bi mi dali malo tiste kisie juhe, vidim, da jesle, kar žge me v prsih. Potem bi pa kam legel do jutra.« Hoeeš nočpš mu je gospodar morai dati prenočišfe, kajti Sobek jp prav do stropa segal z glavo. Prijazno mu jp rekel, naj sede na klop in pije z njiini jubo, kakor se mu ljubL Čeprav Sobek razen cjupage*) ni imel drugega orožja, kajli so bili nenadoma navalili nanj, in on ni imel dosti časa pripravljati se, vendar je spoznal kmet, da to ni navaden potepuh. Obleko je imel ponošeno, raztrgano, a videti je bilo, da je bila nekoč lepa. Naj bo, kdor hoče, kmet se ga ni bal. Vedel je, da mu ničesar ne vzame, ker ničesar ni imel, tak siromak je bil. Dal je Sobku juhe, mu rekel, naj leže na poa-stn sju, daije pa ni povpraševal. Dancs je prišel, jutri odide, toliko da sta se videla. Sobka pa je kar stresaio na klopi, kajti prepričan je bil, da se, ako povn svojp ime, zgodi, kakor bi bilo iz peči trešcilo. On je bil tisti, ki je bil oropal štirinajst židovskih krčem, on je dvakrat u.sel iz oravskega grada, on je čisto sam pod Hrdakom sedem ogrskih huzarjev odgnal o<l deklet, oborožen sanio z lesenim stolom, on se je štirim oravskirn hajdukom iztrgal iz verig in vezi s tem, da jih je pretrgal kakor konopec, on |e končno žida na Obidovi, ki je imel donar zakopan v zemlji in ni hotel povedati o njem, za biado in zalisce pribil k dievesu in mu podkuril krčmo, in prav zaradi tega je bila na njegovo glavo razpisana tisla svota; on je končno pokradel toliko konj in volov, loliko l.uili pohabil in ugnal toliko razbojniških, da si je po pravici mogel misliti, da se, čim pove svoje ime, zgodi to, kakor če bi iz peči strela udarila v izbo. Nazadnje se ni mogel več vzdržati, ker je vedel, da so ga razbobnali po vsi okolici, [>o vaseh in mestih, in da so po cerkvah diTrovniki to oznanili s prižnic; ni se mogel premagovati in je rekel: »Jaz *?(*m Sobek Javorcaž!« Tako čast je imel ta beštija. preL *j Okuvana palica z dvojno sekiro namesto ročaja. — Op, ln ni se zmotil. Kmet pipe ni vtaknil v usta, ampak mu je kar roka eastala, žena je z žlico zadela ob 3kledo. devo}ki sta na stežaj odprli oči, deček pa je planil s sedeža in zbežal ako_i vrata, kot bi ga bil kdo 3 kropom polil. Kar zmanjkalo 8* je. Sobek je vedel, kaj dela, tega je bil silno vesel. Ozrl »8 je naokrog. »Vi ste Sobek Javorcaž?€ je kmet tajecljal čez nekaj S*sa. »Sem!« Zdaj pa ga niso več vabili pod streho, ampak na poiteljo, in sami so hoteli iti pod streho čeprav je bila silno mrzla noč. Sobek pa si je dal postlati v beli sobi — ukaeoval je, saj je imel pravico — in zadovoljen je bil, da se bo vendar pod streho prespal. Tretji teden so ga že za»ledovali. Bil je eastiljuben človek, in od ljudi je pricakoval take časti, kakor je bila njegova. Ni dvomil, da kmet ve za nagrado na njegovo glavo, 8 odbijal je misel, da bi ga utegnil izdati. »Nikar ne zameritel« je rekel mirno, ko je odhajal iz Srne izbe. »0. ni nif hudega!« je odgovoril kmet, Sobek pa je šel v belo izbo. legel in zaspal. Kmct pa naravnost k starešini, ta pa naravnost po kmete. Zbra'o se jih }o dvanajst, ali pa še ver. Hiše ni bilo trcba obkoliti. okna so bila zamrežena. Zato je vsa to'pa drla v izho. kjer je Sobek spal. Po rokovnjaški navadi je bil cjupaeo položil poleg sebe, a žena mu jo je bila za časa izmaknila. Ko je ugledal luč in ljudi, je segel po cjupagi — ni je — skoči iz postelje. A zvita ženska je bila natihem graha natrosila po tleh. Sobku je izpodrsnilo, da je padel. Planili so čezenj in ga zvezali. Tako so zajeli v Harklovu za Novim trgom Sobka Javorcaža z Brega izpod samotnih Tater, ki se je, kakor se je govorilo, zemlja pred njim tresla od straha, zemlja, kjer je tekel Vah, Orava, Poprad in Dunajec. Polastili so se ga po izdaji kmeta in ženske. Vest o Sobku je šla daleč. daleč na okoli. Ko 80 ga hoteii posaditi na voz, da ga popeljejo v Novi trg k sodišču, je rekel kmetu, ki ga je izdal: »Zakaj mi nisi rekel, da si siromak, in zakaj si napravil to sranioto, da si me izdal? Saj bi ti bil tudi jaz dal toliko ali pa še več, kot bi hotel. Ti, baba, ki si mi graha natrosila pod opanke, pa zaslužiš, da bi ti v oči pljunil. Ce bi me kdo izdal — no — saj so to razglasili po mestih in vaseh, vsak je imel pravico do tega, meni se ni bilo treba bahati, kdo sem! No pa z Bogom vsi skupaj! Nad vami se ne bom maščeval, kajti orel se mašruje nad jastrebom samo takrat, kadar mu v gnezdo sili.« Rad bi si bil klobuk pomaknil po strani, sunil je 3 pleoi, pa je imel roke zvezane. Starešina in svetovalci in vsi kmet;e so se čudili takemu junaštvu. »Človek božji. ali ne veš, kam pojdeš?« je rekel starešina. »Vpm. kam pojdem, in tudi to vem, da pojdem prav lepo.« »Zakaj?« »Ker me bodo konji aii pa voli potpgnili.« Bali so se ga pa tako, da ga nihčp ni udaril na to žalitev; celo 7 obpudovanjem so ga pogledali kmetje. Morda bi ga bili celo izpustili, ko bi se ne bili ozirali drug na drugega in računali z maščevanjem. Pričakovali so, da dobi vsak nekaj. Zato jih je tudi večina sedla na voz. Sobek Javorcaž pa je med potjo prepeval in se jim ro-  gal. Jeza jih je grabila, a tepsti se ga niso upali. Tako 9® se peljali naprej in ga kleli, on pa je prepeval in se sme- jal. Izpustili bi ga bili, ker njim samim ni storil nič žalega, a čakali so, da za njega pri sodniji dobi vsak vsaj po dve  dvojači. Ceprav so si o kmetu, ki ga je izdal, mislili, da ]<? malopridnež, so ga vendar zavidali za tistib dvajset cekinov in obžalovali. da Bog ni k njim pripeljal Sobka. Ljudje so že taki. Pripeljali so ga v Novi trg, v uradu so ga prevzeli hi poslali v Novi Sonč. Naj bo že tako ali tako, Sobek Javorcaž je dobil dvajset let ječe. Kajti pri sodniji je prišlo drugo za drugim vse na dan, kaj je ukradel, ubil in koliko krčem je požgal. Ko so mu pričeli naštevati, kaj, kje in kako, je vse kazalo, da do večera tega ne bo konec. Toliko je bilo tega. Sobek je torej dobil dvajset let jece. Ljudje pa 90 pripovedovali, da to še ni tako hudo, češ, da bi bil lahko dobil dvaindvajset ali triindvajset let. Sicer pa ni dosti razlike, ako reko dvajset, dvaindvajsel ali triindvajset. Tudi če bi rekli petdeset. Ako pa te zapro za vse življenje, ej, — ta je pa huda. Neki kmet je bil takrat šestdeset let star, ko so mu pa rekli: »Dvajset let boš sedel«. se je popraskal po g'avi, šlo je pa vendar. Dosmrtna jcča, ta je pa huda Ko bi bil kdo star osemdeset let, pa bi mu rekli: »na dosmrtno jeco!« bi bilo to isto, kakor bi mu bili pri prUS glavo vtaknili v rakvo. Lu^ ,: .. (Dalje prihodnjič.)