sllo v O ruju v Bonottijevcm stebru. Toda po bivaku, ki sto go Imelo 200 m pod vrhom. sto se moralo obrniti, za­ padel je nov sneg. 2. VIII. je Peter š. poskusil z dr. Urošem Tršanom v Aigullle Verte, toda moralo sto obrniti fe pri vstopu. Noto po je zmanjkalo hrane in volje - vrnilo sta se domov. Nekako v istem času sta se tam mudilo tudi kamniško plezolco Jernej Korit nik In Franc Bauman. Tudi z njima se je godilo enako. Od vseh tur, ki sto Jih planiralo, sto opravilo le grebensko prečenje Mt. Blanco. Mohkoto in Juvan sto poskusilo roje v Courmoyeuru. Toda tudi tu ni bilo boljših razmer. S Col de Geont sto vstopilo v severno steno Tour Ronde in jo v treh urah In pol v slobem vremenu preplezalo. Tri dni za tem sto posku­ silo prečenje grebena Rochefort In Jo­ rossov. Tu po jima je turo, ki je pote­ kalo v lepem vremenu, čeprav Je bil močan veter, prekinil tragičen dogodek. V novezl Poljakov, s katerima sto se srečalo na turi, je eden omahnil in se smrtno ponesrečil. V želji, do čim bolje Izkoristita prosti čas, sto odšla v švko, pod severno steno Eigerja. Toda tudi tu nista dolgo ostalo, razmere so bile preveč neu­ godne. Zato sto se zo konec odločfla še za južno steno Marmolade. Toda tudi v Micheluzzljevem stebru sto se zaman trudilo. Izstopno poč je bilo prekrito s požledom In sledilo je 800 m spusta po vrvi in povratek v domov1no. Zakonca Danico in Sandi Bložlna sta bilo v Italiji sredi avgusta. Tri lepe dneve sto Izkoristilo za t ri vzpone. Bilo sto no Monte Rosi (Punta Gnlfetti) in Balmerhornu ter iz Riff. Torino opravilo prečenje grebena Rochefort. Od 30. VIII. do 4. IX. so bili v švid tudi Janez Zupančič, Stone Marn in Mitjo Košir. Nameravani vzpon no Matterhorn po so jim preprečile slabe snežne in vremenske razmere In so do­ segli le višino 4000 m. Malo pred tem (11.-18. VIII.) sto se Lojze Šteblaj in Andrej Kovačič povzpelo no Jungfrou in Lauihorn. NAŠI PLEZALCI V AVSTRIJSKIH ALPAH. Odprte meje in bližino goro z razme­ rami, kakršnih ni pri nos, je letos v avstrijske gore večkrat privabila noše plezalce. Začeli so jeseniški In kranjski plezalci. Za prvomajske praznike so s smučmi oblskoli Wenediger in Weis­ spitze, 5. In 6. VI. po še področje Grossglocknerjo, kjer so opravili 28 vzponov (Polloviclni In Fuschernkorkopf - severno steno). Od 9.-18. VII. je bil no področju Gross­ g locknerjo tudi zvezni ledeniški tabor pod vodstvom Cirilo Debeljaka In Ci­ rilo Pračka, ki Je odgovarjal za GRS. Skupno se go je udelefllo 25 plezalcev (11 Slovenijo, 6 Hrvotska, 4 Bosno In 4 Crno Goro). Opravili so nekaj lepih vzponov, čeprav tudi njim vreme ni bilo preveč naklonjeno. Oman In Robič slo v izredno tefklh razmerah preplezala (11. VII.) Pollovicinljev lleb, Nu!ko Purkeljc in Gusti Hercog sto v samo• stojni navezi opravilo vzpon v severni steni Barenkopfo (III-IV) ki go Je opravilo še 8 navez, severno steno fuscherkor (IV) so preplezali šestkrat, večkrat po tudi Lammerjevo smer. Od 3.-10. VIII. so bili v skupini Wene­ diger plezalci AO Litostroj: J. Ogrič, O. Bolho, A, Anžin, A. Kovačič, L. Šteblaj in S. Kolenc. Opravili so vzpo• no no Gross Wenedlger In Grosser Geiger, poskus vzpona no Dreiherrn­ spltze po so morali opustiti zarodi novega snega. PRVENSTVEN E SMERI V LETN I SEZONI 1966. Razen že zabeleženih prvenstvenih vzponov so bili letos preplezani še ne­ kateri, tako do jih je skupno 15. Po• glejmo, koklno je njih razporeditev po gorskih skupinah. Največ jih Je bilo opravljenih v Ta­ marju. Kor šest, če upoštevamo tudi varianto v Malem Jalovcu, ki so jo opravili Isti plezalci (Hočevar-Medved) kot SV raz. Steber Šil je nastal prav­ zaprav v treh delih. Zgornjo dva sto preplezalo Mohkoto in Gruden, spod­ njega po Mohkoto s Horvatom. Pred­ stavijo poleg nihajne prečnice v zgor„ njem delu ključ smeri, ki bo marsikoga pripravil do tega, do go bo oblel. 10. IX. je sledil vzpon Mohkoto-Juvon v Veliki Mojstrovki, imenovan Pahljačo, ki poteka po kaminih In počeh desno smeri nad Svotnlcomi. Samo trl dni kasneje, malo pred odhodom v ka­ drovski rok, je Mitjo Košir z Jeseni c z Borisom Krivicem preplezal že spomladi začeti vzpon v desnem delu Sit. Ime• navala sto go • Smer JLA•. 25. X. po sta Juvan in Krivic oprovllo še zadnji vzpon v dolini Planice, ki sto go Ime­ novalo z domačim imenom Smrtnico. Je to levo grapo med Srednjo in Visoko Ponco. o kateri je imel vedno veliko povedati Uroš Zupančič In jo je navajal kot Interesanten zimski vzpon. V severni steni Planje (izhodišče Vršič) je navezo Šteblaj-Rupar 22.-23. \lil. v slabih razmerah plezalo v območju zajede. Njun vzpon je visok 600 m, plezalo po slo 16 ur in go ocenilo s VI. V področju Martuljka smo letos dobili dve novi smeri, obe že omenjeni in ALPINISTI C N E NOVIC E obe v severni steni Velike Mortuljške Ponce, opravili po so ju jeseniški ple• zolcl. V dolini Vrat smo zobeleflll le eno novo smer. Jože In Tine Mihelič sto jo v juliju mesecu preplezalo v Cmiru, Zadnji trije prvenstveni vzponi po so nastali v Kamniških Alpah In dva sto bilo ie omenjeno: Akademsko smer v Vežici in glavo Turske gore. Tretjega sto preplezala kamniško plezalca Jer• nej Koritnik In Franc Bauman v Pia• njovi in sicer levo od Brinškovih ka­ minov. Smer sto ocenilo s VI, je po krotka, kot so no splošno smeri v tem predelu stene. ORTLER - LEDENlšKI TECAJ SRBSKIH ALPINISTOV. V felji, do pripravi svoje alplnlste tudi za težje vzpone v tujih gorstvih, je komisijo za alpinizem PS Srbije od 31. Vll.-8. VIII. organiziralo ledeniški tečaj pod Ortlerjem (3905). Bilo je 5 udelefencev (po 2 iz Beo· grada In Nišo ter 1 iz Smederevo). Bazo so imeli no Hintergrotu (2720), večino vežb po so oprovljoll no lede­ niku Sulden, ker jim vreme ni bilo AO· klonjeno. Ture so opravili 3: po Hin• tergrotu do Oberknotto (3461) In po grebenu na Slgnolkopf, severni raz Schraterhorno (3363) in prečenje no Suldenspitze-Monte Pnsquole•Cevedole ter po Hlntergrotu no Ortler. Tečaj Je vodil predsednik komisije za alpinizem dr. Rastko StojonoviC. Franci Savenc VARSTVO NARAVE IV, 1965. Izdaj~ Zavod za spomeniško verstvo SRS, Ljub­ ljano. Uredil Stone Peterlin z ured• niškim odborom, Pred nami je zopet nov zvezek raz• prav In člankov o varstvu narave. Prvi zvezek, ki je Izšel leto 1962, je bil posvečen predvsem novoustanovljenemu Triglavskemu narodnemu parku, na­ slednjo dvojno številko z letnico 1963- -1964 je obrovnovolo Posočje in pro• Jektlrono HE Trnovo, to letnik po je zbral razprave iz širšega območja lov• stvo, zoologije, botanike In varstvene problematike nasploh. Uvodni članek je napisalo A. Pisker­ nikovo. Obravnavo predlog jugoslo­ vansko avstrijskega visokogorskega parka, ki bi no noši strani meje zajel domala vse Savinjske Alpe, Park bi bil po vzorcu če!koslovoško-poljskego totronskego parka. Zaščiteno ozemlj e no noši strani bi po predlogu obse­ galo ie zaščiteni Robanov kot, Okre• šelj In Logarsko dolino, za katero je bilo pred leti že predlagano, do se 91 IZ PLANINSKE LIT ERAT URE in načrtno spoznavati domače gore, zo!čltlto, predlog zo zaščito Kamniške Bistrice je bil tudi že Izročen no ustrezno mesto, enako za Krvavec In Veliko planino, pritegnili bi po ie Motkov kot In Jezersko, kjer je zarodi pritiska turizma In še nedodelanega urbanističnega načrta že prlčelo pretiti nevarnost, da se poruši prvobitno it • virnost in harmonija pokrajine. A. Simončič Je prispeval daljšo raz• pravo o lovstvu in varstvu narave, kjer omenja najznačilnejšo lovno dlv• jod, njen stolei In probleme odstrela. Omenil bi no tem mestu, do je po· trebno pri nekaterih vrstah divjadi, ko obravnavamo števila odstrela, upoštc• vati tudi to, kok!no škodo to divjad napravi no poljedelstvu In oceniti, ali ni bolje odstreliti nekaj več medvedov in jelenov, do se zaščiti tudi kmet, njegov trud in pridelek. V. Petkovšek razpravlja o tisi v Jugo· vzhodnem delu Evrope, do bi tako vso) beino spoznali nekaj več o tej, že domala izumirajoči vrsti iglavcev. Tone Wraber J e prispeval dvoje član• kov o floristični novosti z Notranjskega Snežnika in o združbi berinijevego jojčorjo in alpske hrustavke na soških prodiščih pri Bovcu. Predvsem prvi članek nas vzpodbuja, da bi a ne• davno zaščitenem Notranjskem Snel• niku brali kaj več tudi z drugih pod­ ročij norovoslovjo, ne le zgolj z bota• nične strani. Drugi prispevek omenJe• 'lego avtorja pa že sodi v vrsto raz• prav, ki so obravnavale problematiko sveto v okolici Bovca. Anton Polenec Je prispeval itudljskl prispevek k poznavanju Triglavskega narodnega parka (št. 9). Ekol<>ško in favni stično raziskovanje arahnidske fovne v Bohinju. V razpravi opisuje predvsem združbo in življenjsko okolje številnih vrst pajkov. Jože Bole se v obsežnem članku zovz _ emo za varstvo podzemeljskega ilvolstva. Zavzema se za zaičlto podzemeljskega biotopa, kor Je pomembnejše od zaščite pasa• meznih vrst. Podzemeljskemu življu ne• posredno ne prizadenemo posebne škode, če ga npr. nabiramo in raz• iskujemo, pač po go posredno lahko uničimo. če vplivamo no okolje, v katerem živi, npr. s turistično uredit• vijo Jam, arheološkim Izkopavanjem, gradnjami v jamah i n predvsem z one­ čiščenjem vode, ki teče skozi jame. Tok primer je npr. v okollcl Kočevja, v Jami v Šohnu In v Vodni Jami pri Klinji vasi, do ne omenjamo 2elnskih jam. Edino vrsto, ki bi moralo biti posebej zaščiteno, je človeško ribico - p roteus. Eden od načinov, koko bi 92 se Izvedlo ta zaščita, je zo!člto dolo­ čenih jam ali po ustanovitev kroškega naravnega parka, v katerem bi bile zajete vse značilnosti krasa. V nadaljevanju je uvod v študijo M. Soštoričo: štorklje v slovenskem Po• dravju In Pomurju. Med manjšimi prispevki je razpravo Cirila Jegliča, Današnji krajinar, kjer predlogo, do se uvede v današnjem času vse pomembnejši študij krajinar• stvo tudi no fakulteto za orhitekturo in do se organizirajo seminarji tudi na biotehnični fakulteti. V. Kopač piše o osnovnih načelih var• stvo pokrajine In o urbanističnem načrtu •Počitniški zaselki v PolhogroJ• skih dolomitih•. V poročilu povzema hlstoriat tega projekta in način, s katerim projektant zavrača vse koristne sugestije, pri tem po pozabijo no ... • Nošo pokrajino ni rozsefno In ni• mamo nenaseljenih prostranstev. Zato jo je treba tem bolj varovati in v urbanizmu pametno gospodariti ... Svojeglavost ali sprenevedanje naših projektantov ob osnovnih načelih, ki veljajo v varstvu narave in oblikovanju pokrajine povsod v svetu, pospešuje razvrednotenje krajinskih kvalitet, ki so pri nos končno last vseh držav• ljonov ... • H. Menaše povzema potek Javnega simpozija o družbeno-ekonomski upro• vlčenostl gradnje HE Trnovo. Med predlogi za zaščito predlogo M. Šoštarič zavarovanje večjega števila starih in znamenitih dreves, Slede konservatorsko In knjlina poro• čilo, Knjigo lmo 139 strani in je obogatena tudi z dobrim papirjem in lepimi re• produkcijami, predvsem z ono no naslovni strani. Publikacijo bi moral imeti v svoji knjižnici vsak kulturen državljan. D. N, Georges Joubert - Jean Vuarnet KAKO SE IZPOPOLNIŠ V SMUCANJUf (Comment se perfectionner O ski. Za• ložbo Arthaud, Grenoble 1966) Francozi so počasi, pa zanesljivo pre• v-z:eli vodstvo v alpskem smučanju Av• strijcem 1 no njihovo veliko razočaranje, do ne rečem jezo, saj so misllll, do bodo vsaj no tem področju vodili v Evropi in s tem no svetu. Pričujoči najnovejši francoski smučarski učbeniki nam pri pazljivem čitonju odkrije, odkod ta preokret. Stvar Je v Iranca• skem esprltu, v poglobljeni psiholo!ko­ flzlološkl metodi, ki človeka smuških nagibov ne uči kot vojaški eksercir, temveč mu jih postopno individualno In zanj domala neopazno vcepijo v kri in meso, dokler mu ne preidejo v podzavest. Pri tem ne meče vseh šol v en koš, češ vse je slabo, samo moje je dobro, kot to često zasledimo v drugih učbenikih. Vsakomur priznava svoje in go skušo postopno, ne nosilno prepeljati v smer, ki je po francoskem mnenju najboljfo. To Je odkrito In brez ovinkarjenja napisano tudi za avstrij­ sko šolo, zlasti v vijuganju, ki se od• llkuje po svoji pretirano togi drži trupa, celo bokov. Podan je prehod no naravnejšo francosko šolo. Vso izvajanja spremljajo originalni, spretno fotomontiranl posnetki fron• coskih asov no snegu. Kljub stolnemu poudarjanju strogo paralelne vožnje vidimo 1n zvemo, do je za vrhunsko tekmovanja to najbolj estetski način neraben, razmak smuči postane zopet volen iz ravnotežnih razlogov, kot to Itak poznamo s tekmovanj v smuku in tudi v veleslalomu, neogibnih tudi p ri visokoolpskem smučanju, zlasti z bre• menam no hrbtu in v mešanem, var­ ljivem snegu. Delo nosi podnaslov: pospešeni In na­ ravni prvi začetki, praktični nasveti, tekmovanje, najnovejšo tehnična od• kritja. Svojega cilja ne , ~ušo doseči z opisovanjem gibov, ki jih moro! Izvesti, avtorja poskušata doseči, do bi Jih smučar fizično občutil kot nujnost, s tem do mu spodbujata in vzgajata njegovo klnestezijo, njegov psihični •Šesti čut, čut za sneg•. V tem sto daleč od klasičnih vzgojnih metod, ki korak za korak vodijo smučarja k ste­ reotipnim gibom, teoretično učinkovitih za vsako robo. Tako Jima uspe vzgajati smučarja za vsako priložnost, od vrhun­ skega tekmovalca do nezmotljivega vo­ zača v deviškem snegu visokih goro. šele ko se prisili! In navodil, da č u t i i napetost svojih milic, č u t i š silo v smuški polici, čut I š obreme­ nitev smučk, šele tedaj ti bo šlo od nog, šele tedaj se poslužuješ svOje mišične Inteligence. Vsekakor pomembno delo, ne le za samouka, temveč za resen premlslek tudi vsem smučarskim učiteljem, zlasti tistim, ki brezkompromisno prisegajo no eno samo šolo. edino 1veličovno za vse razmere in vse vrste ljudi. Delo se v primerjavi z drugimi odli­ kuje tudi po številnih fizikalnih raz­ glabljanjih, tlčočih se smučanja. Dr. Ing. F. Avčin