Goriški Kras/ |Tp)rav znakovito so po Goriškem razJ%p deljeni vetrovi. Najpogostejši nied njinii jo burja. Burja je zelo sub in mrzel veter, ki piha v kratkih ali močnih sunkili (,,refoli") od severovzhoda, ali vzhodnega severovzhoda. Bližino burje naznanjajo, ako je nebo jasno, kupičasti oblaki nad bližnjimi gorami. Ti oblaki se združijo in navzdol klinasto zostre (to so takoimenovanc ,,zastave") ter ostanejo toliko oasa nad gorami, dokler burja veje. Vse ostalo nebo je popolnoina jasno, ali pa ima le visoko gori kopreni podobne oblake. Burja nastopa redovito sušca rneseca in traja navadno po tri dni (najsilnejša je drugi dan), časi pa tudi 9—15 dnij. Dočim jako hitro nastopa, pojenjuje pa le polagoma. Najsilnejša je burja ob vzbodni obali Jadranskega raorja. Zrak ob burji je suh, časi prav skrajno, toplina pa se večji del drži nekaj nad niolo; človeškemu eutu se vender zdi bolj mrzlo kakor onstran Krasa ob mnogo nižji toplini v tnirnem, vlažnem zraku. Ladjain so nevarni posebno nenadni sunki. Burja tudi vznemiri morje celo do dna in odnaša morsko vodo daleč linst proc, ki vo popan, s svojo vsobino kamor prido. vsi3 rast- Burja sega na zahod nekako do Gorice, a inia Vipavsko dolino že v svojem krutein območji. Tu je zlasti na teli krajib posebno silovita: med Št. Vidom in Vipavo, pri Ajdovšč-ini, na njivišei nied Šernpasom in Gorico ter na Gaberku. Na planoti (Trnovski in Nanosu) neki ni tako silna, kakor v dolini. Kedar burja z vso inočjo in z groinu podobnim bobnenjem drvi, tedaj se tresejo hiše kakor ob potresu, tako da kosi ometa s stropa odletavajo, in je treba z žlebasto opeko krite strebe s težkimi kameni obložiti, da jih burja ne odnese. Kljubu terau začnejo primeroma zgodaj na kup lezti, zlasti na strani proti burji. Na tej tudi če le mogoče ne delajo oken in vrat. Pomladi dela burja poljskim pridelkom, sadju in trtam, mnogo škode, pa tudi v jeseni. Ni je zirae, da bi burja ne prevrgla voza na imenovanib krajih, dostikrat se še ljudje in živina poškodujejo. Celo težke in nizke vozove prevrže burja, časi celo železniške vozove. Po več krepkih mož jib mora podpirati. Posa- *) Glej 23. in 2i. številko lanskega letnika. Td članke priubčujemo iz tega vzroka, ker je Kras v šolskib kajigab tako slabo opisaa, da ima še učiteljstvo aapačne pojme o ajeia. Ured. 1* mozne ljudi burja tudi prevrže, ali jih celo nekaj časa po zraku nesc. Dolgo časa so ugibali, odkodi dobiva burja tako silno moč.Davišinske razlike k temu pripomorejo, to so učenjaki že davnovedeli. Sedaj so znani tudi fizikalni vzroki, ki ustvarjajo burjo. Dokazano jt>, da vlada v občo, zlasti pa po zimi, nad izredno toplo Adrijo nizck zračni tlak ali pritisek, nad vzbodnimi Alpanii pa visok (od Atlantskega morja sem segajoo) tlak izredno hladnega zraka. Iz toga vzroka se zgodi v zraku isto, kar bi se zgodilo, če se v odprti posodi iz kateregakoli vzroka nagne površ.je vode. Takoj odteče voda od najvišjega kraja proti naj- nižjemu. Cini bližje si stojita ta dva kraja pri isti višinski razliki, tem strmejšejepovrsje,tera hitreje odteče voda z višjoga mesta na nižje in ravnovršje se zopet usta-novi. Nikjer pa si ne stojita v tako mali daljavi nasproti tu jako visnk, tain jakonizek zračen tlak, kakor nad Karavankami in nad Tržaškim zalivom. Za Krasom in za Karavankami se nabira težki zrak, kakor za kakim jezom. Ko se on spust.i cezenj, navstano silen padec in zatorej odteoe težki kontinentalni zrak s silno bi- trostjo preko inienovanih gorovij k inorju. To jo burja. Burji po vsein nasproten je j ug (scirocco), topel, neprijetno soparcn veter, ki od niorja prihaja v dežel, ter prinaša oblačno in deževno vreme. On veje navadno od jugovzhoda: čisto južni ali jugozabodni vetrovi so pri nas redki. Jug preobleče nebo s težkimi, svinčeno-sivimi oblaki, ki navadno nizko doli vise in v kratkih presledkih dajejo prav izdatnega dežja. Toplinaostanepritem vedno jednakomerna; tudi po zimi znaša okoli 10° C. Ob obali je jug zelo navaden, on piha ne prav inočno neprestano, ali navadno (vender prihajajo od njega tudi krepki sunki) in vzburka morjo od najglobokojšega dna. Jug je zaželjen, kadar suša predolgo traje; a kakor hitro je dovršil svojo dolžnost, želi vsakdo, naj bi ga burja koj pregnala. Ta odnese vso vlažnost iz stanovanj in osuši nezdrave mlake, zato veli hrvaški pregovor, da je ,,burja čista žena". Jug naredi človeka otožnega, zlovoljnega; burja pa razjasni nebo, osuši zrak in olovek se zopet oživi ter razvedri. Na Krasu je glavno drevo brast, navadno cer. Tu pa tam se nabaja poljski brest in mali jesen. Ta se najbolj prilega kraški zemlji, je najbolj stanoviten in se hitro množi. Kjer pogozdujejo gola tla, ondi se mali jesen najbolj prijema, potrebuje najmanje gnojitve in lahko pronaša sušo. Razven teh dreves rastejo na Krasu še črni gaber (Ostria vulgaris), potem redkeje breza in gaber (Steinbuehe), ostrolisti javor (Acer platanoides) in beli javor (Acer pseudoplatanus), potem lipa. Ob inorski brežini pri Devinu se nahaja adraš ali zeleni hrast (Quercus ilex), potem koprivovec (Celtis australis) ob njivah. V Trnovskem gozdu raste bukev (do 1460 w) in jelka (do 1300 ni), smereka samo na maleni prostoru v zavarovanib krajih (do 1230 m). Bukev raste kot grmičje tudi nad označeno mejo. Po gorah uspeva: beli bor do 900 iii, bukev, javor, dob, brest, olša in gaber do 1100 m, črni bor do 1400 w, smereka in jelka do 1600 w, mecosen (za Krnom) do 1700 w, cempria (Zirbelkiefer) do 2(XX) m, rušje do 2400 »>. Z dobrirn uspeboiii so začeli saditi robinije (akacije), črno in laško topol (Populus nigra in P. piramidalis) zlasti ob kalib in po paJnikih. Med sadnim drevjem je najbolj razširjena črešnja, ki stanovitno raste, čeravno jo večkrat oklestijo za frodelj. Nizko gnničje obstoji iz navadnega brinja, rušolike in osljaka (Paliurus aculeatus). Ruj (Rbus eotinus) rabijo za barvanje. Po Krasu in po ravnini je innogo rastlin, ki so prav za prav v topleni sredozeiiiskoin jugu donia in ki ne segajo preko Krasa ter Alp. Neizmerne važnosti je p o g o z d o v anjo Krasa. Neoporečno lahko trdinio, da je bil ves Kras (izvzemši niorda nekaj skalnatih vrhuncev in dolov) nekdaj ne le popolnoma obrasten, nego tudi z visokimi gozdi pokrit. ker ima skoro ves sedaj ogoljeni Kras ravno tako dobra tla, kakor oni predeli, kjer še sedaj lepi gozdi rastejo (Lipica, Devin), ali pa kakor oni kraji, kjer je še pred kratkim stal gozd. Dokazano je, da se Kras brez drevja v nialo letih popolnoma opustoši, kakor bi že skozi stoletja ne bilo tam gozdov. Tudi zgodovinski je dokazano, da je bil nekdaj ves Kras z gozdom pokrit. Kakor sta bila sedaj gola otoka Kefalonija in sv. Helena še v zgodovinskih časih lepo zelena, ravno tako so rastli še ob času Rirtiljanov najlepši hrasti po celeni Krasu. Velikanski kupi oglja in pepela po kraških jamah še iz prazgodovinskih časov dokazujejo, da so tedanji prebivalci čez mero mnogo drv potrebovali. V začetku srednjega veka pa so odpeljali najlepše kraške hraste v Benedke. Vender je ostalo še mnogo gozda, tako da je še cesar Perdinand I. 1. 1521. Tržačanora dovolil, da smejo dobavljati potrebna drva z goriškega Krasa, in 1. 1533. nastavil je celo posebnega gozdnega nadzornika za Gorico, Kras in Istro. Torej še le v zadnjih 300—400 letih dobil je Kras svoje sedanje golo lice. Pustošenje Krasa je napredovalo do zadnjih desetletij v strahoviti meri. V političnein okraji Sežana samem, ki pripada ves Krasu, je vkup 17.602 ha pašnikov, ki donašajo le 50 kr. čistega dohodka od hoktara. Približno jednak dohodek dajajo tudi Krasu pripadajoči in blizu 19.500 hu obsegajoči pašniki v občinah političnih okrajev Gorica in Gradišče, kar jasno kaže žalostne, da obupne razmere zastran pašt^ v teh krajih. Da v takih razinerah živinoreja ne uspeva in da se število živinčet krči, je samo po sebi uinevno. Tu imamo opraviti z bolj nizkinii, večinoma pa jako plitvimi vapnenimi tlemi kredaste tvorbe, ki so za kmetijstvo nepripravna, za gozde pa Se sposobna. Če so torej taka tla brez vsake obratnbe izpostavljona vplivu solnca in zraka, poteni zemeljski deli razpadejo in se hitro poizgube. Tako izsušena in izprana tla pa gotovo niso ugoden pogoj za kaljenje travnih semen. Tudi pasoča se živina poškoduje tla, ker jih zlasti o rnokrcni vrememi zralilja. Celo krt, ki je drugače koristen, pospešujes svojira ruvanjem pustost zemlje. Ker -ee množina zemlje vedno manjša, ločijo se tudi travine koreninice od zemlje, in vsled tega se niorajo posušiti. Tako travo pasoča živina, (zlasti koze in ovce) lahko izruje. Mnogokrat pa sežgo ljudje travo deloma iz nevednosti ali ne.paznosti, deloma iz kakega drugega vzroka, in pri tem zgore tudi koreninice. Trava je potem vedno slabša, pašnik vedno jmauj koristi. Ce veter na tak prostor zanese kako travno seme, ne more to kaliti iz prej opisanih vzrokov. Tudi se trava ne more na takib krajih satna zasejati, ker jo poprej popasejo, kakor seme rodi. s. Kutar. (Konec prib.) 5= 'X. ~ o