Naši dopisi. Igubljana. Predstojni štvo tukajšnjega uršulinskega samostanaje razposlalo nastopni program: Početkom šolskcga letn 1890/91 sc bode v uršulinsktm zavodu v Ljubljani oUorila slovtuska višja dekliška gospodinjska šola, katero podpirati ,je tudi visoki deželni odbor kranjski blagovoljno obIjubil. Smoter te šole je: vzrasle deklice, ki s<> dovršile ljudsko šolo, temeljitejše, kiikor je to v ljudski šoli mogoče, izvežhati v vseh potrebnih znanostih in spretnostih, katcre zahteva stopinja, sedanjc naobraženosti, kakor tudi teor. tično in praktinio seznaniti jih z vsemi strokami in opravili doinačega gospodinjstva. — Da bnde imela ta naprava trdno osnovo, opira sc vzgojevalni načrt po vsem na podlago prave krščanske uravnosti Poučevale se bodo deklice obširneje v poučnib predmetih Ijudske šole, osobito z ozirom ua praktično uporabo v življenji. poleg tega vpeljale se tudi v znanstvenost literature, logike, stilistike, v pouk o umetnijah, risanji, tujih jezikih (nimški jezik, potem laški, franroski, nngleški), gospodinslvu, vzgojeslovji, petji, godbi (gosli, citre, glasovir, orglje). Deklice si inorejo prisvojiti tem< Ijito izvežbanost v vsch delili, spadajočih v žensko področje, kakor tudi dovršeno izurjenost v umi tnih ženskih ročnih delih. — Kurs obsega tri letnike. V prvem letu se deklicc poleg drugih predraetov seznanijo vsestranski z gospodinjskim poslovanjem v hiši: rtd, hišna oprava, prircjevanje, 6iščen;e in popravljanje ptrila in obleke, razsveiljava itd.: drugo L to vrtnarstvo , cvetlicoreja, zelenjadoreja, ssdjeieja itd.; tretje leto praktično v kuhinji. Za sprpjem v višjo dekliško gosnodiujsko šolo se zahteva dovršeno 14.—16. leio in zrclost osemrazredne ljudske šole, ali pa dotična kandidatiuja s vzprejemnim izpitom dokaže sposobnost za višji pouk. Mesečna plača za učila in razne stroške znaša 5 gld. Knjige se lahko večjidel izposodijo v zavodu. Opo/.orujemo še, da se višja dekliška šola ne otvori le za gojenke v pcnzijonatu, marveč vse gospice Ijub- ljanskega mesta si lahko pridnbe vstop pod zgoraJ navedenimi pogoji, k čenmr tudi uajuljudneje vabi predstojništvo uršulinskega samostana, katero sprejenia kandidatinje in radostno podaja vsa potrebna natančnejša pojasnila. Iz Horjula. (Šolski sklep.) Na (ukajšnji jednorazrednici je bil sklep šdlskega leta dne 26. mal. srpana. Šolska mladina se je jiodala iz šole paroma v cerkev k zalivalni sv. maši, pri kateri je tudi pela, kakor je že več let običajno. Potem se je podala mladina nazaj v šolo. Najprvo so se razdelila šolska naznanila. 1'ntom je sledila ra/.delitev izpustnic med one otroke, ki so postavnim terjatvam zadostili, skupa.j 53 izpustnic in 1 odhodnica. Na to prebere g. župnik imena odličmh in bolj pridnih učencev in učenk iz nzlnte knjige". Bilo je 17 dečkov in deklic z molitveniki obdarovanih, 28 pa z lepimi podobicami. Pivo sv. obhajilo (54 otrok) se je tu vršilo dne 3. vel. srpana, pa so že ta dan dobili lepe molitvenike. V tem šolskem letu je tnkajšnjo šnlo obiskovalo 227 dočkov in dtklic in 58 ponavljalcev. Dal Bog, da bi trud in delo ne bilo zastonj ter imelo kaj pnda in uspeha! F. P. Debrova dne !). vel. srpana. (Šolsko.) Dne 29. mal. srpana dokončali smo tukaj šolsko leto brt'z posebne javne preizkušnje. Tuga dn^ jo bila ob 7. uri zjutraj šolska sv. maša z zahvalno pesmijo; daroval jo je naš g. katehet Ant. Lesjak. Vsakega razreda otroci zber6 se poteni v svoji šolski sobi. Č. g. župnik J. Babnik ogovoril je v vsakem razredu otioke. v daljštm govoru ter jih spodbujal k pridnosti, pobižnemu življtnju in spodobnemu obnašanju napram domačim in tujim ljudem, da delajo tako čast sebi, svojim roditeljum in celi šolski občini ter da tako postanejo dobri, pobožni kristjani in hrabri državljani. Isto tako je vsak učiteljev in g. katehet otrokom dal primernih poukov ta dan, po katerih morejo dušno iu telesno postati srečni Pohvalno napredujoči učenci so blli vpisani v nzlato knjigo" te šole; pohvalili so se javno. Najpridnejši izmcd njih so bili obdarovani s knjižicami, diugi pa s podobicami Darila ta sta nakupila iz svojega žepa domača g duhovnika. Hvala jima za to preiskrcna! Razdclila so se šolska naznanila; zapelo se je \ei mičnih ppsmic v vsakem razredu, naposh d pa _ccs-irska". Podrobncji podatki iz kronikc ravno prctpldega šolskega leta bi bili sledcči: l'ouk v obeh razrtdih je bil poludnevcn. Ob začetku šolskega leta je bilo za šolo dosti starih otrok od 6 do 12. leta \'6J dečkov in 141 deklic; od 12. d<> 14. p.v 28 dečkov in 33 deklir. Oil vsakdanjcev jp hilo premalo razvitih 5 dečkov in 7 dcklic; radi tega so bili za jedno Kto Solskega pohorla oprošieni. Domaro vsakdanjo šolo je obiskovalo 1_7 drčknv iu i:-!4 deklic; ponavljalno ja 28 dpčkov in 33 deklii-; vsih obiskovalcev torej 322 otrok. Najve.6 zamud se je pri vsakdanjcih nakojičilo za časa splošnje paše ob prvih 6 tednih šolskega leta. V knietijstvu, osobito v sadj irstvn se ,je poučevnlo 76 defkov; praktičnili v.ij o tem udeležpvalo se je pa od časa do (iasa tudi ppt odraslih moškib osob. Dosegel si1 je prav povoljen uspeh. Nad ji dno uro oddaljtnih od šole je bilo 29 otrok: ti so obiskovali šolo na tpden le pn dvakrat: ob torkili in petkih. Krajnega šolskpga sveta scj je bilo 10; pri vseh so sii spisovali tudi zapisniki. Krajnih učiteljskih kmiferenc je bilo 11; zapisniki ti obsegajo več važuih in tchtnih stvarij za napredek šole. Prva spoved in prvo sv. obhajilo za otroke se ni moglo izvršiti ob koiici šolskega leta zavoljo zidarskih del v farni ci rkvi ob tim fasu; izvrši se pa ta slovesuost med bodcic-imi -šniarninii mašami". Splošni napredek je bil prav povoljen, kcr otrokom ne manjka veselja do učenja in šole. Ko bi ravno ob začttku šolskega lpta np bilo vsakikrat toliko šolskih zamud, liil bi naprpdek še zdatno boljši. Poučevali so tnkaj: g. Ant. Lrsjak, duhovni pomočnik, verouk v obeh razicdili in pri ponavljalkah; g. župnik J. Habnik, veronaiik pii pon.ivljalcih in za sv. liirmo; naducMtelj g. M. Rant petje v obch razredih in izvzemši risanje vse druge predmett- \ II razredu t?r kinetijstvn: učitelj g. Josip Novak risinje v obch razredih ter izvzemši petje, vse druge predmete v 1. razndu V roOnih diOih je poticevala gospa Ivana Rant; pri t.pm jpj je vsakikrat pomagala tudi Marija Rant, kpr se je pouk dplil v dveb oddclkih, za vsakega po 2 uri na teden. C. kr. okrajni šolski nadzornik g. Ivan Tomšič je nadzoroval tukajšno šolo dne 17. prosinca v obeh razredih; a tukajšnji krnjni šolski nadzornik č. g. župnik Jernej Babnik pa dne 1. in 2. vel. srpana.  Po dokončanem šolskem letu je dal tukajšnji  krajni šolski pvžt napraviti v šolski vpži nov tlak iz opekr, katcrega smn žp dolgo pogrešali, ter dal izvršiti potiebne zidarske ]ioprave in pobeliti vse sobp. M. Rant — jDobrova. Dobrova __. nial. srpana. (Okrajna učiteljska konferencija ljubljanske okolice. — Dalje). Da ohrani ufitelj mir in red v šoli, naj ne hodi vedno seiu in Ija, tPinveč odloči naj si priraeren kraj, od koder more vse olroke ob jedneui pregledati; če je knialu tu, kmalu zopet drugje, niu pa oti-oci za liilitom vsakovrstne nepridnosti uganjajo. Preglasno naj tudi ne jjovori v šoli; kolikor glasneji je učitelj pri poukn. toliko bolj tihi so otroei se svojimi od- govori, in ravno nasprotno. Neniimežev naj se nikdar ne zmerja; z nepridipiav pridevki se zamori pri otrocih ves estetičen čut tako, da v posledici res za kaj lepega iu vzvišenega nisci več sposobni.  Gospnd nadzomik poroča potcin prav obširno o uspebib pii posanieziiib učnih predmetih.*)  Knnčno kaj laskavo pohvuli bratovsko vza- jemnost med učiteljstvom tega okraja ter uzorno slogo, ki vlada med u<"iteljstvom in prečastito duhovščino '/. opumnjo, da ga nad vse veseli to, da za časa njegovega nadzorstva v tem okraji ni bilo še prav iiobenib tdžeb in disci]ilinarnih preiskav naprarn podrejenili mii učiteljev na dnevuem redu. To dela pred vsein ufiteljstvu čast in je znak, da ume svoje stanovske dolžnosti tučno spolnjevati, da je olikano in si ve in ume pravi ugled tudi pri roditeljih in v občinab sploh pridobili in zagotoviti. Med tein porofilom je poč.astil se svojn navzočnostjo konferencijo tvuli naš za šolo prezaslužni okrajni glaviM- p. n. g. Ivan Mahkot, ki je ostal pri nas do sklepa. Konfereneija ga naudušeno pozdravi. Ta vrli in blagnmili gospod kaže se povsod učiteljstvu in šoli pravpgn in ljuheznivega očeta. Bog nam ga ohrani čvrstega in zdravega po duhu in telesu še mnoga, mnoga leta! Na vrsti je 3. točka dnevnega reda: .DoloCitev in razdelitev učnp tvarine iz realij za posainezne razrede in oddelke na laznib kategorijab ljudskih šol z ozirom na doscdanje učne knjige in ufne črteže. — Porofali so gospodje tovariši: a) za jednorazrednice učitelj Josip Gregorin, b) za dvorazrednice nadučitelj Franč. Kavčič, c) za Irirazrednice nadučitelj Franč. Papler in d) za šlirirazrcdnicc nadučitelj Vinko Levstik. Vsa poročila so bila dovršena in templjita, da jib je konferencija brez debatiranja suglasno odobrila in vzprejela. Vsi referati priloženi so temu poročilu *) Dasi jc to poročilo kaj zanimivo, morali smo z ozirom na splošnost in na druge dopise, katerib ne moremo odložiti, obravnavo o jnisaiiieznih predmetih za sedaj odlnžiti. Ured. 18 v prepisih, in želi se, da jih vrli naš ,Učiteljski Tovariš" ob priliki priobči.*) 4. točka dnevnega reda je na vrsti; glasi se: ,Kaj zahteva sedanja doba od učitelja glede vzreje, oziroma šolske discipline?" K tej točki dnevnega reda je bila prva poročevalka gpdč. Janja Miklavčič, druga pa gpdč. Anka Pour. Obe sta izvršili svojo nalogo vzorno, osobito prva. Tudi ta referata sta bila brez debate soglasno odobrena in vzprejeta. Vsi poročevalci so želi sproti priznanje g. nadzornika in občno pohvalo cele konferencije. 5. točka dnevnega reda dovrši se s tem, da se odobre pri pouku vse dosedaj rabljene knjige tudi za prihodnje šolsko leto. Ker je ,Prvo Berilo* RiizingerŽumrovo odobreno le za rabo na štiri- in petrazrednicah, in ker sicer za jedno, dvo- in trirazrednice ne dostaje potem nobene take priročne knjige, naprositi se ima visoki c. kr. deželni šolski svet, da pridobi tej priročni in vrlo sestavljeni knjigi ministerijalno odobrenje tudi za jedno-, dvo- in trirazrednice. Obvelja soglasno. Gospod nadzornik pri teni naznani, da se bodo v teku letošnjega leta predelele in popolnile ter bolj praktično priredile tudi Močnikove računice za ljudske šole. To naznanilo se vzame radostnn na znanje. 6. in 7. točko dnevnega rcda rešuje načelnik okrajne učiteljske knjižnice g. Govekar. Knjižnica šteje sedaj vsega skupaj 649 zvezkov. Odbor je nakupil od zadnje konferecije več izvrstnih knjig, katere po naslovih in avtorjih našteje; več knjig raznega zapopadka leži že več let pri izposojevalcih; vrnejo naj se. Izposojevalci naj pazijo na isposojene knjige. Stara omara ne zadostuje več, številu knjig; sklene se, omisliti si zadosta veliko nnvo omaro v ta aamen. V nakup nasvetuje petero novih raznih knjig in obširnejših del, čemur konferenrija soglasno pritrdi. Potem nasvetuje, da se določi stalni čas za izposojitev. Tu nastane precej obširna debata, katere so se udeležili gg. Gale, Remic, Trošt in drugi. Vsa debata izide se končno v to, da se vračajo navadne knjige kakor tudi one pedagogiiinega zapopadka od izposojevalcev, kateri imajo že vse izpite dognane, v teku pol leta nazaj med tem, ko oni izposojevalci, kateri se za izpit učiteljske usposobljenosti pripravljajo, vrnejo v ta namen izpnsojene knjige še le v teku jednega leta knjižnici. G. Trošt predlaga, da se nedostatek za venec umrlega g. tovariša Krmavnerja poravna iz dohodkov okrajne učiteljske bukvarnice. Ta nasvet obvelja in se vsled debatiranja še tolike razširi, da se v prihodnje vsakemu v tem okraju umrlemu tovarišu ali tovarišici kupi in poplača primeren venec iz doliodkov bukvarničnih. *) Radi ustrežemo, kakor bode dopustil čas in prostor. . Ured. Gospod načelnik še naznani, da je knjižnica naročena na,UčiteljskegaTovariša",,,Popotnika", ,Vrtec", »Schulzeitung", ,Alte und neueWelt" in ,Osterreichisch - ungarische Monarchie in Wort und Bild", kar vse konferencija odobri. — Med letmn prejel je vsak učitelj in vsaka učiteljica nov litograflran zapisnik knjižničnih del. — Knjižniea je imela med časom od zadnjega računa pa do dne 16. mal. srpana 229 gld. 79 kr. dohodkov in 211 gld. 3 kr. stroškov, torej prebitka 18 gld. 76 kr. Knjižničnemu odboru izreče konferencija zahvalo in priznanje za trud in tako vzorno oskrbovanje, ter izvoli vsklikom tri pregledovalce računov. 8. točka. Knjižnični odbor ostane stari; na novo vstopi g. učitelj Janovski. 9. točka reši se s tem, da se po nasvetu gosp. Trošta v stalni odbor vsklikoma izvolijo gg.: Papler, Govekar, Gregorin in Kavčič. K točki 10. Posebnih nasvetov ni bilo. S tem je bil dnevni red dovršen. G. nadzornik zahvali preiskreno blag. gospoda okrajnega glavarja, da je konferencijo izvolil počastiti s svojo navzočnostjo, poročevalce skupaj še jedenkrat za vzorno in skrbno sestavljena poročila, učiteljstvo za trud in marljivost v svojem poklici in izgledno slogo, ter je prav po očetovsko spodbuja za vstrajnost v težavnein poklici. Predobrotnerau in presvetlemu cesarju, kot najvišjemu pospešitelju in zaščitniku šolstva zakliče trikratni ,,slava", čemur konferencija naudušeno odzove in v močnem koru zapoje cesarko pesem. G. nadučitelj Vinko Levstik se zahvali v imeni konferencije g. nadzorniku kaj prisrčno za nepristransko voditev obravnav in očetovsko skrb, ki jo pri vsaki priliki kaže napra.m učiteljstvu. Večina gg. uoiteljev in gpdč. učiteljic se je udeležila skupnega kosila pri g. Ferlinci, kjer je bil tudi ves čas navzoč g. c. kr. okrajni glavar J. Mahkot. Umeje se, da se mičnih in pomenljivih napitnic ter krasnih narodnih popevk ni manjkalo. Brzojavno so nas pozdravili naši kranjski sobratje, kateri so ravno ta dan zborovali; odzdrav in slava vrnil se jim je istim poteni. M. Rant. Iz kamni&kegra okraja. (Naša konferencija.) Dne 30. raal. srpana smo se zbrali polnoštevilno k letošnji okrajni učiteljski skup.5čini v Mengeši. Ob 9. uri otvori g. nadzornik Lovro Letnar zborovanje. Namestnikom voli g. Mesnerja, zapisnikarja voli zbor piseca tega in gpdč. Anko Roth. Da ni bilo  učencem, prispevšim iz Kainnika radi praktičnega iz-  vajanja II. točke čakati. pričel je g. Stiasny s po-  ročilom ,,Zemljepisje na višji stopnji s prak- tičnim poskusoin."  Predmet praktični obravnavi je bila nadvojvodina  Avstrijska pod Anižo ter je g. poročevalec nalog rešil tako dobro, da smemo tu prošnjo staviti, da ga v jTovariši" priobči. Vzlasti nain je ugajala lepa kon- centracija zemljepisnega pouka z zgodovinskim. Praktično stran pa je pojasnil tudi — in to največ velja — z dobrimi podobami. Akopram je tej nbravnavi sledila še teoretična razprava, vendar se je nb presledku unela živalina debata, katere so se udeležili gg. Trošt, Burnik, Stiasnj- in g. nadzornik. G. Burnik meni, da je razdelitev tvarine uprav dobra, da ima učitelj učencem tudi razlnžiti. kako gre zernl.jevide povekšavati ter končno g. pornčevalca praša> li rabi pri pouku stopinjsko mrežo? Poročevalec g. Stiasny pojasnjuje, kako gre uporabljati stopinjsko mrežo na višji stopinji. G. nadzornik izroka poročevalcu na temeljiti razpravi zahvalo ter na jedni strani pritrdi mnenju g. Burnika, rm drugi zopet poročevalcu, ker je on referiral za višjo stopnjo. Zatem je sledilo vestno sestavljeno poročilo g. nadzornika, iz katerega posneinainn preniembe v učnem osobji, delovanje šolskih oblastev, razne ukaze in odloke in delovanje v šoli. — Vsled odloka vis. c. kr. dež. šolskega sveta se je razdelila vodiška šolska občina v dva šolska okoliša. Na Homci in pri sv. Trojiei otvoril.a se novi jednorazrednici, a Šmartno, Mengeš in Dol dobe novo šolsko poslopje. — Kako skrben je sl. c. kr. okr. šolski svet za napredek šolstva v okraji, kaže že, reciino, lep napredek šolskega obiskovanja. Začetkom šolskega leta do konca mal. traven vplačale so stranke 170 gld. 50 kr. kaznij radi neopravičenih zamud. Strogost g. predsednika okr. šolskega sveta je baš tu umestna! Odkar nam vrli naš ,,Tovariš" prinaša razne odredbe in ukaze šolskib oblastev, ni treba učiteljstvu begati za raznimi važnimi odloki. G. nadzornik omenja odloka c. kr. deželnega šolskega sveta, s katerim se priporoča II. zvezek CirilMetodove knjižnice. — Šolska poslopja so z malimi izjemami nedostatna. Vodje naj skrbe za dobro svetlnbo ter dado vlažne sobe pridnn zračiti. Učila so se preko vlanskernu letu pomnožila. Aknpram so se morale v 11 slučajih šole radi razširjenja nalezljivib boleznij zapreti, se je šolsko obiskovanje nd vlanskega leta prav zdatno zboljšalo. Prav pridno obiskovalo je 66°/o. pridno 32-9"/o in zanihirno l-l"/o. Vse šolske občine broje za vsakdanjo šolo 15!Mi otrok. Brez pouka je bilo 1083 otrok. — Otroške knjižnice broje 114+9, učiteljske 1282 knjig. Kmetijske knjižniee imajo le iste šole, katerim je visoko ministerstvo knjige take vsebine podarilo. — Šolskega vrta nirna osern šol; vodij nalog je, da se polagoma napravijo. — Učni uspehi so v večini prav dobri: v 23 razredih popolnoma ilobri, v 12 dobri in v 4 zadostni. Ako so pouk kak dan, kateri postavno ni prost. dan, prestavi, se mora to okrajnemu šolskeimi nadzorniku nemudoina uradnirn potem javiti, ker pripetilo se je v par slučajih, da je g. nadzornik pohodil šolo — a se moral zopet vrniti! — Učitelj naj skrbi, da deca dohaja pravočasno v šolo ter bodi sam najboljši vzgled. Tisti, ki stanujejo izven šole, naj se v nadziranji pred poukom vrste ter naj so vedno četrt ure pred poukoiu v šoli. Vodja vefrazrednic naj svoje podrejeno osobje večkra' pohodi; sploh je hospitiranje velike važnosti ter naj se tu pušrajo vsi pred.sodki na stran. — Točnost bodi v ysein, kar človeka bodri in unema za stvar. — Uradni spisi so povsem v lepem redu. V tedniku naj se zaznamujejo berila in šolske naloge se številom. Jako pregledn.i je, ako se v rubriki razrednice ,,skupno število zamud" zaznamujejo polmesečno števila šolskih zamud: opravieena s črno, neopravičena z rudečo tinto.*) T<> olajša in krajša delo šolovodji pri spisovanji kazal šnlskih zarnud in mesečnih spregledov". Spisi in dopisi naj so snažni in vsakoršnili napak prosti; saj vsak .sam zna, da se od učitelja zahteva najbolje! Tudi je uinestno, da se važnejši dopisi konfipirajo — innogokrat je vodja ,gedeckt" — ako se danes ali jutri kaj zahteva. — Prijeten vtis napravi n:i obiskovalea — bodi si tega ali onega — ako so uradni (kurentni) spisi in uradne knjige v posebnej mapi, da so vedno pri roki. Poteni tudi ne bodo zinečkuni in zamazani, kar daje učiteljevi snažnosti slabo spričevalo. — Opravilni zapisnik, inventar in šolsku matica naj so vezani. Vodstva naj skrbe, da kiajni šolski svčti vsako leto vsaj 3—4 ,abecednike" kupijo. — Vedenje učiteljstva je bilo uprav liiožati) -- pristno izobraženim. Učiteljstvo naj se tesno zdiuži; saj znamo, da se ob najnianjši dani priliki vsakdn spodika nad nami liki cestnemu kamenu. Polugoma ])rihaja doba, du se tudi v našem stanu oživi in ukrepi ista znamenita vez — nChorgeist" pravi ji Neiuec — katera kakor silovita skala vzdrži vsak niipor suvražuikov. Geslo ,vsi za jednega — jeden za vse" — bo<li v.sakemu tovarišu sveto. — Disciplina v šoli je ]>ila povsem dobra, v nekaterih slučajili pniv vzuina! Proti slabim otrokom ni osornem biti; s potrpežljivostjo se doseže največkrat uspeh, kateri plačuje učitelju njegov trud. Tudi ne gre prestrogo klasificirati, vzlasti pri takih učencih ne. kiiteri izstopijo iz šole. Ustrabovanje bodi vedno previdno, osobito se je ogihati telesnih kaznij. Vzgoja mladine napreduje od leta do leta; deca se lično vede tudi na cesti. Izjemni slučaji so vsekako čudni kontrasti nasproli splnšncmu vedenju ter gredo le na rovaš posameznih individualnostij. — Da deca tudi precej štedi, evo vani dokaz: 139 otiok iina 1341 gld. 45 kr. v poštni liranilniei. — V uradni razporedbi učuili ur naj se Jnzikovni nauk" natanko označi: kdaj je sUivnicii, kdaj sjiisje, kdaj nazorni nauk. Tiim, kjer deca slabo čita, vadi naj se mnogo govorjenje in branje v zbnru. V vsaki slovniški uri bodi tudi spisna vaja. Dialekta, lokalizmov in germanizmov se je varovati. — Pri računstvu naj deca kolikor le možno samostojno misli in govori. Nikakor pa ne gre v zboru računjiili. K prirodopisnemu pouku treba dobrih podoh. Znani prijatelj slovenskega šolstva — g. Jan Lego v Pragi je obljubil, da |preskrbi vsem večrazrednicam okraja zbirke rudnin, za kar se mu *) Opomba pi^alca. 18 = je c. kr. okrajni šolski svet pismeno zahvalil. — Z lokacijo dosežejo se v lepopisji prav lepi uspehi. Tudi v risanji so se dosegli lepi vspehi, vzlasti v Kamniku; tu pomaga mnogo domača pridnost. Sledila je 3. točka. ,Kako naj učitelj vzbuja v učencih veselje do učenja?" — Poročevalec g. Petrovec nam je naslikal v kratkih, jedrnatih potezah zanimivost pouka, ljubeznivost učitelja, — njegovo strogo nepristranost — vedro lice — veselo srce i. dr. tako zanimivo, da mu je končno vse čestitalo na izborni rešitvi naloge. — Tudi g. Blejec je to točko pohvalno rešil. Ob 4. točki naznanil je g. Burnik, da se odbor za oceno na svitlo danih spisov za otroške knjižnice še ni konštituiral ter da do pričetka bodočega šolskega leta pismeno vodstvom svoje poročilo objavi. Okrajna učiteljska knjižnica broji 756 knjig in sicer 589 vezanih in 167 nevezanih. Letos se je naročila tudi na L. Kube ,Slovanstvo v svih spevih." V proračun se je vzelo 89 gld. 73 kr. Delo ,,Unter den Fahnen" in .Mittheilungen des Musealvereines" je dobila v dar. — Živahen razgovor vzbudil je g. Malenšeka predlog, naj bi se pedagogični listi pošiljali vsem vodstvom ad circulandum. Predsednik okrajne knjižnične komisije — g. Burnik ugovarja, češ da taka razpošiljatev listov stane mnogo truda in časa ter se listi pokvarijo. G. nadzornik da predlog ta na glasovanje. Vzprejeme se z veliko večino, a z dostavkom, da vsak posameznik jamči za list, katerega si izposodi. G. nadzornik nasvetuje, naj se knjižnica naroči na ,Slovensko besedo", kadar začne izhajati, g. Marolt, da se naroči na pedagogični list ,Deutsche Schulpraxis." Oba nasveta se vzprejmeta. Na predlog g. Cenčiča ostane knjižnična komisija stara, a na predlog g. Kcelja tudi stalni odbor, akopram je slednemu jeden g. tovarišev želel novo lice. Končno izraža g. Burnik željo, ne bi bilo li mogoče, sedanje mesečne spreglede nekoliko premeniti s tem, da bi se četrtletno o številu zamud v °/o poročalo. Nadzornik g. Letnar meni, da bi se ta zedeva morala radikalno prerneniti, kar pa ne gre biporna. Zato izreka željo, da ostane pri stareiii, kar zbor odobri. Vsled sklepa lanskega učiteljskega zbora smo izdelali in oddali podrobne učne načrte za posnafnezne kategorije. S tera korakom smo storili izvestno važno stopinjo v šolskem napredku in želeti je le, da jih dobimo kmalo v dejansko vporabo. Umestno bi bilo, ko bi okrajno učiteljsko društvo založilo izdajo teh podrobnih načrtov, da bi dobili tiskane v roko. Prepričan sem, da bi gotovo tudi gg. tovariši sosednih nam okrajev posegali po njih — saj bodo obsegali vse kategorije. In podrobni ueni načrt — kaj je učitelju? — Pravi, pravcati ,vademecum," G. nadzornik zahvali zbor na vztrajni pozornosti ter omenja naših teženj; zaščitniku šolstva, pre- svetlemu vladarju kliče trikratni .Slava". — Zbor pritrdi in odpoje himno. G. Mesner kot namestnik se zahvali g. nadzorniku na izvrstni vodbi zbornvanja. Podali smo se v g. Levca gostilno. kajti naš jkuhar" kateri se je od 9. ure zjutraj do '/23 popoludne že jako skrčil, nas je resno opominjal, da se treba tudi telesno okrepčati. Tu mi gre le pristaviti, da bi se pri številu pevcev učiteljev (12) bilo pač lahko živahneje nekaj pesem zakrožilo. V prihodnje na veselo svidenje in pevanje! Frančišek Marolt — Urdo. Iz radorljiškegra okraja. Vabilo k prvemu občnemu zboru radovljiškega učiteljskega društva dne 18. kimovca t. 1. ob 10. uri dnpoludne v šolskeni poslopji radovljiškem. Vzpored: 1. Nagavor zač. predsednika; 2. volitev odbora in pevovodje; 3. vpisovanje pravih in podpornih članov; 4. posebni nasveti. Ne dvomimo, da se bodo vsi gospodje tovariši učitelji, gospodičine tovarišice učiteljice in šolski prijatelji toli zaželjenega prvega zborovanja okrajnega učiteljskega društva radovljiškega gotovo udeležili. Da bode možno delovati novemu društvu v prospeh narodnega šolstva, treba vznjemnosti, kajti — ,v slogi je moč". Na svidenje! Odbor. Iz kranjskega okraja. (K o n f e r e n c i j a.) (Konec). .Določitev in razdelitev tvarine iz realij za posamezne razrede in oddelke na raznih kategorijah ljudskih šol" (za vsako kategorijo izbran odsek določi po jednega poročevalca) je bila tretja točka dnevnega reda. Za jednorazrednice poroča g. Okorn, za dvorazrednice g. Benedik, za trirazrednice g. Vavken in za štirirazrednice g. Kragl. Učiteljstvo referate odobri, le referat za jednorazrednice pride še jedenkrat na dnevni red, ker se g. poročevalec ni popolnoma ravnal po odsekovih sklepih. Vsak poročevalec pa je konci referata otavil predlog: »Višja oblastva se naprosijo v posredovanje, da se učne knjige urede po nuših učnih črtežih." Predlog se vzprejine. Pri 4. točki prav izvrstno poroča g. Jelenec „0 metodi začetnega pnuka v zemljepisji na ljudski šoli" ter stavi nasvet: C. kr. okrajni šolski svet se prosi, da materijalno pripomore, da pride vsaka šola do načrta šolskega poslopja, šolskega kraja in okraja. Predlog se soglasno vzprejine. — Dalje poroča gosp. Pezdič o določitvi jednotnih zvezkov. Po referentovem nasvetu odločimo se za Grubbauerja. — Učne knjige za bodoče šolsko leto ostanejo sedanje. 0 ti priliki g. predsednik naznani dovoljene katekizme. — Iz poročila knjižničnega odbora smo izvedeli, da je imela knjižnica dohodkov 88 gld. 09 kr., troškov pa 59 gld. 15 kr., torej prebitka 29 gld. 54 kr. Knjižnica šteje 560 zvezkov in 34 snopičev. V nakup se priporoči več pedagogičnih knjig, g. Kramer pa bode daroval dela Schillerjeva; za ta dar izreče mu skupščina svojo zahvalu. Sedanji knjižnični odbor (gg. Kuster, Pezdič, Režek, Jelenec, Jugovic) se z vzklikom v novo voli, isto se zgodi se stalnim odborom (gg. Jelenec, Kragl, Papa, Vavken). — Končno se po nasvetu g. Jelenca voli posebni odbor, kateri ima sestaviti zaznaraek učil za realije, katera bi morala vsaka šola imeti. V ta odbor se volijo g. Rozman za jednorazrednice, g. Jelenec za dvorazrednice, gospdč. Woehinz za trirazrednice in g. Kmet za štirirazrednice. G. predsednik sklene zborovanje ob 1. uri s trikratnim ,slava" presvetlemu vladarju, učiteljstvo pa zapoje cesarsko biinno. G. Kragl se v imeni skupščinarjev zahvali g. predsedniku, kateri je tako spretno in nepristransko vodil zborovanje. Zadnja točka dnevnega reda, katere pa ni bilo na razposlanih tiskanih vabilih, vršila se je v prostorih dobroznane gostilne g. P. Majerja ml., kjer smo skupno obedovali vsi zborovalci. G. Majer pa je ta dan tudi pokazal, da spoštuje učiteljstvo, ker je okrasil svoje prostore s cesarsko podobo, zastavami in venci. Ustregel pa nam je tudi z ukusno pripravljeniini jedili in dobro pijačo. Z nami obedoval je tudi g. okrajni glavar ter s tem pokazal, da spoštuje in ljubi učiteljski stan. Med mnogimi napitnicami nas je ova g. glavarja najbolj razveselila. G. glavar razvil je nekako svoj program, kako boče delovati, da se povspe šola na sedanjemu napredku priinerno stopinjo. Učiteljstvu boče biti vsikdar podpornik, skrbeti hoče, da se mu tudi materijalno stanje izboljša i. t. d. Torej naj se učiteljstvo vselej s zaupanjcm do njega obrača, ker našlo bode vedno dobrohotnega predstojnika. Seve, da smo tako napitnico z gromovitiini ,živijo" pozdravili. — Čez dve leti oglasili so se letos zopet naši pevci t.er nas z milimi pesmimi zabavali. Po obedu pridružil se nam je g. Štefančič iz Kamnika, kateri je prišel po opravkih v Kianj, ter nas je s svojim zares krasnim tenorom kar očaral. — Pri ti priliki pridobilo je tudi naše učiteljsko društvo nekaj novih udov. Na zdar! # yz. Iz Škocijana. (Kazširjanje šolske sobe in popravila. Novo všolanje). Dne 3. inalega srpana je bil ogled pri tukajšnji šoli zaradi razširjenja šolske sobe in raznih popravil. G. c. kr. okrajni glavar Mabkot, za učiteljstvo kakor tudi za ljudsko blagostanje jako vnet, ogledal si je šolske prostore ter s prepričevalno besedo pridobil krajni šolski svet in občinski odbor, da so bili vsi voljni privoliti v šolska popravila. Šolska soba se bode po mnenji g. ingenieurja mogla brez velikib stroškov razširiti. Sedaj je prostora za 56 učencev, kar je premalo z ozirom na število šolo obiskujofib otrok, kojih je 136. Pouk na tukajšnji šoli je sicer poludneven, vender je zlasti popoludne pri nižji skupini v prernajhni šolski sobi precejšnja gnječa, tako da je le težavno učencem pisati. Tudi nove klopi, peči in večja okna pri šolski hiši se bodo napravila in nekaj manjših popravil izvršilo. Da se peči narede nove, je velika potreba, ker po zimi vlada v šolski sobi sibirska mrzlota. Želeti bi bilo tedaj, da se že letos vsaj nove peči narede. Oineniti mi je še nekaj o všolanji. Gotovo, da je Turjak jedini »trg" v naši deželi, koji nima svoje šole in še celo všolan ni bil do sedaj nikamor. Res ni po velikosti in številu hiš podoben trgu, vender bi bil pa lahko že zdavnej všolan v Škocijan. Otroci obiskujejo sicer šolo tu, vender nekateri le par let. Sedaj se bode teinu nedostatku odpomoglo. Všolani bodo v Škocijan: Turjak, Podturjak in Ščurki. Nobena teh vasij ni nad jedno uro oddaljena, Turjak dobrih dvajset ininut. S tem, da se bodo všolali omenjeni kraji, narastlo bode nekoliko število obiskujoeib učencev. Vzrok, da ni bil Turjak nikamor všolan, je iskati v tem, da spada v kočevski politični okraj in da je posebna fara, sedaj pod upraviteljstvom tukajšnjega g. župnika. Ako še omenim, da večina otrok iz vasi Rašica obiskuje zaradi bližine šolo v Velikih Laščah, akoravno so tu všolani, opisal sena ob kratkem nekoliko tukajšnje šolske razmere. Jožef Korošic — Škocijan. Iz Postojine. (Poročilo o okrajni učiteljski konferenciji.) Učitelji Postojinskega okraja smo imeli običajno okrajno učiteljsko konferencijo dne 2. malega srpana z dnevnim redom, kojega sem naznanil v 12. ,Tovariševi" številki. Konferencijo je otvoril c. kr. okr. šolski nadzornik, blag. gosp. Janez Tbuma s prijaznim nagovorom, v kojem se spominja v tekočem šolskem letu umrlega tovariša g. AndrejaLegatater pozivlje vse navzoče, da se v znak sožalja vzdignejo. Nadalje se spominja g. predsednik v lepih besedah poroke cesaričine Valerije, ki bode v 31. dan. malega srpana ter pozivlje zbrano učiteljstvo, da v znak veselja tega dogodka v cesarski rodbini in udanosti do slavne vladarjeve hiše vstanejo. Na to pozdravi v imeni učiteljstva prisotnega c. kr. okrajnega glavarja, visokorodnega gospoda Ferdinanda markiza Gozanija, proseč ga naklonjenosti do učiteljstva tega okraja. Tem besedam se visoki gost najprijazneje zahvali želeč učiteljstvu najboljšega uspeba. Za zapisnikarja sta bila z vsklikom izbrana učiteljica gspdč. Ivana Praprotnikin učitelj gosp. Jakob Dimnik. Svojim namestnikom imenuje g. predsednik gosp. nadueitelja Martina Zarnika. Tretja točka dnevnega reda je bilo ^poročilo nadzornikovo o stanji šol", koje se blizu tako-le glasi: „0 stanji šol in o napredku pri šolskem pouku imam se v obče pohvalno izraziti. Sploh kaže učiteljstvo dobro voljo za svoj imenitni poklic ter se trudi svoj težavni posel vsestranski izvrševati. Kar sem o priliki inspekcij bolj nerednega in pomanjklji- vega opazil, bndi si pri pouku posameznib predmetov, bodi si pri druzih šolskih stvareh, na to sera na rnestu opozoril dotične učitelje ali šolske voditelje. Danes bodo moje opazke splošne. Podajam Vam najprej nekatere statistične podatke o šolskih razmerab našega okraja, iz kojih morete spoznati, kako naše šolstvo napreduje. Rednib šol je 36, med temi je 24 jednorazrednic, 7 dvorazrednic, 1 trirazrednica in 4 štirirazrednice. Gelodnevni pouk ima 6 jednorazrednic, 3 dvorazrednice in 4 štirirazrednice; v vseh ostalih šolah je poludnevni pouk, izvzpmši šolo trirazrednico v Knežaku, kjer je deloma celodnevni, deloma poludnevni pouk. Po spolu ločeni so otroci le v treb razredih v Postojini in v dveh v Trnovem. V tekočem šolskein letu se je otvoril 2. razred v Šturiji in 2. razred zasebne dekliške šole v Trnovein, pod vodstvom šolskih sester de Notre Dame_ Mnogo šol in razredov broji naš okraj, a to število nikakor ne zadostuje faktičnim potrebani. Že radi neugodnih klimatičnih razmer želeti je, da se šole kolikor možno pomnože. Hadi oddaljenosti nekaterih vasij od šolskega. kraja ostane mnogo otrok brez vsacega pouka. Silno potrelma bi bila šola na Kovku, v Palčji za to vas in za Jurišče, dalje še kake tri šole v Hrenoviški fari. Naprava šole v Bukevji in Harinjab, dalje ustanovitev ekskurendne šole v Ležečab in Koritnicab je že dovoljena. Glede na veliko število šolo-godnib, uziroma šolo-obiskujočih otrok bi bilo želeti razširjenje šole v Budanjab, Trnji, na Gočah, Premu, v Košani, Šmibelu, Zagorji, Slavini in Vremab. Kar se tiče šolskib poslopij, zadostnje jib 8 vsakovrstnirn potrebam, a vsa diuga so nekaj dobra, nekaj zadostna, nekaj pa tudi nezadostna; nezadostne so vzlasti šole na Razdrtem, Sulioriji in Vreinab, kjer je skrajna sila, da se sezidajo nova poslopja. Solske sobe so večinoma prav snažne in redne, a nasprotno tu in tam nekateie v takern stanu, da seiu bil prirnoran dotične učitelje grajati. Neprijetno je v šoli, kjer so šolske klopi nesnažne, okna zamazana. kjer je vse okoli v prahu in pajčevinab. Za snaženje šolskih sob skrbeti ima sicer krajni šolski svet. Ako pa učitelj proti primerni odškodnini prevziune skrb za snaženje, je on sam odgovoren za snago v šoli, kar sein že mnogokrat, a za nekateie voililelje biezuspešno poudarjal. Šolska oprava je v 19 šolab prav dobra, v 14 dobra in 3 srednja. Nove šolske klopi. nahajajo se sedaj v 30 razredih; želeli je, da bi se v vseb šolah, katere iEnajo še slabe klopi, iste nadoinestile z novimi. Kjer še ni pripravne oniare za shranjevanje učil in uradnib spisov, naj se taka oiuisli. Za šolo godnib otrok je v vseni šolskem okraji 5340, (otroci iz Harij, Jurišča in Kovk tu niso všteti) od teh jib obiskuje redne šole 4570 torej pride na jeden razred 82 otrok. Zasebni dekliški zavod v Trnovem broji 92 učenk, srednjo šolo obiskuje 29 dečkov; radi oddaljenosti od šol je brez pouka 64 otrok; zaradi teških telesnih bib ne obiskuje šole 72; radi slabega razvoja in v zmislu odloka c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 25. listopada 1880 oproščenih je 502 v starosti od 6. do 7. leta; zaradi malomarnosti jih ne obiskuje šolo 7. Rrez vsacega pnuka je turej 645 otrok ali 12°/o. Za ponavljalnico je 1261 šologodnih in 1198 šolo-obiskujočib otrok. Šolska hoja je v nekaterih krajih prav povoljna, v drugib slabeja. Razni so uzroki, zaradi katerih ne pribajajo  otroci redno v šolo. Letos je napravila nalezljiva  bolezen ,,bripa" veliko nerednost v šolski hoji in ne katere šole so bile rnesec dnij zaprte. Mnogokrat rabijo roditelji svoje otroke pri domačem delu in to za mnogo časa brez vprašanja in prošnje. Takp zamude je šteti med neopravičene. Število učiteljev je in sicer s spričevalom usposobljenosti 39, s spričevalom zrelosti 6. Število učiteljic je s spričevalom usposobljenosti 7, s zrelostnim spričevalom 6 in brez spričevala 1. Vseb učiteljskib rnočij v okraji je torej 12 nadučiteljev, 33 učitpljev, 13 učiteljic; 1 pomožna učiteljica in 2 privatni učiteljici; jedno učiteljsko mesto je izpraznjeno; dalje učiteljic samo za ročna dela 9; šolskih katehetov 29 zaradi pomanjkanje dubovnikov poučuje 8 posvetnih učiteljev verouk. S kinetijskim poukom se bavi 17 učiteljev; brez šolskih vrtov je še 8 šol. Ko je potem g. nadzornik še nekoliko nedostatnosti glede šolskib knjižnic, šolske discipline in postopanja pri šolskib zamudab omenil, prešel je potem k posameznim učniin predmetom. Preobširno bi bilo, da bi vse natančno popisoval, ninenim naj le toliko, da se je g. nadzornik splošno o uspehih pohvalnn iziazil ter nnni podal prav mnogo lepih inetodičnih naukov, kako treba postopati pri posameznib predmetib. Navesli liofem pa popolnoma nadzornikovo poiočilo o ženskih ročnih delih, ki se tako-le glasi: ,Ženska ročna dela se uče večinoma s povoljnim uspehorn in trud nekaterili učiteljie je res hvalevreden. Veliko moralično in gmotno korist prinaša dobro urujen j)ouk v ženskib ročnih delib. Kako veselo je gledati deklice, ki, namesto da bi pobajale, pridno plelo nogavice ali šivajo in krpajo obleko ter se že v mladosli vadijo pridnosti, delavnosti in s samodelom štodljivosli. Obžalovati je le, da je še 17 šol, kjer ni tega pouka. Prosim gospode šolske voditelje, da se potrudijo dobiti sposobne ženske za to koristno poučevanje. Neuinljivo pri lem pouku pa rni je, da neizprašane, pomožne učiteljice veliko bolj goje šivanje in krpanje v šoli, kakor nekatere izprašane učiteljice, in vender je to, smelo trdim, najvažnejši del vsega pouka. Ubogi soprog, ubogi otroci, ako gospodinja ne zna šivati, ako ne zua raztrgane obleke popravljati. Morebiti se bode ugovarjalo: oj; to si žena že pozneje, ko bode sila, navadi. No, potem bi pa tega pouka v šoli kar nič treba ne bilo, ako se da pozneje tako hitro in labko priučiti! A teinu ni tako, ne, ta pouk je težak in treba je velicega truda in vztrajnosti, mnogo vaje v mladosti, kdor si hoče pridobiti potrebne spretnosti v tej stroki za življenje. Priporočam torej gospodičinam učiteljicam, da se pri tein pouku kulikor največ mogoče ozi. ajo na šivanje in krpanje. Pri bodoei konferenciji rnisli se napraviti razstava ženskih ročnih del, pri kateri priliki inorejo pokazati učiteljice svojo spretnost pri poučevanji in samodelu". S tem je končal g. nadzornik svoje opazke, le splošno dal nam je še te-le nauke: .Delajrno neutrudno in vztrajno na provspeh ljudskega šolstva in na vzvišanje našega važnega poklica. Sveta skrb nam bodi, da vsak na svojem inestu zvesto in goreče izpolnjuje vse dolžnosti, katere mu nalaga težavni učiteljski stan, da se strogo držimo zakunitih določil in predpisov. Vedno in povsod vzbujajmo otroke k inoraličnemu in prikupljivemu življenju. Zaželjeni uspeh doseči moremo le tedaj, ako se sami strogo ravnamo po besedah, katere učencem priporočamo. Prazne besede brez lepega vzgleda malo izdajo. Tudi ljudstvu ne smemo kazati slabih vzgledov, inače je njega zaupanje do nas, naša veljava v občini izgubljena, naše delovanje v šoli ovirano. Vždimo se sploh tako, da se nad nami nobeden pošten človek ne more spodtikati ali o nas slabo govoriti. Prizadevajmo si pridobiti spoštovanje ljudstva in zadovoljnost svojih predstojnikov!" (Občno odobravanje). J. Dimnik — Postojina. (Konec prili.) Iz logaškega okraja. (Uči t. Uoufereucij.¦!.)*) Dne 3. mal. srpana je zborovalo učitoljstvo tuga okmja v DolenjVm Logatci iu sicer zato ravno tani, ila si je ugledalo ondotno šolsko delarno in nje d<>sedanje izddke. Vidilo se jn vdiko razstavljcuih in lepo izdelanih okvirov, škatljic iu jednakih rečij, katere so gg. utitelje presenetile; jia vrnimo sc k stvari. G. c. kr. okrajni nadzornik prof. Vil. Zupančif. otvori zborovanjo tako.j po 9. uri, d'>lo<:i si svojiin naniestnikou) ondotnega nadučitelja g. Ribnikarja in zapisnikarjema sta po vzkliku izvoljena nndučitelj g. G. Gašperin in uAitrljica gtlč. Hromec. Radi buli hnosti ni bilo pri konferenciji g.lč. Li skovic, g. Klcča in g. Schuiidta Gdč. Custa, bivša učiti ljica v 1'lanini, sc je shižlii odpovedala, omožila, tcr se preselil.i na Moravsko. Počastil je zbor oudotni predsednik krajruga šolskega sveta g. Mulley, a bili so navzi.či tudi 4 kattheti, nainreft: i'\ gg. Frjaiiiič, Regen, Hiersclir in Bezeljak Po konf rerni]i došcl je še cerkuišUi kitihet <\ cr. Fran Krek, »Vrtiiev" sotrudnik. G. prnlseilnik preiita potem ukaze višjih šolskili (ibltistev in odloka dveh sprejetih SMmostalnih piedlogov vlanske uriteljske konfereucije v Cerknici. *) Zaradi pomaujkanja [irostora zaka-njtno. Ured.  Prvi prcdlog je bil, naj bi sl c. kr. šolska oblastva na to delala, da se že skoiaj ndpravijo napake udov nekatrrih krajnih šolskih svetov ali krajuih šolskih  nudzoruikov, kadar pridijo v šolo poslušat ali nadzorovat. Z dnem 9. kimovca 1889 št. 819 se reši rečena uloga tako-le: Vsem šolskim vodstvom se naroča, da vsaku nedostojno vedenje udov krajnih šulskih svetov v šoli takoj objavi c. kr. okrnjnemu šolskeruu svetu. Šolskim vodstvom sr je poslal ta odlok |jotem krajnih šolskih svetov Drngi sprejeti nasvct je bil, naj bi bili dopoludnevi križevega tedna. sv. Marka in sv. Alojzija dan uvisteni k 5. točki okrožnice visokega c. kr. deželncga šnlskega sveta oil dne 8. vinotoka 1870. 1. št. 316. Visoki c. kr. dežclni šolski svet je na to ndgovoril, naj krajni šolski sveti za take dajcjo prosto na račun onih treh dnij v iolskem letu. do katerih imajo postavnn pravico. G. c. kr. nadzornik oinenja dalje svoje opazke ; ri nadzorovanji šol. Učiieljstvo sturi svojo dolžuost in šolstvo je v pravein tiru, kakor vlansko li to. Uradne knjige in spisi naj so lahko pregledno sestavljcni; matrika nnj jc urcjcna po letih in starosti otrok; v tednik se lahko več oddelkov vkup z.ipisnje; uradni spisi naj so natančni in določni ter liaj se v vsakem spisu le o jedni sami reči piše; vsaka prenaredba in preložitev šolskih dnij naj se pravoiasno nazuani. Bukvnrni zapisnik naj obsega šolarsko in učiteljsko knjižnico, in vpiše naj se vsakikrat, kedaj so se uove knjige prcgledale in kdo jih je progledal t. j. podpis. Pretresovala se je nadalje tvarina iz rcalij za posamezne razrede in oddelke na r.izuik kategorijah ljudskih šul. 1'i'ročev.ilci so bili različnega, mnenja — besedovanja dosti — a sklenilo in določilo se vender ničesa ni, ves trud je bil zaman; za to se je volila enqueta, da poioča pri piihodui kouferenciji v tej reči. V to so bili izvoljeni gg nadučitolji: Beuedek, Božič, Dermelj, Gašperin, Kernc, Poženel, Repič, Ribnikar in Žirovuik. Ta enqueta jc ob jtdneni tudi stalni odbor. Iz poročila knjižničnega odbom za 1889/90 posnaiucm, da je imela blagajnica 230 gld. 76 kr. dohodkov in 198 gld. 3o kr. stroškov, preostane torej se 62, gld. 40 kr. Odbor ostane dosedanji. Radi nasveta g. Ribnikarja o poukn v kmetij-tvu in sadjarstvu na Ijudskih šolali logaškega okraja se je unela ostra ilebata pro et contia. Obveljal je veuder naposlfd g. Ribnikarjev nastvet, namreč, da se z zdru/eniiui močmi napravi in zida ufini načrt z učno tvarino in metodiini navod za puuk v kmptijstvu in sadjarstvu ljudskih šol logaškega okraja. Spis pregleda stalni odbor in ako ga odobri, pošlje se v natisek, založi ga -Društvo utiteljev in šolskih prijateljev logaškega okraja". Samostalnih nasvetov ni bilo na dnevnem rodu. K sklepu zahvali se gospod predsetlnik poročevalcem in poročevalkam za njih trud, spodbuja učiteljstvo sploh k vstrajni dilavnosti in pravi kolegijalnosti ter zaključi sejo ob 1. uri s tiikratnim živio- in slavaklicpm presvptlernu cesaiju in ves zbor naudušeuo zapoje cesarsko pespm. Zborovalo je potem še ,,Društvo učiteljev in šolskih prijateljev logaškega okraja;l in je pri tej priliki blagajnik tega društva nabral za grobni spompnik ranjkega gosp. Tievna, učitelja na Blokah 55 gld. 20 kr. (mkaj novcev se bode šc dobilo). Društvo mu bode dne 18. kimovca spomenik postavilo na Blokah. Skupni obed je bil v g. Arkovi gostilni. Postrežba dobra in jedila ukusna. Med obedom došli so v našo sredo naš jako pri.jazui c. kr. predsednik okrajnega šolskega svpta g. Del Cott, g. notar Gruntar in dr. Stergar. Razuuic se, da se tudi napitnic ni aaDJkalo. Na zdravje! ¦—1. Z Jesenic na Gorenjskcni (Iz šolske krunike o šolskih dobrotnikibvminolemšolskem letu.) Spoštovani gospodje bratje Ruardovi, preselivši se odtod, blagoizvolili so podpisanemu iz svoje knjižnice odbrati ninogo knjig za krajno ufiiteljsko knjižnico, s čemur si- je slednja znatEio pomnožila. Gosjjod Alojzij Schny, c. k. poštar, priredil je v spoiaziimljenji s šolskim vodstvom pustno nedeljo med veselico .tombolo in srečkanje", katpra je dala čistpga dohodka 35 gld. 19 kr. namenjeupga v nakup učnih pripomočkov ubogim učenccm in v pomnoženje otroške knjižuicc — V prvi iiamen se je poslala mala vsotica društvu nNarodna šola", knje je poslalo mnogo raznega šolskcga blaga; polpg tega se je nakupilo še uckoliko svinčnikov in peres. To blago so je delilo tudi šolarjeiu, ki so nabirali glogovega belina iu drugih mrdosjib zaleg; nanpsli so jih 39.626 v šolo, kjer se je vse požgalo. To se sadju gotovo mnogo pozua, ker iiani letos obilo obeta. — V drugi nanien so se nakupili vsi letniki .Vrteca", kar jih je bilo mogoče dobiti; v nameček pošilja sl. uredništvo lctošuji _Vrtec" brpzplačno. Častiti gospod Fraučišek Pokoren, bivši tukajšnji katchet, naročil je tej šoli ilustriran list _Dom in svct" za tekoče letn. Dne 31 malpga srpana t. 1 smn skpnili šolsko leto iii ob jednem tudi praznovali poroko presvetle nadvojvodinje MarijeValerije s presvetlim uadvojvodo Frančiškom Salvatorjem. Da ta dan šolski mladini trajno ostane v spominu, pripomogli so s svojo požrtovalnostjo tuscm na leto- višče dobro Dam došla slavna, tuja gospoda in domači šolski prijatelji, da se je ta dan pogostila vsa šolska mladina s kruhom, sirom in vinom pri šolski veselici v prijetnem ]iarku Schreyevpm ob Savi. V to svrho je daroval najveft izmed prve blagorodni g. c. k. poštni nadravnatelj Karol l'okoruy 5 gl., izmpd druzih pa prtčastiti naš gospod župnik in krajni šolski ogleda Janez Keršič (4 gl.). Vsem tu imenovanim in neimpnovanim blagim šolskim dobrotnikom in prijateljem izrpkam v svojem in vsp šolske mladine imtni najprisrčDejšo zabvalo. Slava jim! Dragotin Rernard šoltriti voditelj. Iz Kobarida. (I) r a g o j i 1 a M i 1 e k f). Dne 22. mal. srpana je v Ljubljani ]io dolgotrajni in mučni bolezni umrla gospodičina Dragojila Milek, bivša dolgohtna in rnarljiva učitpljic.a v našcm trgu, v 40. letu svoje dobe. V Kobarid je prišla 1. 1872., kjer je ostala do konca šolskfga leta 1888., torej polnih 16 let. Kobaridci ji ohranimo hvaležen in biag spomin, katprpga je rajnica tudi v polni meri zaslužila. V cvetu mladosti svoje je prišla v Kobnrid kot prva tukajšnja udteljica, ki je posvitila svoje mlade a spretne motM vsestranskemu naprtdku našo šolske in odraslp mladine. Da ,je vsp sedanje ralajše ženstvo v Kobaridu in okolici izvrstno izurjpno v ženskih ročnih delih, to je sad njenega truda in njcne posebne spretnosti v takih delih. Ali tudi zunaj šolp je bila dolgo let, dokler je bila še zdrava, jako delavna učiteljica. Tukajšnji čitalnici je bila mnogo let spretna in dclavna moč; zlasti pa pri raznih čitalničnih vcselicah je bila in je dosedaj še vcduo nenailoinestljiva. Posebno je bila vneta za lepo petjp. Zbirala je oknli scbe zbor mladib deklet, katere je učila ctrkveno iu narodno petje. Lppe Marijine ]iesmi pri Šmarnicah bodo še dolgo let spominjale vrle pcvke na ujih bivšo učitpljico. — Bavila se je tudi s pisateljevanjpm; spisovala in prevajala je povestice za niladino, kalere je priobčevala v ,,Vrtcu" pod imtnom Petrovna in menda šp pod drugimi imeni, kar naj bi g. ,,Vrtčev" urpdnik blagoizvolil naznaniti svojim mladim fcitateljem. Zadnja leta začela je bokhati. Iskala je na raznih krajih zdravuiške pomoči, ali brez uspiha. 1'ostala je bolj tiha in mrtva, ali še vedno delavua in požrtovalna, kjer je bila treba. Slednjič sc je umaknila v Podzemelj ua Kraujsko, a po kratkem umirovljenji je izdihnila v Ljubljani svnjo blago dušo. N. v m. p.! Po ,,N. S." S Tolminskega. (Uradna učiteljska kon ferencija) za tolminski okraj se je vršila 10. mal. srpana v Tolminu. Po navadnpm nagovoru predsednika g. Frančiška Dominca se je prečital zapisuik lanske konferencije, iz katerega pa se je po soglasnem sklppu jedna točka izbrisala, ker se ni sklenila v konferenciji in se samovoljno postaula v zapisnik. Glede na točko _kako uaj se napravi natančen zpmljpvid tobninskega okraja z njegovo zgodovino", se je večina strinjala v tem, da je risanje naUmrnega zemljtvida silno ttžavno, glede na zgodovino pa popolnpm nepotrebno delo, kpr imamo že izvrstno Rutarjpvo zgodovino, ki povsem zadošča našim potrebam. Vend<r se je cda ta stvar prcpustila odscku pptih udov, ki naj preudarijo, ali se inia izvršfti in kako. Poročevalca o naslpdnji točki ,,kako je uplivati učitplju na nravno vedenje šolske mladine tudi zunaj šole", bila sta dva, in sictr gg. F. Bogataj iz Rolca in Matija Kenda v/. Sedla. Posebno je ugajal izdt-lek sledujpga, ki je poudarjal, da mora izhajati tak vpliv iz šole, iz cerkve in z doma. Poročevalec g. M. Kenda jr bil tudi naprnšen v impui cele konfprencijf, naj bi objavil svoj spis v kakem nčiteljskem lisru. Prav ko se ju razpiavlj.ila gornja toi-ka, stopil je v dvorano c. kr. okrajui glavar, \isokorudni gosp. grof Mareuci, ki je pozdravil navzoče učiteljstvo v slovtnskem jeziku ter priporočal, uaj učiteljstvo pazi pospbno skrlmo na nravno vpdenje mladinc, kir to je podlaga pravi srerM in blagostanju. Konferencija je z živio-klici sprcjela pnzdrav in priporočilo g. okrajnpga glavarja in mu je pri odhodti zapela cesarsko pesem. Med samostalhimi predlogi je bil najlepši oni učitelja g. J. Kende, ki je predlagal, naj bi stalni odbor izbral vselej jednega poročevalca za izdelke (konferenčne) učiteljev in jedno poiočevalko za izdelke učiteljic. Ta dva naj bi jih dobro proučila in napravila iz njih nov sestavek kot nekak povzctok najlepših mislij iz vseh izdelkov. Doslej sta se prečitala največ po dva spstavka, vsi drugi so pa ostali neprečitani in marsikako dobro zruti |e postalo tako pozabljeno. Ko je g. Kristijan Bratina dokončal svoje poročilo o stanji okrajne učittljske knjižnice, sledila je volitev v razue odbore in volitev dveh poslancev v prihodno deželna učitrljskn konferpncijo. Izvoljena sta bila gg. Vrtovec in Širca. Na to je predsednik sklenil konfereucijo s trikratnimi živio-klici na presv. cesarja, na kar je zadonela cesatska pesem. Po ,,N. S." Iz Gorice. (Zborovanje ,,uŁiteljskega društva".)*j Due 24. mal. srpana je imelo ,,učiteljsko dru.tvo za gor iški okraj" svoje letno občno zborovanje, kakor je bil ,,Tovariš" z vabilom naznanil. Udeležilo se je zborovanja 32 oseb, od *) Zaradi pomanjkanja prostora zakasnjeno. Ured.  teh 29 udov in trije gostje. Pohvalno omenjemo, da se je 8 gspdč. učiteljic udeležilo zborovanja. Po primernem pozdravu g. prpdsednika Tom. .Iuga, volitvi dvih gospoličin kot zapisnikaric se preberc in odobri zapisnik zadDJega zborovanja. Predseduik naznanja, da prva točka dutvnega ieda ,,Petje po nntah'' odpade, ker dotični poročevalec naznanja, da se zborovaiija ne udpleži, ker je iz dE-uštva izstopil. Zbor vzanie to s pomilovanjem na znanje. Na to poročo g. Pcter Medvešček o društve- nem delovanji v niinolim letu in o drugi skupščini ,,Zaveze slov. učiteljskih društev" v binkoštih t. 1. Iz obširm-ga poročila naj posnamemo, da šteje društvo 76 udov, med temi 17 zastopnic lepega spola, kar je gotovo lppo znaruenje in častno za gdč. uči- teljict1 in za društvo. V minolem društvenem letu je imel odbor 4 spjp, a bila so 3 občna zborovanja v ua\zi)čnosti do 40 udov. To kaže na krepek razvoj diuštva našega in na voliko zanimanje za dništvo Da bode tudi v prihodnje jednako, skrbeti je treba za primerno tv.irino, ki naj bi se obravnavala pri zborovanjih. V slučaji, da bodr tretja glavna skupščiua ,,Zavc.ze slov. utit. društcv" prihodnjc binkošti v Gorici, prosil je odbor slavno ,,čitalnico" v Gorici, da bi blagoizvolila prepustiti prostore svoje v isti namcn. Odgovor g. predseduika ,,čitalnice" Ant. Santla je občni zbor z veseljem vzel v znanje, kajti prostori se radovoljno prepuste. Upamo torej, da bode tretja skupština v Gorici. •- Na znani poziv g. Jan. Lego v Pragi radi vzajimnosti čeških in slovcnskih učiteljcv pri potivanji odzval se je odbor v zmislu, da učiteljstvo našpga okraja bode broz izjt-me storilo svujo dolžaost, ako bi kateri čeških kolpgov zašel v naš okraj. Končno priporoča tajnikovo poročilo jediuost mtd učiteljstvom, katero naj, kakor jedtn mož, združeno bode v trdno društvo, katero bodi.1 moglo uspešno odbijati vsakovrstnih napadov na šolstvo in učiteljstvo. BlagaJEiik g. Anton Bajc poroča o ugodnem dpnarnem stanji društva, katiro naj — na prcdlog g. Fr. Vodnpivca, c. kr. okiajnega šolskega nadzornika - vsakoletni prebitek vloži v hranilnico slovensko v Gorici. Delcgatom ,,Zaveze" določil je zbor za pot v Celje 12 gld.  G. Iv. Mercina, c. kr učitfIj na vadnici, pred- laga z ozinim na ugodna poročila o društvenem delovanji in stanji, naj se izrei^e odstopivsemu odboru pohvalo in priznanje. Predlog se vzprejme jednoglasno. G. Balič, predsednik odseku za izdajo ,,Opis" okraja našega, poudarja, da stvar nekako prepočasi napreduje ter prosi, naj se podviza, da bode v krat- kem vsaj večina občin opisana, da bode odsek se lotil dela. G. Fr. Bajt poganja sklep radi produkcij v pptji, da bi se vender jedenkrat pričelo tudi v tem oziru delovati, da bo mogoče o priliki zborovanja ,,Zaveze" nastopiti kot pevski zbor. — Stvar se je prepustila odboru. G. Balič poudarja, da odkar smo vpeljali v šole ,,Abpcednik", šole naše iiičesa np dobivajo mesto ,,Začetnice" za ubožne otrokp; predlaga, naj se store potrebni koraki, da se ,,Abecednik" vzprejme v zalogo šolskib knjig. G. Mercina se strinja z Baličevpm prpdlogom, a izvesti se ne da; nasvetuje v pomofc naslpdnje: Šole naj vzprpjemajo darovane ,,Začetuice", a naj jih zamenjajo v knjigarnah za ,,Abecednike". — Drugim udom zdi se tudi to neizpeljivo. — G. Medvešček je mnenja, naj se prosi, da se dobi pa driigih, dražjih šolskih knjig v večjem številu. — G. nadzornik pojasnjuje končno, da c. kr. zaloga šolskih knjig razdeli za uboge otroke le svoj čisti dobifiek na podlagi števila otrok. G. predsednik prebere še odlok, s katerim je slavui dcželni šolski sve,t rešil društveno vlogo radi napadov v ,,Soči" in ,,Riniskem katoliku" v zmislu, naj učiteljstvo tofno vrši svojo dolžnost, da s tem se bode uajbolje branilo napadoni. Končno je bila volitev novega društvenega vodstva. Izvoljeni so gg.: Tom. Jug, Anton Bajc, Ambrož Poniž, Peter Medvešček, Matpj Lavrenčič kot odborniki; čopi iu Zega kot namestnika. G. predsednik predlaga, naj bi se deputacija poklonila g. c. kr. okrajnemu glavarju ter izrazila čestitko uf.iteljstva radi poroke Nj. c. Visokosti nadvojvoda Frančišek Salvatorja ž Nj. ces. Visokostjo nadvojvodinjo Marijo Valerijo, hčerjo presvetlega cesarja našega. Pooblastil se je novoizvoljeni odbor v to. Ravno tako predlaga g. predsednik, naj se izrtče vodstvu kmetijske šole zahvalo, ker nam prepušfa prostore svoje ter nam tudi daje priliko opazovati umnpga gospodarstva lepe uspehe. — Vzprejeto jednoglasno. G. Iv. Mercina meni', da je kmetijska šola preoddaljena od mesta in bi bilo boljp, ko bi imelo društvo zborovanja svoja v sredinji mesta kje in predlaga, naj se naprosi ,,čitalnico", katera bi gotovo rada prepuščala potreben prostor za to. — Vzprejeto. Končno prebere g. predsednik dopis g. Likarja, trgovca s šolskimi potrebščinami v Gorici, kateri se zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost in se priporoča za prihodnost. Z ozirom na to, da je g. Likar naš društvenik, upokojen učitelj, oče več otrok, vrl narodnjak, upam, da ga ni slovenskega učitelja na Goriškem, ki bi ga ne podpiral s tem, da pri njem naročuje pisarniško potrebščino. Po zborovanji se je ustanovil jodbor tako - le: ;g. T. Jug predsednik, M. Lovrenčič podpredsednik, A. Bajc denarničar, A. Poniž pevovodja in P. Medvpščpk tajuik. —e— Z Gorlškeg^a. Didaktofon, c. kr. izključ no privilegiran glasbeni inštrument.) I. Didaktofon kot učilo. - Pevski pouk je pri naših navadnih razmerah zelo težavno in mučno delo; ko bi pa znali pevci kako godalo, bi jim pptje ne delalo tolikih težav, in pevski pouk bi se mahom pretvoril v prijetno in kratkočasno zabavo. Da bi se pa morali pevci učiti navadnih inštrumentov, ua to ni še misliti, kajti tu bi trebalo muogo časa in truda. — Na didaktofonu pa pevec v prav kratkera času doseže smoter, namreč, ob jednem se priuči sviranju in petju. Navod o rabi didaktofona je na '/« pole popirja ! Didaktofon se najbolj karakterizira v klavijaturi, katera nosi na tipkah ves notni sistem, t. j. 5 črt, 4 medJrtja, pomožne črte in medčrtja pod in nad 5 črtarui. Vslcd tpga je klavijatura z notami v tako tesni zvezi, da more vsakdo, rekel bi na prvi pogled zaigrati vsako noto na didaktofonu, kajti tu ni treba k temu nikake teorije, anipak dovolj mu je, da \6, da se note pišejo na pet črt in štiri medčrtja. Črte so na didaktofonu rdeče in na teh je pet rdečih tipek (e, g, h, d, f), inedčrtja so pa bela in na teh so štiri bele tipke (f, a, c, e). Svira se: nota na 1. črti se zasvira na 1. rdeči črti (tipki), nota na 2. črti se zasvira na drugi, 3. na 3., 4. na 4. in 5. na 5. rdeči črti (tipki); nota v 1. medčrtji se zasvira ua 1. belem medčrtji (tipki), nota v 2. medčrtji se zasvira na 2., 3. na 3. in 4. na 4. belem medčrtji (tipki). Pomožne črte so na didaktofouu modre, medčrtja pa zelena, in tudi na teh se glaske po barvah m štetji prav tako lahko svirajo, kakor glaske na pravih črtah in medčrtjih. Trioktavni didaktofon ima črte le v vijolinskem ali basovem ključi, štiriin petoktavni pa imata črte v obeh ključih. Barve so lepo ukusno ubrane ter tako razločno kažejo posamezne note, da je vsako motenje nemogoče. Didaktofon ima tudi premikajočo klavijaturo, vsled koje se more vsaka skladba tudi z več križi in _be" svirati v ,,c" intonaciji, se ve da treba prej isto v ,,c1' transponirati, — a da se ta glasi v prvotni pravi intonaciji, premakne se klavijatura ob nastavljeni lestvici dvanajstih intonacij pred znak zahtevane intouacije. Vsled tega se more tudi vsaka skladba iz iste intonacije — v vseh 12 intonacijah, tedaj tako visoko ali nizko, kakor se komu poljubi samo po premikanji klavijature, svirati. II. Didaktofon kot glasbilo. Ta glasbeni stroj je s harmonijem popolnoma v sorodu ter ga more poleg svoje naloge v vsakem oziru nadomeščati Kar ga pa posebno priporoča je prijeten glas, trdno in lepo delo in prenizka cena. Raznostrana priznanja in laskave izjave potrjujejo resnico teh vrstic. III. Cenik. Didaktofon ima dve obliki: A in B. Inštrument v obliki A stoji na dveh nogah ter imavidno mehovje, v obliki B pa je podobeu lepemu, prav čedncmu harmoniju Didaktofon stoji: na 3 oktave v obliki A 25 gld., z lično klavijaturo 3 gld več, v obliki B 3 gld vefi; na 4 oktave v obliki A 38 gld. z lično klavijaturo 3 gltl. 50 kr. več, v obliki B 4 gld. 25 kr. več; na 5 oktave v obliki A 50 gld., z lično klavijaturo 4 gld. 25 kr. več, v obliki B 5 gld. več. Didaktofon na prečno glasnico, ki daje mnogo plemenitejši, prijetnejši in polnejši glas, stane na 3 oktave 2 gld. 50 kr. vcč, ua 4 oktave 3 gld., na 5 oktav pa 3 gld. 60 kr. več. Štiri- in petoktavni didaktofoni imajo register ,,Expression", po naročilu nastavita se tudi 2 nForti" po 1 gld, in ,,Tremb]antu za 2 gld. Te cene se razumevajo za izdelke vmehkem lesu lepe zunanjosti, kdur pa želi didaktofon v okrovu obdan z orehovim lesom, mora doložili za 3 oktave 6 gld., za 4 oktave 7 gld. in za 5 oktav 8 gld. več. Da se razširjatev didaktofona ter ž njim pospespeševanje krasue glasbene umetnosti knlikor mogoče olajšuje in podpira, tako, da more priti do inštrumenta vsak, ki ima veselje do glasbe in le količkaj gmotne moči, dajejo se didaktofoui tudi na obroke in sicer: koj pri naročitvi 5 gld., pri dobitvi 5 gld. za ostalino pa se mora odjemalec zavezati, da boile nepretržno plačeval prilifno tudi po 5 gld. na mesec. Na obroke stoji inštrument 100/o več. Kmbalaža in voznina ide na odjemalčev račun. Plačuje se v Škrbini (p. Komen). Jamči se jedno leto. Kar bi se v tem času vsled pomanjkljivosti pokvarilo, popravi se brezplačno, odjemalec plača lc voznino dotičnemu delu ali colemu inštrumentu. Za škodo, ki bi se utegnila pripetiti na potu, je odgovoren voznik, oziroma železnični urad. Pri naročitvi naj se blagoizvoli naznaniti, ali se želi didaktofon z milejšim, bolj tihim ali pa živahnejšim, krepkejšim glasom, naznaniti pa tudi treba železnično postajo, kamor se ima inštrument doposlati. Podpisani je pripravljen z inštrumentom iti, Kamor se ga pozove, da praktično pokaže, kako se po njem res lahko kmalu svira — a to pod tem pogojem, da se mu zagotovi vsaj 4 do 5 naročil. V prospeh glasbenega napredka se za obila naročila priporoča: Alojzlj Luznlk, Škrbina (p. Komen; Primorsko). Opomnjauredništva. To glasbilo je posebno pripravno za manj izvežbane učitelje in organiste in se priporoča tudi zaradi nizke cene. Z Uuiiaja. (Kolonija kranjskih učiteljev na Dunaji. — Dalje). V svojem zadnjem dopisu sem popisal potovanje iz domovine v Beč, danes hočem ua dalje zabeležiti dogodljaje v šoli in zunaj žole. Vseh učiteljev v tečaji nas je 48, kateri se razdele.po naroduosti sledeče: 16 Slovencev, 4 Čehi, 4 1'oljaki, 1 Rnsin in 23 Nemcev. Po posameznih kronovinah je in sicvr: Kranjcev 15, čehov 13, Galičanov 5, Spodnje-Avstrijcev 4, Moranov in GornjeAvstrijcev po 3, Štirea 2, Primorcev, Šlezijanov in iz Bukovine po I. Dopohidne je pouk v mizarstvu (12 Slovencev), v rezbarstvu (4 Slovenci), v lepljenstvu (2 Slovenca). Popoludne je pouk v mizaistvu (2 Slovenca), v rezbarstvu (10 Slovencev), v strugarstvn (2 Slovenca) ia v modtliranji (2 Slovenca). Vsa dela se izdelujejo sistematično od ložjega do težjega, a razven dela je tudi dvakrat na teden teoretičen pouk v navedenih predmetih. Mizarji so začeli delati početkom navadne nastave za cvetke, postavke za napenjanje inetuljev, gnezdilne hišice itd., a treba je bilo priučiti se tudi raznim lesnim zvezam, odprtim in zaprtim, kjpr mora vsak jako previdno in natančno delati; skleno se z uporabo lesnih zvez na malih omaricah in skrinjicah ter priuči tudi likanju in navadnemu barvanju s pajco, katero si lahko slednji sam napravi. Pri rezbarstvu je zaftetni pouk v navadnem izrezovanji, zatem pride globoki a potem visoki rez — iz vsacega nekaj vporab in modelov. Pri kartonaži ali lepljenstvu se začne z navadnim štirikotom in počasi pride na jako lepe težavne izdelke, isto tako z modeliranjem in strugarstvom. Ves pouk je sistematiCno urejen od lažjega do težjega, tako, da se mu labko vsakdo priuči in si dobi potrebnih znanostij, katere bode uporabljal v prid domovini. Učiteiji so prijazni ter postrežni, v pravem pomenu pravi kolegi. Sklep tečaja je bil due 21. velikega srpana z raznimi nagovori in razdelitvijo spričeval. Razven pouka, ki je slednji dan 7 do 8 ur, ima človek še vedno uekaj časa, da si znamenitnosti Dunaja ogleda. Tudi mi Slovenci smo vporabili ves prosti čas in ogledali si dokaj, večinoma skupno. Dne 19. mal. srpana smo bili v Schonbrunnu ter si ogleJali lepe zverinjake, 20. v Nussdorfu, na Kahlenbergu (Stefaniewarte), popoludne v Klosterneuburgu, 21. ogledali smo si prater in razstavo, 22. akademijo znanostij, 23. dvorni orožni muzej, 24. prirodoznanski dvorni rauzej, 24. smo šli pozdravit kolege v Neulercheufeldu, med kojinii sta gg. Levstik in Novak iz Idrije, 25. nas je bilo nekaj v dvorni operi, 26. smo si ogledali razne imenitne panorame, med temi prekrasno episodo iz nemško- frantoske vojne in napad mesta Rima po Garibaldiju, 27. smo si ogledali razne cerkve a popoldne razstavo, 29. smo bili v cesarski zakladnici, 31. v gledišči Roinuherjovem, 1. vel. srpana smo si ogledali dižavno zbormeo, 2. dvorno glediščc, kjer ,je združena v posaiuezuih verandah in bodnikih vsa umetnost kiparstva, stavbarstva, zidarstva in slikarstva, 3. smo bili v novi dunajski mcstiii hiši (rotovžij, kjer se nahaja histnrični muzej v štirih velikanskih oddelkih; tukaj so znamtnitosti iz časa turških vojsk; ta dan snio bili tudi v orientalskem kupčijskpm mnzi ji, kjer si člo^ek ogleda izdelke lvitaja, Japonske in dnigo. Popoludne smo bili na državni zvezdarni (Sternwartc); od iu smo gledali še ostale turške nasipe in okopp, 5. smo se podali v kapucinsko rakev, kjer počivajo trupla umrlih iz cesarske rodbine, 6. snio bili v inestneui parku, 7. smo šli vrazstavo učil, 8. je bil odločcn za skupno fotogra-firanje, 9. smo si ogledali cesaivke konje, vprežno opravo, sedla, kofcije in lovsko cpsaisko opravo. Popoludne po šoli smo liili ua cesai-kem dvoru, lu. je bil naruenjen Laxenbuigu in diugiin zunanjim krajem, 12. smo bili na centralnpni pokopališči, 14. v Schonbrunnu, 15. smo si oglcdovali obhod nemških pevcev, ltf. smo zopet ogledali nek'j okolice, 17. smo ogledovali .Sangerhalle" a 18. (prost dan) vujaško parado na Schmelzu, popnludne pak prater in razsvetljavo v razstavi, 19. smo bili v c. in kr. artilerijskem arzenalu, kjer se izdi lujejo puške in topovi, a je tudi krasen muzpj z lepimi slikami, orožjem, oblckami, zaslužnimi križči bojevnikov naše vojske iz prejšnjih č.isov. Dne 20. smo imeli vsi učitelji skupni zabavni večpr, kjer smo Slovenci, kakor pri laznili prilikah zapeli našo milo domačo pesem. Še so nekateri gg. tovariši si dgledali tudi druge znamenitosti, kattre je vse polno po mestu. Vstopnina je po mkaterih krajih 10—_'O kr., a drugod prosta popolnoraa, znpct pa prcista, sarno vodniku je treba kaj darovati, tako da kpbri vedno iz ž<pov frče. Da pa je človek pri toliki boji in ogledovanji truden in upehan, se samo ob sebi uiue, pa kaj se hoce, ako si hoče več znanostij in vednostij pridobiti, inora si pete brusiti po trdem tlal<u. Razven gosp. nadzornika in prof. Levta so nas počastili s svojim pohodom gg. kolegi L. Rožič iz Žirov, J. Kostanjevec iz Cola in Jožef Majcr iz Ljnbljane. Kon^no izrekam v imeni tovarišev presrčao zahvalo visokemu deželnpmu odboru in slavni kranjski hranilnici, ki sta nam naklonila podporr, da smo mogli svcije znanje pomnožiti in si veliko lppega ogledati. Slava! Ne smem pa pozabiti tudi našega ljubega tovariša g. nadudtelja Vojtph Ribnikarja, ki nas je povsod z veseljem vorlil, liil torej nas voditelj ter z uaiui šel, dasiravno je on že vse to videl. Prisrčna hvala mu bodi tu izraženn. Ako bi hottl nadrobno Vse opisati, časa bi rai primanjkoralo, vzemite, dragi tovariši, te skronine vrstice za dobro. Ksaverij.