LETNO IZVESTJE
I. drž. deške meščanske šole generala Maistra
v Mariboru
za šolsko leto 1938/39.
V Mariboru 1939
Samozaložba Sole
LETNO IZVESTJE
I. drž. deske meščanske šole generala Maistra
v Mariboru
za šolsko leto 1938/39.
V Mariboru 1939
Samozaložba gole
TISK TISKARNE SV. CIRILA V MARIBORU PREDSTAVNIK ALBIN HROVATIN
1.	Spremembe v nastavniškem zboru.
Nast. Alekšič Terezija se je po naročilu kr. b. upr. IV. No. 15.914/1 od 31. avg. 1938. vrnila dne 5. sept. 1938. na svojo matično šolo, na II. drž. deško mešč. šolo v Mariboru.
Nast. Šegula Franc je bil z odlokom min. prosvete II. br. 23.724 od 18. avg. 1938. premeščen na drž. mešč. šolo v Baški (otok Krk). Razrešen je bil tu dne 8. sept. 1938.
Kr. b. uprava je odredila z odlokom IV. No. 16.554/1 od 7. sept.
1938.,	da prevzame prof. T r o b e j Ema z drž. učiteljišča v Mariboru v dopolnitev svoje učne obveznosti na tuk. šoli 10 ted. učnih ur. Z delom je začela dne 12. sept. 1938.
Dotedanji hon. nastavnik Bizjak Alojz je bil z odlokom min. prosvete II. br. 26.952 od 13. sept. 1938. postavljen za pripravnika (VIII.). Službo je nastopil dne 24. sept. 1938.
Prideljeni učitelj ljudske šole Nerat Anton je bil upokojen z odlokom min. prosvete III. br. 67.949 od 7. okt. 1938.
Min. prosvete je premestilo z odlokom II. br. 29.222 od 12. dec. 1938. na tuk. šolo nast.-pripr. (VIII.) A ž b e Marjana z mešč. šole v Senovem s tem, da bo poučeval na tuk. drž. klas. gimnaziji. Za nastop službe se je javil dne 1. jan. 1939.
2.	Stanje nastavnikov ob koncu šol. leta.
1. Fink Franc, prof., v. d. upravitelja, IV/1-2, 34 služb. let. Usposobljen za slov., nem., zgod. in zemljep. Poučeval je nem. v 1. a,
1.	b in 1. č. Tedensko 9 ur, Spada v stalež drž. učiteljišča v Mariboru.
2. Ferjančič Franc, nast., IV/2, 33 služb. let. Usposobljen za slov., zgod. in zemljep. Poučeval je zemljepis v 1. a, l.b, slov. v 1. c, 1. č, 2. c, 4., pis. v 1. c, 1. č. Tedensko 21 ur.
3. Korošec Josip, nast., IV/2, 31 služb. let. Usposobljen za prirodopis, fiz., rač., hig. in lepopis. Poučeval je geom. v 1. c, 1. č, rač. v 1. c, 1. č, 2. c, ročna dela v 1. c, 1. č, prirodopis v 1. č, fiz. v 2. c. Tedensko 21 ur. Razrednik v 1. č.
4. Mlačnik Ignac, nast., IV/2, 30 služb. let. Usposobljen za zemljepis, prirodop. in kem. Poučeval je prirodopis v 1. a, 2. b, 2. c, srbohrv. v 1. a, zemljep. v 2. b, 2. c, ročna dela v 2. b, 2. c, obrtni in ind. pouk v 3. a, 3. b, hig. v 3. a. Tedensko 21 ur. Razrednik v 2. c.
5. Šušteršič Vilko, nast., V, 29 služb. let. Usposobljen za petje in gosi. Poučeval je petje v 1. a do 2. c, pis. v 2. b, 2. c, nem. v 2. c, 3. b, 4., drž. nauk v 4. in zborno petje. Tedensko 21 ur. Razrednik v 4.
6. Lavrenčič Ivan, nast., V, 23 služb. let. Usposobljen za telov. Poučeval je tel. v vseh razredih, hig. v 3. b in 4. Tedensko 21 ur.
7. Pirc Janko, nast., V, 23 služb. let. Usposobljen za prirodop., fiz. in rač. Poučeval je rač. v 3. a, 3. b, 4., fiz. v 3. a, 3. b, 4., ročna dela v 3. a, knjigov. v 4. Tedensko 21 ur. Razrednik v 3. a.
8. Haberman Franc, nast., V, 22 služb. let. Usposobljen za nem., zgod., srbohrv. Poučeval je zgod. v 2. a, 2. b, nem. v 2. a,
2.	b, 3. a, srbohrv. v 2. b, ročna dela v 3. b, 4. Tedensko 21 ur. Razrednik v 2. b.
9. Š u m 1 j a k Ivan, nast., VI, 20 služb. let. Usposobljen za slov., zemljep. in zgod. Poučeval je slov. v 1. a, l.b, 2. b, ris. v 1. č,
2.	a, pis. v 2. a. Tedensko 21 ur. Razrednik v 2. a.
10. Žužek Angela, nast., VI, 17 služb. let. Usposobljena za zemljep., prirodop., kem. Poučevala je prirodop. v l.b, 1. c, 2. a, zemljep. v 1. c, 1. č, nem. v 1. c, kem. v 3. a, 3. b, 4, obrtni in ind, pouk v 4. Tedensko 21 ur. Razredničarka v 1. c.
11. Bertoncelj Vlado, nast., VII, 13 služb. let. Usposobljen za mat., op. geom., ris., lepop., deška r. dela. Poučeval je rač. v 1. a, geom. v 1. a, 1. b, 3. a, 3. b, 4., ris. v 1. a, ročna dela v 1. a. Tedensko 21 ur. Razrednik v 1. a.
12. Ažman Anka, nast., VII, 13 služb. let. Usposobljena za srbohrv., zemljep. in zgod. Poučevala je srbohrv. v l.b, 1. c, 1. č,
2. a, 2. c, 3. a, 3. b, 4, pis. v l.b, zemljep. v 3. b, zgod. v 3. b. Tedensko 21 ur. Razredničarka v 3. b.
13. Kolenc Franc, pripr.-veroučitelj (IX), 3 služb. leta. Usposobljen za kat. verouk. Poučeval je kat. verouk v vseh razredih. Tedensko 20 ur.
14. Bizjak Alojzij, pripr. (VIII), 1 služb. leto. Usposobljen za fil., zgod., pol. ekon. Poučeval je zemljep. v 2. a, 3. a, 4, zgod. v 2. c,
3. a, 4, slov. v 3. a, 3. b, drž. nauk v 3. a, 3. b. Tedensko 20 ur.
15. Zei Zlatko, učit. lj. šole, VIII, 10 služb. let. Poučeval je rač. v l.b, ris. v l.b, 1. c, 2. b, 2. c, ročna dela v l.b, 2. a, geom. v 2. a, 2. b, 2. c. Tedensko 21 ur. Razrednik v 1. b. Je v staležu
II.	drž. deške lj. šole v Mariboru.
16. T r o b e j Ema, prof., VI, iz staleža drž. učiteljišča v Mariboru, dopolnjuje tu svojo učno obveznost. Poučevala je rač. v 2. a,
2,	b, fiz. v 2. a, 2. b.
★
Pravoslavnih učencev ni bilo; e v a n g. učence je poučeval v verouku evang. župnik Baron Ivan.
★
Šolski sluga: Homer Ivan.
Pomožni šolski sluga: Gradišer Karl.
3.	Iz šolske kronike.
Šolsko leto 1938./39. se je začelo z vpisovanjem v dneh 1. do
3.	sept. 1938. Dne 5. sept. 1938. so opravili učenci popravne izpite, dne 7. sept. 1938. je bila otvoritvena konferenca nastavniškega zbora, dne 9. sept. 1938. so se nastavniki in učenci udeležili otvoritvene službe božje in dne 10. sept. 1938. se je začel redni šolski pouk.
Vpisalo se je 428 učencev, za katere je bil urejen tale razdelilni načrt:
1. a	— 42	učencev
l.b	— 43	11
1. c	— 43	1»
1. č	— 42	11
2. a	— 46	11
2. b	— 47	11
2. c	— 47	11
3. a	— 34	11
3. b	— 35	11
4.	— 49	11
428 učencev
Število oddelkov je bilo isto ko prejšnje šol. leto, ukiniti pa je bilo treba vzporednico k 4. razredu, zato pa otvoriti novo vzporednico k 1. razredu. Dovoljenje za predlagano ukinitev, odn. otvoritev nove vzporednice je dalo ministrstvo prosvete z odlokom II. br. 31330 od 20. okt. 1938. ter tako potrdilo razdelilni načrt.
Sv. spoved in sv. obhajilo so prejeli učenci dne 28. in 29. oktobra 1938.
V	nedeljo, dne 30. okt. 1938., se je zavod udeležil prireditve »Jadr. straže«.
Kakor lani so tudi letos za Vse svete mariborske šole okrasile grobove slov. kulturnih delavcev na tuk. pokopališčih. Naši šoli sta bila spet določena na starem mestnem pokopališču grobova Simona Pavla in Strelca Ivana. Vse delo je opravil 4. razred pod vodstvom razrednika Šušteršiča Vilka.
Dne 5. nov. 1938. je nadzoroval zavod nast. insp. min. prosvete Rudolf Krušnjak.
Božične počitnice so trajale od 24. dec. 1938. do vključno
9.	jan. 1939.
Dne 24. dec. 1938. je priredil šol. odbor PRK božičnico za najrevnejše učence, pri kateri so ti dobili toplo obleko, obutev i. sl. Za lepo uspelo prireditev se je posebno potrudil nast. Franc Ha-berman.
Proslava sv. Save se je vršila dne 27. jan. 1939. v šolski telovadnici skupno za vse razrede. Izvedbo sporeda so prevzeli učenci.
Dne 31. jan. 1939. je bil sklep 1. polletja; dij. knjižice so prejeli učenci dne 1. febr. 1939. po zadnji učni uri.
Stroßmajerjevo proslavo je obhajal zavod dne 4. febr. 1939. z izbranim sporedom.
Spominsko svečanost po smrti sv. očeta Pija XI. smo opravili skupno dne 21. febr. 1939. v šolski telovadnici. Spored je obsegal predavanje veroučitelja Kolenc-a Franca ter deklamacije in čitanje zgodb iz papeževega življenja.
Velikonočne verske vaje so opravili učenci dne 31. marca in
1.	aprila 1939.
Zavod se je udeležil dne 7. maja 1939. slavnostnega razvitja treh društvenih zastav Jadranske straže na Glavnem trgu v Mariboru.
Zaščitno cepljenje se je vršilo dne 10. maja 1939.
Javni telovadni nastop tuk. mešč. šol je bil dne 17. maja 1939.
V	dneh 19. in 20. maja 1939. so opravili učenci sv. spoved in sv. obhajilo.
Javni pevski nastop tuk. mešč. šol se je vršil dne 21. maja 1939. Za majniški izlet smo določili dan 23. maja 1939.
Dne 25. maja 1939. je nadzoroval kat. verouk msgr. Umek Mihael.
Dne 31. maja 1939. je bil zadnji šolski dan v 4. razredu.
Dne 9. junija 1939. se je udeležil nast. zbor pogreba nenadno umrlega referenta za mešč. šole v prosv. ministrstvu Kos-a Jožeta. Namesto venca na grob je zbral nast. zbor denarni prispevek 140 din za tuk. »Protituberkulozno ligo«.
Pismeni završni izpit so polagali učenci 4. razreda dne 12. junija 1939., ustnega pa v dneh 14.—22. junija 1939.
Dne 20. junija 1939. smo končali z rednim poukom v 1. do
3. razredih.
Zaključna služba božja je bila dne 28. junija 1939. Po njenem koncu je proslavil zavod Vidov dan. Po proslavi so dobili učenci svoja izpričevala.
4. Spisek učnih knjig, uporabljenih v tem šol. letu.
Verouk.
1. razr.: Levičnik, Zgodbe sv. pisma stare zaveze I.
2. razr.: Levičnik, Zgodbe sv. pisma II.
3. razr.: Jaklič-Vrečar, Liturgika.
4. razr.: Mlakar, Kat. verouk za 4. razr. srednjih šol.
Slovenščina.
1. razr.: Bajec-Rupel-Sovre-Šolar, Slov. čitanka za I. razr. srednjih
in sorodnih šol.
2. razr.: Bajec-Sovre, Čitanka II.
3. razr.: Bajec-Sovre, Čitanka III.
4. razr.: Bajec-Sovre, Čitanka IV.
Breznik, Slov. slovnica za srednje šole.
Srbohrvaščina.
1. razr.:	Rupel-Lesica,	Srbskohrvatska	vadnica	I.
2. razr.:	Rupel-Lesica,	Srbskohrvatska	vadnica	II.
3. razr.:	Rupel-Lesica,	Srbskohrvatska	vadnica	III.
4. razr.:	Rupel-Lesica,	Srbskohrvatska	vadnica	IV.
Nemščina.
1. razr.:	Zlatič-Fink,	Nemška	vadnica	I.
2. razr.:	Zlatič-Fink,	Nemška	vadnica	II.
3. razr.:	Zlatič-Fink,	Nemška	vadnica	III.
4. razr.:	Zlatič, Njemačka vježbanica IV.
Zgodovina.
2	razr.: Pečjak, Zgodovina za 2. razr. mešč. šol.
3. razr.: Pečjak, Zgodovina za 3. razr. mešč. šol.
4. razr.: Popovič-Flere, Zgodovina za 4. razr. mešč. šol.
Zemljepis.
1. razr.: Radivojevič-Flere, Osnovni pojmi zemljepisa za 1. razr.
mešč. šol.
2. razr.: Radivojevič-Flere, Izvenevropski kontinenti za 2. razr.
mešč. šol.
3. razr.: Fink, Zemljepis za mešč. šole (pom. knjiga).
4. razr.: Orožen, Zemljepis Jugoslavije.
Prirodopis.
1.	in 2. razr.: Bevk, Prirodopis živalstva in rastlinstva za mešč. šole. Računstvo.
1.	in 2. razr.: Črnivec, Računica za mešč. šole I.
3. razr.: Črnivec-Pirc, Računica za mešč. šole II.
4. razr.: Črnivec, Računica za mešč. šole III.
Geometrija in geom. risanje.
1.	in 2. razr.: Čermelj-Lapajne, Geometrija za 1. in 2. razr. mešč. šol.
3.	in 4. razr.: Čermelj-Lapajne, Geometrija z geom. risanjem za 3. in
4.	razr. mešč. šol.
Fizika.
2.,	3. in 4. razr.: Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol.
Kemija.
3. razr.: Krajnovič-Rom, Kemija s tehnologijo za 3. razr. mešč. šol.
4. razr.: Krajnovič-Rom, Mineralogija in kemija s tehnologijo za
4.	razr. mešč. šol.
Pouk industrije in obrta.
3.	razr.: Kump, Blagoznanstvo. Pouk o obrti in industriji za 3. razr. mešč. šol.
Državljanski nauk.
3.	in 4. razr.: Fakin, Državoznanstvo.
5.	Spisek šolskih nalog v 3. in 4. razredu.
Slovenščina.
3	a razred:
1. »Mojo srčno kri škropite . ..« (S. Gregorčič).
2. »Na zadnji poti.« (Po berilu E. Eylana.)
3. Krjavljeve zgodbe in domisleki.
4. Prošnja. (Poslovni spis.)
5. V ledu in snegu.
6. Pritožba. (Poslovni spis.)
7. Nov dah življenja gre pomladi preko zemlje.
8. Ob severni meji.
3. b razred:
1. Ob 76. obletnici smrti A. M. Slomška.
2. Moje misli ob Jenkovi pesnitvi »Molitev«.
3. Krjavelj pripoveduje v Obrščakovi krčmi.
4. Zaveznica ali reverz. (Poslovni spis.)
5. Moje počitnice.
6. Vloga na urad. (Poslovni spis.)
7. Prvi pomladanski dan.
8. Maribor kot važno obmejno mesto.
4.razred:
1. Lepa Vida.
2. Razmišljanje v jeseni.
3. Ob dvajsetletnici našega zedinjenja.
4. Vtisi s slikarske razstave.
5. Pooblastilo. (Poslovni spis.)
6. V delavnici drž. železnic.
7. Maribor kot gospodarska in kulturna postojanka.
8. Naloga na završnem izpitu.
Srbohrvaščina.
3.	a razred:
1. a) Osvitak dana.
b) Jesen, po istoimenoj pesmi.
2. Običaj za vreme Božiča u Srba.
3. Kosovska bitka.
4. Razgovor putniku s tudom majkom.
5. Ded i unuk, po istoimenoj pesmi.
3. b razred:
1. Stigla je jesen.
2. Jedna basna od D. Obradoviča.
3. Moj put do škole.
4. Na Uskrs.
5. a) Moja majka.
b) Petar Krešimir, po istoimenoj pesmi.
4.razred:
1. a) Pracat pripoveda o svojoj nesreči i sreči, b) Kraj mravinjaka.
2. a) Jedno pevanje iz »Smrt Smail-age Čengiča« u prozi, b) Pismo prijatelju.
3. a) Proleče u sobi.
b)	O sv. Savi.
4. Jedan moj doživljaj.
6.	Društvo »Šola in dom«.
Med starši naših učencev je bilo letos samo 10, ki so bili člani društva »Šola in dom«. Število članov pa je padlo tudi na drugih mariborskih šolah. Vzrok temu je bila težka svetovna kriza, ki je ležala nad Evropo in povzročila radi drugih skrbi brezbrižnost za prosvetne in vzgojne prilike.
Vzlic temu je društvo marljivo delovalo. Ustanovilo je n. pr. vzgojno posvetovalnico, ki pomenja važno pridobitev za starše in učence, ker daje brezplačne nasvete glede težko vzgoj-ljivih otrok. Nahaja se na drž. učiteljski šoli v prostorih »Pedagoške centrale« in posluje ob nedeljah dopoldne. Staršem, ki imajo posebne težkoče pri vzgoji svojih otrok, svetujemo, da se pridno obračajo na to institucijo in naročijo »Roditeljski list«, ki je tudi dober vzgojni svetovalec.
Poverjenik društva je nastavnik Mlačnik Ignac.
7.	Roditeljski sestanki.
Tekom šolskega leta je bilo šest roditeljskih sestankov. Ob teh prilikah so se pogovarjali razredniki s starši glede napredka in vedenja učencev in jim dajali nasvete glede na uspešno učenje. Ti sestanki niso bili vedno dobro obiskani, kar dokazuje, da se nekateri starši le premalo brigajo za usodo svojih otrok v šoli. Zato pa svetuje šola staršem, naj često prihajajo po informacije glede napredka svojih otrok, ker bo le tako mogoče odstraniti zapreke, ki ovirajo napredek in vzgojo učencev. Učitelji jim bodo vedno radi dali potrebne informacije in nasvete.
8.	Dijaške organizacije.
a)	Podmladek Rdečega križa.
V	šol. letu 1938./39. je bil PRK organiziran v šestih razredih in je imel 134 članov. Društveno delo je bilo tudi to leto precej otež-kočeno radi tega, ker se učenci organizirajo v raznih dijaških organizacijah in so naročeni na več mladinskih listov, a članarina, oz. naročnina pa gre skoro izključno na račun staršev, ki žive večinoma v prav slabih gmotnih razmerah. Onemogočene pa so tudi vse večje društvene prireditve, ker se vozi dobra polovica naših učencev od daleč v šolo in so ti učenci na razpolago torej samo v šolskem času.
Društveno delo je bilo radi tega omejeno samo na najnujnejše dobrodelno udejstvovanje na našem zavodu. PRK je priredil božičnico, na kateri je bilo pogoščenih in obdarovanih z obleko, perilom in obuvalom 40 učencev. V to svrho je poslalo Društvo za podporo revnih učencev 16 oblek, 15 parov čevljev in 9 srajc in spodnjih hlač.
PRK se temu društvu iskreno zahvaljuje. Enako se zahvaljuje tudi Zdravstvenemu domu, ki je pošiljal dnevno 12 porcij mleka za telesno šibke in siromašne učence. Ob pričetku šol. leta je naš PRK kupil za 257'50 din zvezkov in risarskih blokov ter iih razdelil med potrebne učence. — 18. maja je priredil v mestnem parku s sodelovanjem malih harmonikarjev in I. dekliške meščanske šole lepo uspeli koncert v prid omenjenega podpornega društva. Sodeloval je tudi pri razprodaji tablic za tombolo sreskega odbora Rdečega križa.
Dohodkov je bilo v minulem poslovnem letu 93450 din, izdatkov 75625 din, sedanje čisto premoženje društva znaša (skupno z inventarjem) 2287 95 din.
Društveno delo sta vodila nastavnika Franjo Haberman in Vladimir Bertoncelj.
b)	Podmladek Jadranske straže.
Na našem zavodu je bil ustanovljen P. J. S. dne 15. sept. 1928. 1. Je torej med najstarejšimi šolskimi organizacijami P. J. S.
V tekočem šolskem letu je bilo od vseh učencev 87 podmlad-karjev. Podmladek je vodil na občnem zboru dne 20. oktobra 1938. izvoljeni odbor, na katerem so bili izvoljeni kot
predsednik: Kukovec Jože iz 3. a razreda, podpredsednik: Toličič Ivan iz 4. razreda, blagajnik: Harastovič Zvonko iz 3. a razreda, namestnik: Ušaj Vinko iz 2. c razreda, tajnik: Trobentar Božidar iz 3. b razreda, namestnik: Kolar Stanko iz 4. razreda.
Odborniki so bili: Schauer G. iz 1. c razreda, Verlič I. iz 2. c. razreda, Smodiš D. iz 2. c razreda in Kramberger M. iz 1. b razreda.
Odbor je imel tri seje, na katerih se je razpravljalo o pomenu Jadranske straže.
Razen predavanj se je P. J. S. udeležil akademije J. S. skupno z drugimi Podmladki Jadranske straže srednjih šol v unionski dvorani januarja 1939. Sodeloval je tudi pri proslavi Jadranskega dne istotam, kjer je imel prof Bizjak Lojze predavanje za vse Podmladke Jadranske straže tukajšnjih šol: Naše morje.
Premoženje Podmladka tvori gotovina, naložena v hranilni knjižici posojilnice v Narodnem domu, v skupnem znesku 1716 06 din. Razen tega poseduje Podmladek svoj prapor, tri kroje Jadranske straže, štampiljko in več značk.
Šolski poverjenik Podmladka je bil v tekočem šolskem letu prof. Lojze Bizjak.
c)	Sokolska deca in naraščaj.
V sokolskih društvih je včlanjenih v vsem 154 učencev, in sicer pri naraščaju 91 in pri deci 63. Sokolska deca prireja z društvi izlete in nastope. Učenci tuk. šole so naročeni na 124 izvodov »Naše radosti«, lista za sokolsko mladino. Urednik lista je nast. Lavrenčič Ivan.
č) Telesna vzgoja na šoli.
Naša šola ima lastno telovadnico s sledečim telovadnim orodjem: 1 miza, 1 konj brez ročajev, 1 stenski drog, 1 nizka bradlja, 20 plezalnih žrdi, 1 konstrukcija krogov, 3 blazine, 1 priprava za skok zaletoma, 15 palic, 3 ribstoli, 3 lestve, 4 stojala za skok v višino, 2 gredi s stojali in žoge. Na šolskem dvorišču je priprava z mrežo za odbojko.
Razen šolske telovadnice in šolskega dvorišča uporablja šola letno telovadišče Sokola Matice, in to v prvi vrsti za igre.
Poleg gimnastike, orodja in iger gojijo učenci tudi lahkoatletiko, posebno pa skoke in teke. Tekmujejo tudi posamezni razredi med seboj in to v igri »Med dvema ognjema« in v »Odbojki«.
d)	Akcija varčevanja (štednje).
Z odlokom IV. No. 4303/1 od 26. februarja 1938. je dovolila kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani Mestni hranilnici v Mariboru, da uvede posebno šolo varčevanja na ljudskih in meščanskih šolah.
Da bi bilo učencem vlaganje tudi prav malih prihrankov ob vsakem času olajšano, so prevzeli razredniki poslovanje vknjižbe na posebnih tiskovinah, ki so jih po dvakrat na mesec pošiljali Mestni hranilnici v obračun.
Te šole varčevanja so se učenci posluževali s precejšnjo vnemo.
V	tem šolskem letu je bilo 56 vlagateljev, vsota vseh vlog je dosegla na koncu leta 2888 din. Največ je imel 1. c razred (12 vlagateljev — 833 din).
Učenci pa so nalagali svoje prihranke in poklonitve večjih denarnih zneskov tudi po drugih hranilnicah. Vsota vseh teh vlog je 62.808 din. Največ vlagateljev je bilo v 2. a razredu (12).
9.	Izvestje o stanju zbirk.
a)	Učila.
Zemljepisni in zgodovinski kabinet.
Ob koncu šolskega leta je bilo v zbirki 32 zemljevidov, 336 slik zemljepisne vsebine, 51 slik zgodovinske vsebine in pet modelov. Na novo je bila nabavljena Jurasova karta »Zapadne i istočne Po-lutke« in tri Stanojevičeve zgodovinske karte.
Fizikalni in kemični kabinet.
Fizikalni kabinet je dovoljno opremljen z najpotrebnejšimi učili za posamezna poglavja iz fizike in to posebno za mehaniko, optiko in elektriko.
Seveda so aparati radi velikega števila ur prilično v rabi ter se pri tem pokvari marsikaj, kar je treba sproti popravljati pri deškem ročnem delu. Na novo je bil nabavljen model vodne turbine.
Za kemijo smo nabavili le nekaj kemikalij, ker se je zbirka v preteklem letu lepo izpopolnila.
Varuh zbirke učil za fiziko je nast. Janko Pirc, zbirke učil za kemijo nast. Angela Žužek.
Prirodopisni kabinet.
V tekočem šolskem letu je bila vsa zbirka temeljito pregledana. Neporabna in zastarela učila so bila izločena, poškodovani predmeti pa popravljeni. Ves kabinet je bil na novo urejen pod strokovnim vodstvom poklicnega preparatorja. Poleg tega so bile nabavljene slike: severni medved, štorklja, volkovi, slon, potočni rak, krompir.
Za blagoznanstvo je bila pridobljena slika, ki ponazoruje ves proces od surovega gumija do telovadnega čevlja.
Varuh kabineta je nastavnik Mlačnik Ignac.
b)	Knjižnice.
Učiteljska knjižnica.
V učiteljski knjižnici so zbrana samo taka dela, ki po vsebini in aktualnosti ustrezajo študijskim pogojem. Dela so grupirana po skupinah. Tako obsega pedagoška skupina 81 knjig.
Leposlovna skupina obsega 119 knjig, zgodovinska skupina šteje 66 del, zemljepisna pa 60.
V zemljepisni zbirki se nahaja 11 zvezkov velikega zemljepisnega leksikona akademske založbe v Potsdamu.
Iz področja matematike, risanja in prirodopisnih ved je 64 del. Vse ostalo, kar je po vsebini in važnosti zastarelo, je bilo odstranjeno.
Razen tega ima knjižnica več po naših učencih pri rokotvornem pouku okusno vezanih letnikov vseh onih strokovnih, leposlovnih in znanstvenih revij, na katere je šola naročena.
V konferenčni sobi so nameščena samo važnejša dela, ki dajejo učiteljstvu možnost strokovnega izpopolnjevanja in poglabljanja. Tako je v tej zbirki celotni Brockhausov veliki leksikon, slovenski biografski leksikon, Brehmovo živalstvo, Richenove lističaste gobe, Hartwigova zoologija, Wolfov slov.-nemški slovar, Stanojevičeva narodna enciklopedija srbsko-hrvat.-slov. jezika itd. Vseh del je 491.
Razen tega je šola naročena na vse važnejše pedagoške, leposlovne in strokovne revije.
Knjižnico urejuje prof. Lojze Bizjak.
Dijaška knjižnica.
Ob koncu šolskega leta je bilo v knjižnici 490 knjig. Čeprav so
vse knjige solidno vezane, bo vendar treba kakih 40 že zelo obrabljenih knjig na novo vezati. Izposojevanje je bilo prav živahno; vsak učenec je prečital povprečno devet knjig in je bilo tako pre-čitanih nad 350Ö knjig. Vsak razred ima svojo razredno knjižnico, ki je v posebni omarici in vsebuje 30 starostni stopnji primernih knjig. V vsakem razredu sta po dva knjižničarja, ki strogo pazita,
da učenci knjige vračajo v redu. Učenci najraje čitajo knjige s pustolovsko, zgodovinsko ali potopisno vsebino. Vsa knjižnica se je tekom šol. leta pomnožila za 30 knjig, 20 preveč raztrganih knjig pa je izločenih. Naročeni so sledeči mladinski listi: Razori, Zvonček, Vrtec, Naš rod, Naša radost.
Knjižnico vodi nast. Ivan Šumljak.
Knjižnica za ubožne učence.
V	knjižnici za ubožne učence je bilo ob koncu šolskega leta skupno 548 knjig. Izločenih je bilo 91 knjig in je tako ostalo še 457 knjig. Od teh je med počitnicami nastavnik Jože Korošec na novo zvezal 202 knjigi, predvsem prirodopisne.
S podporo upravnega odbora za meščanske šole je bilo kupljenih 106 novih knjig, 3 fizike smo dobili brezplačno za zbrane listke. Za nabrano izposojnino je dobila knjižnica 52 novih knjig, tako da je bilo nazadnje vseh knjig 618. Vse knjige so bile razdeljene učencem.
Knjižnico je upravljal nast. Janko Pirc.
10.	Zdravstveno stanje učencev.
V	pričetku šol. leta je pregledal zdravnik šolske poliklinike vse učence prvih razredov, ob koncu šol. leta pa vse one iz 4. razreda. Ugotovil je, da so učenci po telesni konstituciji vobče normalno razviti. Izjeme so le tam, kjer otroci radi revščine doma ne dobivajo dovolj tečne hrane.
Slabši zdravstveni pogoji so tudi za učence, ki se vozijo v šolo z vlaki, posebno za one, kateri imajo do železniške postaje še precej hoda. Taki učenci morajo za njihovo razvojno stopnjo prezgodaj vstajati in navadno ob povratku iz šole ne dobe več toplega kosila.
Izmed bolezni je mučila učence najbolj angina, nekaj pa tudi hripa.
Da si popravijo zdravstveno stanje, je odšlo 27 izmed najrevnejših otrok v ferijalne kolonije na Pohorje, odn. na morje.
11.	Seznam učencev ob koncu šol. leta.
1. a razred
Učencev: 40
Razrednik:
Bertoncelj Vlado
Odlični: —
Prav dobri:
Babič Janez Bah Ivan Blažič Srečko Blažke Ferdinand Bračko Milan Bucher Tomaž Čebular Drago Černič Ladislav Demšar Stanislav Drexler Friderik Eilec Ludvik Falež Janez
Dobri:
Alt Pavel Anželj Emil Bonjšek Rudolf Curk Milan Čelofiga Bruno Černe Ivan Deila Pietra Valter Dietinger Hubert Flakus Jožef
Popravni izpit:
Bračko Konrad Bračko Silvester Bregant Leopold Dobaj Edvard Dogša Dušan Dreo Ivan Filej Friderik
Niso izdelali:
Amer Milan Bah Franc Belina Viktor Brates Ivan Černej Franc Čorko Anton Črnčec Ivan Dietinger Herman Dietinger Valter Dolničar Jožef Fras Franc
N eredovan:
Čolnik Franc
1.	b razred
Učencev 41
Razrednik:
Z e i Zlatko
Odlični:
Friškovič Žarko Kranjc Franc Križnik Edvard
Prav dobri:
Fras Stanko Gajšek Stanko Germ Stanko Gornik Franc Hraš Anton Husel Ladislav Ketiš Edvard Kolarič Dušan Komes Zvonimir Kovačič Dragomil Kramberger Miloš Krautberger Rudolf Lampreht Borivoj Laure Mirko Lorber Franc Lorber Milan
Dobri:
Hergan Stanko Hozner Alojz Ilešič Stanko Jauk Franc Kadiš Janez Kreft Zdenko Kuntner Harald Ljubič Milan
Popravni izpit:
Gašperič Anton Gradišnik Josip Hartman Ladislav Ilešič Franc Klavž Franc Kodrič Anton Kotnik Franc ' Kovačič Stanko Kranjc Ivan Kranjc Janez Kristl Ivan Kristl Roman Lončarič Janez
Ni izdelal: Grabušnik Gotfrid
1.	c razred
Učencev: 42
Razredničarka:
Žužek Angela
Odlični:
Löschnig Franc Pivc Marjan Rapoc Bojan Rapoc Dušan
Prav dobri:
Lorenčič Anton Luschützky Silvester Marin Srečko Partbauer Manfred Pavlovič Vladimir Pičulin Miroslav Pučnik Dušan Pušnik Franc Ravnikar Bruno Renner Albert Resnik Franc Rojs Artur Sagadin Franc Schauer Ginter Semmelbauer Ivan Slaček Antoir Slanič Franc
Dobri:
Muhič Edvard Murko Maksimilijan Osovnikar Maksimilijan Pavličič Franc Pečar Peter Schober Godvin Schunko Bruno
Popravni izpit:
Nusdorfer Edvard Ogrizek Vladimir Oswald Ivan Pantar Dušan Pinterič Vinko Plohl Franc Premzl Martin Primar Alojz Rižnar Edvard Sitar Karol
Niso izdelali:
Marko Oskar Ogrinc Karel Ozebek Dušan Petre Jožef
1.	č razred
Učencev: 42
Razrednik:
Korošec Josip
Odlični: —
Prav dobri:
Stemberger Leopold Straus Feliks Tišler Maks Uršič Franc Valenti Emanuel Velcar Konrad Vigec Branko Walland Leopold Windischer Karl
Dobri:
Smodiš Aleksander Špindler Henrik Štumberger Anton I Takač Julij Uranjek Lovrenc Vaupotič Štefan Videc Anton Vodnik Anton Völker Rudolf Vrecl Bogomir Weber Franc Weiland Josip Werbnigg Karl Wolrnut Josip Wute Herman Zupanič Stanko Žagar Bogomir Žižek Anton
Popravni izpit:
Stampach Hubert Stöger Franc Skerbinek Anton Škerjanc Vladislav Štumberger Anton II Šut Josip Turner Mihael Verdnik Franc Veršnik Franc Žugman Venčeslav
Niso izdelali:
Šetar Danici Vesnaver Friderik Vodošek Alojz Vtič Josip Zagoršek Franc
2.	a razred
Učencev: 44
Razrednik:
Šumljak Ivan
Odlični: —
Prav dobri:
Draksler Martin Fridrich Boris Godec Stanko Gosak Anton Grušovnik Srečko Hojs Danijel Homec Marjan Jerčič Stanko Kager Pavel Kasjak Ivan Kavran Friderik
Dobri:
Arih Anton Berglez Jožef Biščak Drago Botolen Stanko Čobec Konrad Drstvenšek Franc Felser Edvard Fesel Emil Fideršek Emil Glaser Aleksander Hrašovec Stanko Jančer Simon Klajnšek Jurij Kliček Rudolf Kneissel Emil Kokol Mirko Esih Franc
Popravni izpit:
Confidenti Miran Eferl Stanko Fikfak Karl Fišer Janez Frangež Konrad Grahor Vlado Herzmansky Friderik Hojnik Franc Jeki Karl Kolmančič Stanko
Niso izdelali:
Amon Anton Casagrande Milan Časar Friderik Grabner Stanko Jakac Dušan Kokol Franc
2.	b razred
Učencev: 46
Razrednik:
Haberman Franc
Odličen:
Lavriša Jakob
Prav dobri:
Kramberger Vladimir Krejač Vekoslav Kumwald Srečko Lavrenčič Ivan Lešnik Pavel Malenšek Jurij Mastinšek Ivan Matjaž Ivan Ogrinc Stanko Paskolo Maksimilijan Peče Alojzij Plevnik Henrik Rajšp Mirko Ramšak Emil
Dobri:
Koren Viktor Leber Franc Levart Karel Lovrenčič Vekoslav Ploj Ivan
Pogorelčnik Ludovik Polič Franc Pomer Štefan Rec Viljem
Popravni izpit:
Kothbauer Friderik Kovač Jožef Krivec Dragotin Križaj Franc Krošl Franc Lešnik Herman Lubej Stanko Marin Vladimir Pečenko Vojmir Pernarčič Karel Plajh Anton Premzl Vincenc
Niso izdelali:
Lobnik Anton Lösch Maks Marin Viljem Miklavič Milan Obrovnik Anton Pavešič Štefan Pernarčič Mirko Pernat Viktor Pezdiček Marko Pristovnik Leopold
2.	c razred
Učencev: 46
Razrednik:
Mlačnik Ignac
Odlična:
Reflak Franc Sedmak Franc
Prav dobri:
Seebacher Ivan Seka Ladislav Štraser Oton Tadina Stanko Troha Miloš Urbašek Mihael Verlič Ivan
Dobri:
Repec Ernest Rojc Mirko Scholl Viljem Selinšek Adolf Šramel Ivan Tomelj Franc Trabe Bogomir Valentan Alojz Vaupotič Jožef Zajc Rudolf Zorman Maks
Popravni izpit:
Rober Franjo Robnik Roman Saletinger Karel Scherak Ivan Slomšek Adolf Slat Ivan Špari Alojz Ušaj Vinko Verdnik Josip Vešnar Vlado Völker Janez Weingerl Ferdo Windisch Alojz Wute Edmund
Niso izdelali:
Reinisch Vilibald Ribič Franc Rojko Leon Rošker Anton Rudolf Boris Skerbič Srečko Smodiš Drago Struger Joško Šebenik Stanko Šef Jožef Štern Stanko Ul Friderik
3.	a razred
Učencev: 31
Razrednik:
Pirc Janko
Odlična:
Črnko Jernej Kupfer Karel
Prav dobri:
Auer Anton Brunček Stanko Hlade Milan Kukovec Jožef
Dobri:
Antoličič Odon Brecelj Pavel Bukavec Srečko Černe Drago Harastovič Zvonko Kamnik Franc Kepe Franc Kolenc Ado Lončarič Marijan Macherl Drago Meier Rudolf Mikulec Adolf
Popravni izpit:
Bauman Emil Bračko Slavoljub Čelofiga Srečko Črnko Edvard Herič Stanko Jerep Anton Kac Silvester Kos Dominik Matjašič Franc Muršak Stanko
Niso izdelali: Breitenebner Rajmund Kokol Stanko Krajnc Rudolf
3.	b razred
Učencev: 32
Razredničarka: Ažman Anka
Odlični:
Polanec Ivan Smonig Ivan Trobentar Božidar Žonta Bogomir
Prav dobri:
Novak Alojz Roškar Ivan Rustja Branko Tomažič Oton Vogrič Sergej Dobri:
Ornik Alojz Pavalec Henrik Podvršnik Bogomir Pšeničnik Franc Selinšek Alojz Šetar Alojz Šoštar Josip Štumberger Franc Tscharre Edmund Žnuderl Oton
Popravni izpit:
Ravnikar Mavricij Repec Franjo Schober Hartvig Senica Rudolf Skudnik Karl Štanc Stanko Štojs Silvester Šuman Anton Ulaga Josip Urankar Drago Weingerl Stanko Zadravec Ivan
Ni izdelal:
Tichy Josip
4.	razred
Učencev: 47
Razrednik: Šušteršič Vil
Odlični:
Jerčič Emil Lužnik Bogomir Marin Peter Nerad Valter Štrucl Stanko
Prav dobri:
Božnik Rudolf Gajšek Alojz Glaser Srečko Hostnikar Silvester Janežič Jožef Kampuš Jožef Kipa Tomo Kreuh Rudolf
Matjaž Franc	Kolar Slavko	Ni izdelal:
Moravec Josip	Kolar Stanko	Hrastnik Günther
Rošker Anton	Krušnik Mirko	
Rutnik Josip	Kumer Matko	Neredovan:
Šoupal Emil	Selinšek Ljuban	
Tobinger Jožef	Skribe Maks	Wallis Reinhold
Toličič Cvetko		
Weingerl Franc	Popravni izpit:	— -
Dobri:	Bizjak Franc Cimperc Bogomir	Popravni izpit za 4. razr. so položili dne 10. VI.
Bukavec Zvonimir	Eferl Ivan	1939.:
Ferlinc Adolf	Galuf Josip	
Habermann Oton	Jauk Roman	Cimperc Bogomir
Hergan Štefan	Oszifcsin Ernst	Galuf Josip
Hudikov Ignac	Radi Ivan	Oszifcsin Ernst
Kerenčič Josip	Sever Rado	Radi Ivan
Kirschner Kurt	Trpin Cvetko	Trpin Cvetko
Kmetič Ivan	Urbanič Feliks	Urbanič Feliks
12.	Završni izpit.
Izpitni odbor so tvorili: nast. Šušteršič Vilko (razr. 4. razreda) kot predsednik in izpraševalec za nemščino, nast. Ferjan-č i č Franc kot izpraševalec za slovenščino, nast. Pirc Janko kot izpraševalec za računstvo, nast. Bertoncelj Vlado kot izpraševalec za geometrijo in pripr. Bizjak Alojzij kot izpraševalec za zgodovino in zemljepis.
Pismeni završni izpit so polagali učenci 4. razreda dne 12. junija 1939. Naslov pismene naloge iz slovenščine je bil: »V edinstvu in slogi je naša moč«.
Ustni izpiti so trajali radi velikega števila prijavljencev od 14. do 22. junija 1939. Učenci so bili razdeljeni na dve polovici, ki sta bili izprašani v istem predmetu v po dveh zaporednih dneh pred istim izpitnim odborom.
Za polaganje završnega izpita se je prijavilo 40 kandidatov, pet ostalih ni polagalo izpita, ker so bili kot odlični oproščeni.
Izpitni uspeh je bil takle:
Odlični: Jerčič Emil, Lužnik Bogomir, Marin Peter, Nerad Valter, Štrucl Stanko, Weingerl Franc.
Prav dobri: Ačko Dragotin, Ferlinc Adolf, Glaser Srečko, Hergan Štefan, Hostnikar Silvester, Janežič Jožef, Kampuš Jožef, Kipa Tomo, Kirschner Kurt, Kliček Emanuel, Kmetič Ivan, Kolar Vekoslav, Kreuh Rudolf, Matjaž Franc, Moravec Josip, Rošker Anton, Rutnik Josip, Tobinger Jožef, Toličič Ivan, Božnik Rudolf.
Dobri: Bukavec Zvonimir, Herič Adolf, Krušnik Miroslav, Oscifczin Ernst, Selinšek Ljuban, Skribe Maks.
Sedem učencev ima popravni izpit čez dva meseca, šest pa jih je bilo odklonjenih za eno leto.
cd
»pH
CO
»fH
cd
C/D
ro
ro
v£>
uo
CM
ro
ro
ro
On
ro
CM
TT
m
m
O'
ro
ro
CM
ro
o
(N
m
ro
o
o
(N
o
00
o,-
oo
m
m
m
>u
14. Navodila za začetek šol. leta 1939/40.
Učenci, katerim je dovoljen popravni izpit k završnemu izpitu, ga bodo polagali dne 31. avgusta od 8. do 12. ure. Učenci 1. do
3.	razreda pa, ki imajo popravni izpit iz enega ali dveh predmetov, bodo polagali ta izpit dne 4. septembra od 8. ure naprej.
Prijave za popravne izpite morajo izročiti učenci najkasneje do
15.	avgusta upravitelju. Vsaka prijava mora imeti kolek 10 din in še toliko kolkov po 10 din, koliko je predmetov za popravni izpit za dotičnega učenca. Tiskovine dobe učenci ob priliki razdelitve letnih izpričeval od svojih razrednikov. Prijavi je treba priložiti izpričevalo.
Kdor se določenega dne ob 8. uri ne bo javil na popravni izpit, za tega se bo smatralo, da je od izpita odstopil.
Šolsko leto 1939./40. se začne z dnem 1. septembra. Od 1. do
3.	septembra bo vpisovanje v vse razrede dopoldne od 9. do 12. ure.
Na to šolo se bodo vpisali vsi učenci, ki stanujejo v mestu ali v okolici na levem bregu Drave ter tudi vsi oni izvenmariborski učenci, ki se bodo vozili v šolo z vlakom. Učenci iz izvenmari-borskih občin morajo predložiti potrdilo svojega občinskega urada (nekolkovano!), iz katerega bo razvidno, v kateri občini stanujejo in če bivajo pri starših.
V Maribor so všolani vsi kraji v srezu Maribor-desni breg (brez sodnega okraja v Slov. Bistrici) in Maribor-levi breg (brez sodnega pri Sv. Lenartu). Drugi učenci morajo predložiti prošnjo za spregled šol. okoliša in izjavo občine njihovega rednega okoliša, da bo do-tična občina prispevala k vzdrževanju mešč. šol v Mariboru.
Učenci, ki so že bili na tej šoli, prinesejo k vpisovanju letno izpričevalo iz šolskega leta 1938./39.
V 1. razred se morejo vpisati učenci, ki so brez slabe ocene dovršili 4. razred osnovne šole ali ki so dovršili kak razred višje ljudske ali srednje šole. Poleg izpričevala in event. gori navedenega občinskega potrdila prinesejo s seboj še krstni list.
Njihova starost z zadnjim dnem koledarskega leta ne sme presegati 14 let. Starostna meja je pri vpisu za 2. razred 15, za 3. 16 in za 4. razred 17 let.
Oni učenci, ki že drugič niso dovršili kakega razreda, nimajo več pravice do šolanja na mešč. šoli. Če so po zakonu o ljudskih šolah še šoloobvezni, morajo zopet vstopiti v ljudsko šolo.
Nadalje mora pri vpisu vsak učenec predložiti potrdilo o višini davkov, ki jih plačujejo roditelji ali skrbniki. Če ima učenec lastne dohodke, se mora tudi za te izkazati s posebnim potrdilom. Prav tako je potrebno za roditelje ali skrbnike posebno potrdilo za morebitno stalno plačo in posebno za posestva ali druge stalne dohodke. Vsako potrdilo mora biti kolkovano s kolkom za 20 din. Kdor ima v šolah več otrok, si mora priskrbeti prepis potrdila in ga kolkovati z 10 din. Za vpis več otrok v isti zavod zadostuje samo eno potrdilo. Potrdila izdajajo pristojne davčne uprave.
Državnim, banovinskim in občinskim uradnikom izda potrdilo urad, ki jim izplačuje prejemke. Učenci, katerih roditelji plačajo manj nego 800 din davka, so šolnine prosti; izkazati se pa morajo vzlic temu z gori navedenim potrdilom. Otroci vojnih invalidov so oproščeni plačevanja šolnine brez ozira na imovinsko stanje staršev. Pri vpisu morajo predložiti uradno potrdilo. Če starši razen uslužbenskega davka ne plačujejo kakih drugih davkov, je dovoljna njihova pismena izjava, da nimajo druge imovine za obdavčenje. To izjavo napišejo na prijavo in jo podpišejo. Roditelji, kateri imajo po več otrok v šoli, plačajo za prvega otroka, oziroma za otroka v višji vrsti šole celotno, za ostale otroke polovično šolnino. Finančni zakon za leto 1937./38. določuje, da plačajo učenci meščanskih šol polovico šolnine po II. skupini, to je:
za letni	davek	nad	800	do	1.000	din	se	plača	37'50	din	šolnine,
za letni	davek	nad	1.000	do	3.000	din	se	plača	56'25	din	šolnine,
za letni	davek	nad	3.000	do	5.000	din	se	plača	75'—	din	šolnine,
za letni	davek	nad	5.000	do	6.000	din	se	plača	131 ’25	din	šolnine,
za letni	davek	nad	6.000	do	7.000	din	se	plača	150’—	din	šolnine,
za letni	davek	nad	7.000	do	8.000	din	se	plača	187'50	din	šolnine,
za letni	davek	nad	8.000	do	9.000	din	se	plača	243 75	din	šolnine,
za letni	davek	nad	9.000	do	10.000	din	se	plača	300’—	din	šolnine,
za letni	davek	nad	10.000	do	12.000	din	se	plača	375’—	din	šolnine.
Itd.
Brez potrdila o plačanem davku in brez vplačane šolnine vpis ni mogoč. Ker so se doslej baš radi tega kazale pri vpisovanju velike zapreke, naj si roditelji in skrbniki v lastnem interesu že v teku počitnic priskrbijo potrdila in naj ne čakajo do poslednjega trenutka, ko so uradi v tem pogledu preobremenjeni.
Pri vpisu mora plačati vsak učenec tudi prispevek za zdravstveno zaščito v znesku 20 din ter 10 din za formular letnega izpričevala, izvestje itd. Prav tako mora izročiti po vpisu od roditeljev točno izpolnjeno in s 5 din kolkovano prijavo na posebni tiskovini, ki se dobi v šoli ali pa v knjigarnah.
Obenem se bodo starši kar pri vpisu odločili, ali in v katero izmed dovoljenih dijaških organizacij se bo njihov otrok vpisal, ter plačali celoletno članarino. Tudi na »Roditeljski list« se morejo ob tej priliki naročiti in pristopiti k društvu »Šola in dom«.
Disciplinski predpisi za učence meščanskih šol veljajo tudi za dobo počitnic.
Vsa nadaljnja obvestila o otvoritveni službi božji, o pričetku rednega pouka itd. bodo razvidna na šolski deski.
UPRAVA.