DEMOKRACIJA Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 25.— Naročnina: Mesečna L. 65.— Poit. fisk. reč. St. B-1S127 Leto II. - Štev. 17 Gorica - Trst, 23. aprila 1948 Izhaja vsak petek Ob obletnici Te dni poteka eno leto, kar je izšla prva številka »Demokracije«. Enoletni ju* bilej lista, posebno tednika, običajno sicer ni velik do* godek, toda v primeru »De* mokracije« se nam zdi, da _________________ predstavlja ta enoletna bU\svo j j zgodovini, ker je šlo Komunistična neuarnost u Italiji odstranjena Po poldrugem mesecu vo* livnega boja, kakršnega Ita* lija gotovo še ni videla v lanca vendarle nekaj več za komunizem in uvedbo kot suhoparno ugotovitev : krvave diktature z odpravo izšlo je 53 številk. Dejstvo, da je »Demokracija«, glasi* lo nepotvorjenega svobodo* ljubja in- demokracije, še vedno tu, da se krog njenih vseh svoboščin, ali pa za preprečitev te nevarnosti ter ohranitev demokratič* nega reda, je v nedeljo 18. in v ponedeljek 19. t. m. ita^ prijateljev kljub dnevnemu - Hjanški narod dal svoj glas komunističnemu »pokopa* za recj jn SV0|-,0Cj0 proti kos vanju« vedno bolj širi, je dokaz, da je zrasla iz potre* be in da je usidrana v ors ganskem duhovnem razvo* ju našega primorskega ljuds stva, katerega buditelj in usmerjevalec je bila in bo tudi ostala. Ob današnjem skromnem jubileju, ki ni samo prvi mejnik kroga izdajateljev lista, ampak najzgovorneje ši tolmač duhovnega pr ee usmerjanja, torej naravne politične klenosti primor* skih Slovencev, ne bomo ponavljali našega progra* ma. Ne bomo razčlenjevali duhovnih, političnih in družbenih načel, ki jih za* stopamo. Ta so znana — iz* žareva jih vsaka številka našega lista. Dotaknili pa se bomo nekaterih dejstev, ki so spričevalo časa in lju* di, skratka sredine, ki so rodile »Demokracijo« in ji dajejo tudi danes tisto' ne* ugnano silo, ki je pečat nje* nega poslanstva. Vojni in povojni čas sta med nami primorskimi Slovenci zapustila sadove ne* brzdanih strasti, politične laži, socialnih utvar ter duhovnega in fizičnega nasilja, porojenega iz megalomanskega mesijanstva. Ljud* stvo, ki se je ves čas vojne idealno žrtvovalo, je spre* videlo, da je bilo prevarano za osnovna stremljenja, ki so bila vodilo njegovih na* porov in žrtev. Toda komu* nizem jih je prevarance čvrsto držal v kleščah ter jim ni dopustil možnosti, da bi izpričali svoje ob* čutke. Bila je stvar moške odgo* vornosti pred svojo vestjo in vestjo naroda, a tudi dr* žavljanskega poguma, ko so se v takih prilikah lani naj* prej v Gorici, kratek čas za tem pa v Trstu zbrali ljud* je, ki so se odločili nastopiti proti tem izrodkom javnega, življenja in pretrgati misfič* no zaveso, za katero so se skrivali komunistični reži* serji usodepolne igre z živ* Ijenjem in usodo našega na* roda na tem edinem koščku svobodne slovenske zemlje. Prvi javni izraz te odloče* nosti je bila »Demokracija«, ki je tako postala glasilo Slovenske demokratske zve* ze v Gorici in Trstu. Odmev je bil tak, kakr* šnega smo pričakovali. Na* rod je zaživel; začel je trga* ti vezi, o katerih je menil, da se jih ne bo mogel otre* sti nikoli. Pogum je rodil pogum. Danes po enem letu vidimo, kako zelo je že na* predoval ta proces, čeprav še ni dokončan. Toda odmev je bil tudi na drugi strani. Bil je od* mev izgubljencev na potres* nih tleh, ki iščejo izhoda in kritja. Mislili so, da bodo uspeli s tradicionalnimi munistični diktaturi. za bodočnost.Za nedeljo 25. t. m. je že napovedan sesta* nek skupine Nennijevih so* cialistov, ki se hočejo ločiti od komunistov in pristopiti k Saragatovim. Kar se ostalih strank tiče, beležimo zlasti poraz kvas lunkvistov in liberalcev, ki bodo skupaj dobili le 9 ses natorev in 19 poslancev. Tudi Movimento Sociale Italiano je dobil le enega ses natorja in štiri poslance. Te Trst in komedija plebiscitom s Od srede do srede- Pri volitvah v senat le bil izid sledeči: Demokristjani glasov 10,740.131 senatorjev 130' Komunistična fronta n 6,955.229 n 74 Socialisti (Saragatovi) ti 1,580.722 n 12 Nacionalni blok (kvalunkvisti in liberalci) . . n 1,364.741 n 9 Monarhisti ti 436.597 ti 4 Italijanska republikanska stranka . n 637.433 n 3 Tridentinski neodvisni ti' 278.351 » 3 Movimento sociale italiano . . n 244.646 '» 1 Sardinjska napredna stranka . . . n 65.242 n 1 Vsega skupaj bodo imeli demokristjani 148 senatorjev komunisti pa 116, ker jih imajo prvi 18 drugi pa 42 že imenovanih po pravu (de iure). Pri volitvah v poslansko zbornico le bil izid sledeči: Demokristjani glasov 12,751.841 posl. 307 Komunistična fronta ti 8,025,990 ti 182 Socialisti (Saragatovi) ti 1,860.528 ti 33 Nacionalni blok (kvalunkvisti in liberalci) n 1,001.156 ti 19 Italijanska republikanska stranka . . . ti 637.433 ti 8 Monarhisti ti 729.987 » 16 Movimento sociale italiano » 525.408 n 4 Tirolska stranka n 300.000 ti 3 Stranka it. kmetov . . . . . ■. . ti 95.956 n 1 Sardinjska napredna stranka n 94.640 ti 1 Večkrat smo že pisali o pomenu in važnosti Trsta za države zaledja, pa je le dobro, da se na to vprašaš nje spet in spet povrnemo. Povedali smo tudi, da je bis la ustanovitev STO v seda* nji obliki le slab kompros mis v škodo Jugoslavije. Italijani si lahko zadovolj* ni mane j o roke, ker so z ustanovitvijo svobodnega področja dosegli mnogo več, kot so pričakovali. In za vse to morajo biti hvas ležni ne morda De Gaspe* riju in grofu Sforzi, temveč maršalu Titu. Nekoliko zgodovine Mladina, ki je zrasla pod fašizmom po večini mjsli, da ni bilo v Trstu nikdar druge oblasti kot italijans ska. Kdor pa le malo pobr* ska po najbližji preteklo* sti, lahko takoj ugotovi, da je tako mnenje zelo daleč od resnice. Zato je potrebs no, da seznanimo naše naj s mlajše z zgodovino tržaškes ga mesta in okolice. Poveš dati jim moramo, da je prav nasprotno res. Italija je bis la v Trstu le zelo kratko dos bo, komaj dobrih 24 let. Skozi stoletja je Trst uspeval izven italijanske politične in upravne skup* nosti. To je bila tržaška zlata doba. Trst je bil dob ga stoletja samostojno me* sto in si je te pravice ohras nil do prve svetovne vojne. V devetnajstem stoletju se je iz skromnega ribiškega mestaca spremenil v veliko obmorsko pristanišče mos gočnega avstrijskega cesar*, stva. O italijanskem Trstu U^aškemu svetovalcu kraljevske. ni bilo niti govora. Le v red* I i^lovmskega poslaništva " 15. APRILA,: Titova Jugoslavi* ja je protestiralo pri Združenih narodih češ, da ameriška letala zo. pet kršijo njeno državno suvere. nost. — Kitajci obtožujejo sovje. te, da ne spoštujejo mirovne po. godbe in da aktivno podpirajo ki. tajske komunistične tolpe. — Sovt jeti so poslali v okolico Berlina nad 100 težkih tankov. — Všeame. riška konferenca v Bogata je obnovila svoja zasedanja. — Abe. sinski cesar je podal izjavo, v kateri pravi, da Abesinija ne bo nikdar pristala na to, da bi Italiji vrnili njene bivše kolonije. — V Sovjetski zvezi spet zapirajo urad. nike industrijskih podjetji, češ, da so oni krivi za slabo kakovost proizvedenega blaga. — Ameriški vojni minister je podelil bivšemu Izid volitev je v marsb čem presenetljiv. Nihče ni predvideval, da bodo demo* kristjani dobili tako visoko število glasov. De Gasperi sam je Izjavil, da ni predvb deval kaj takega. Na drugi strani pa 8.025.990 glasov komunistov ni malo. V tem številu se zrcali vsa nevar* tri stranke so se izkazale na volivnih shodih preveč na* peto nacionalistične, in zla* sti kvalunkvisti in pripadni* ki M.S.I. so napovedovali vojno, udarjali po zavezni* kih, in več ali manj poveli* čevali Mussolinija in faši* zem. Italija se je spričo zmage nost, ki je visela nad drža* j protikomunistov oddahnila, vo kot Damoklejev meč. | kakor da bi se rešila poto* Uspešna propaganda vseh S pa volitev v Italiji je protikomunističnih strank preprečil , ali vsaj odložil in sil, izredna skrb za javni j tretjo svetovno vojno. A* red in mir ter misel, da o* merika je začela lani mese* stane Italija brez kruha in , ca marca politiko močne vsake^ druge anaeriške po* pesti proti komunizmu in moči, če zmaga komunizem, podvzela korake za njegovo vse to je vplivalo na voliv*izajezenje. Prvi vidni uspeh ce, da so šli na volišče in j s0 italijanske volitve, dali nepričakovano število j Na Goriškem je bil izid glasov eni sami stranki, de* j glasovanja sledeči: mokrščanski z namenom,' da bi dosegla vsaj relativno j večino. Je pa dosegla abso*j lutno večino. Dober uspeh beležijo Sa* ragatovi socialisti, ki se u* smerjajo po stopinjah an* gleških laburistov in tvorijo zdravo jedro z lepimi upi ljudje otresli strahu in ko* munističnega pritiska in so lahko svobodno volili. Zato je komunizem: pogorel. Na deželi je položaj na Žalost slabši. Naši ljudje so še vedno preplašeni in žive pod vplivom maloštevilnih komunističnih nasilnikov, ki izrabljajo svojo moč. Ti so hodili ponekod od hiše do hiše in grozili. Ižfd voli* tev je zato manj ugoden in ne odgovarja miselnosti na* šega. ljudstva. Vendar smo napravili v kratkem času, kar smo ustvarili svoje po* litično gibanje, velik korak naprej in če primerjamo na* še vasi z nekaterimi furlan* skimi smo lahko kar zado* voljni. Nejevolja goriških »tova* rišev« prihaja vedno bolj na dan, kar se opazi tudi v »Primorskem dnevniku« od 22. t. m. Vzroke poraza sku* šajo namreč po svoje tol* mačiti in pripisati raznim neutemeljenim oko* kih krogih iredentistov so to pogrevali. Tu so ustvar* jali umetno slovansko ne* varnost, kakor danes, ki je izvirala iz strahu pred ena* kopravnostjo. V tej nede* mokratični miselnosti je tu* di danes iskati glavni vzrok strahu italijanskih šovini* stov. v Washingtonu Knezeviču. visoko odlikovanje. Titov tisk se nad tem seveda silno razburja. — Ameri. ška poslanska zbornica je odobrit la 3 milijarde dolarjev za ojačen je bojnega1 letalstva USA. 16. APRILA : V Braziliji je zle. telo v zrak veliko municijsko skla> dišče. Preiskava je pokazala, da so v stvar zapleteni komunisti. — V Trst je bil in je Še danes I Parizu so zastopniki 17 evropskih po treh četrtinah italijan* I držav, med katerimi je tudi za. sko govoreče mesto. Prebi* I hodna Nemčija, podpisali spora. valstvo je pa za Italijo prav Izum za gospodarsko sodelovanje tako navdušeno kakor itali* Evrope v okviru Marshallovega janski Švicarji; zato je ZgO* I načrta. Sedež Stalnega odbora te dovinsko hrepenenje Trža* I organizacije bo v Parizu in spora. čanov vseh narodnosti poli* I zum predvideva tudi naknaden tična in gospodarska samo* | pristop katere koli druge evrop* stojnost. Po prvi svetovni vojni so začeli Italijani pridno poši ljati v Trst in v druge pri* ključene kraje svoje urad* nike in nameščence. Ti so,, , .. . . . ., kaj kmalu izpodrinili doma* rsranke M?rfn 'T' ™ *» Itahja v slučaju, da b, se komunisti polastili oblasti, padla ske države. — Na prvem plenar. nem zasedanju stalnega odbora organizacije Marshallovega načrta so izvolili za predsednika belgij. ske ga ministrskega predsednika Spaaka. — Tajnik britanske de. čine, posebno pa uradnike in nameščence slovenske in hrvatske narodnosti. Začeli so uvajati svoj upravni si* stem, ki je slonel na ne skončno dolgi vrsti dajatev, ki so bile v primeru z av* Volitve v senat: sredstvi svoje politične bor* be — z blatenjem in lažmi, z nasiljem in zločinom. Dan za dnem so bruhali in bru* hajo tudi še danes, čim močnejša pač postaja za* vest njihove šibkosti. Ugra* bili so urednika našega lista Andreja Uršiča. »Demokracije« niso uni* čili, naroda niso prepričali. Zato je skromni jubilej na* šega lista tudi jubilej vseh svobodoljubnih primorskih Slovencev, ki se niso ustra* šili in se tudi ne bodo ustra* šili nobenega nasprotnika, ki bi jint motil njihov na* ravni razvoj, ali jim kakor koli kratil njihove demo* kretske svoboščine in na* rodne pravice. Gorica: Demokristjani....................glasov 14.619 Komunisti.......................... „ 3.054 Socialisti........................ „ 1.662 Liberalci......................... „ L350 Goriška pokrajina skupaj: 39.578 20.319 5.503 1.942 Volitve v poslansko zbornico: Županstvo Sorica: Soriška pokrajina skupaj: Demokristjani.................glasov Komunisti .................... „ Socialisti ........ „ Blok liberalcev in kvalun- kvistov...................... „ Italijanski Republikanci . . n Movimento sociale italiano „ Monarhisti...................... „ K neuspehu komunistov so na Goriškem uspešno pripomogli slovenski glaso* vi. Zlasti v mestu Gorica in v Krminu so Slovenci skoro kompaktno odrekli glas ko* munistOm. Pa tudi drugod v čisto slovenskih krajih niso naši volivci v znatnih odstotkih glasovali za kri* ve preroke. Vendar je pa očividno: V Gorici so se 16.954 3.932 1.920 707 251 529 283 45.750 24.595 5.347 1.273 1.092 793 v kremplje tiranije, ki je hujša od fašistične samovlade. 17. APRILA: Predstavniki štirih češkoslovaških političnih strank so sklenili, da ‘se bodo z ramo ob strijskim davčnim sistemom I rami borili za obnovo demokracije mnogo bolj visoke in zaple* I ;n svoboščin v neodvisni Češko. tene. Kakor gobe po dežju J Slovaški. — Znameniti švedski SO rasli novi uradi, ki SO pa* j Strokovnjak za atomsko silo Gun. ralizirali tržaško in primor* „ar Knoes je izjavil, da tisti, ki bo sko gospodarstvo. S svojim I prvi uporabil atomsko bombo, ne zastarelim burokratičnim I bo dobil odgovora, ker bo njegov upravno « političnim siste* J nasprotnik že uničen. Dodal je, da mom so si odtujili naklo* I bodo sovjeti izdelali atomska njenost domačinov. Od ta* I orožja do začetka leta 1953. — V krat naprej — in to je bilo Bolgariji so obsodili nadaljnje prt> že par let po prvi svetovni vojni z nastopom fašizma so Primorci domačini vseh narodnosti bili zapostavlje ni povsod novim prišlecem iz Italije. V dobrih dvajse tih letih so imeli priseljenci |skimi elementi. iz Italije vse tržaško gospo* I komisija finskega staše Petkova, ki ga je umorilo komunistično sodišče. — V 'Berlin se je vrnil maršal Sokolovski z novimi navodil iz Kremlja. — V južnoameriški državi Chile so poostrili nadzorstvo nad levičar. Ustavodajna parlamenta se darstvo v svojih rokah. u*| bo sestala v torek, da preuči vladni radi so jih bili natrpani, i A Podlog za ratifikacijo finsko. meli SO V svojem zakupu \sm>)etskega sporazuma. - v ita. vsa javna dela. V takem l1^ jo odkrili nova skrivališča položaju je našla Trst dru*|or^e' ki ** nab,ra}° k°™™u- 18. APRILA: General De Gaul. ga svetovna vojna. Po drugi svetovni vojni S prihodom osvobodilne | le je v svojem govoru v Marseillu pozval na gospodarsko in socialno obnovo Francije in je zahteval takojšnje splošne volitve. — Var. liščinam. Posebno jezni so na Štandrež, kjer niso mi* slili, da jih bodo slovenski volivci neugodno presene* tili. Furlanski »tovariši« so pa izdali lastnega kandidata slovenskega porekla, ker mu niso dali preferenčnih glasov, kakor jim je bilo ukazano. Prihodnjič pa kaj Več po* drobnosti. vojske v Trst bi morala za*\nostni svet je potvd Atabce in četi nova doba. Priseljenci. I žfde, naj prenehajo z boji v Pale. ki so držali Trst in vse Pri* I stini. — V Pragi je komunistična morje v fašistični sužnosti, I policija predala režimskim sodi. so bili potisnjeni v stran in litem 53 pristašev BeneSeve na* bi morali iz Trsta V svojci rodne socialistične stranke, ker jih kraje. Pa ni bilo tako. Osvo* dolžijo odpora proti komunistu* bodilna fronta je prišla pod nim nakanam, ki so 'privedle do popolno oblast komunistov, I državnega udara. — Maršal Mont. ki SO izdali koristi Tržača* Somery je govoril v Manchestru nov in slovenskega in hrvat* skega ljudstva v Primorju. Odbili so sodelovanje z .za*, vezniki, kar je bila velika zgodovinska napaka, ki je (Nadaljevanje na 2. strani) in poudaril, da Anglija ne sme nikdar več ponoviti napake, da bi jo vojna zalotila nepripravljeno> — Brazilska policija je odkrila široko [razpredeno komunistično zaroto in polovila večje število rdečih \ Od srede _____________do srede _ kolovodij. — Ameriški listi so objavili nekatera zanimiva poročila iz Evrope, ki govore, da se je začela moč komunistične propagande manjšati in da zahodne sile dosegajo vedno večje uspehe v tako imenovani mrzli vojni. — Pristaši generala De Gaulla me* ni jo, da se bo general s svojim gibanjem, ki šteje poldrugi mili* jon vpisanih članov in še več pri* jateljev, uprl, če potrebno tudi s silo, vsakršnemu komunističnemu državnemu udaru, če bi do tega prišlo. — Kitajska zbornica je pozvala vlado, naj bi dala pobudo za ustanovitev skupne fronte azij* skih držav proti komunizmu. — Sporazum med Anglijo in Francih jo predvideva, da bodo britanska vojaška letala lahko uporabljala francoska letališča v slučaju potrebe. — Švedska se silno oboro: žuje z najmodernejšimi ameriškimi letali. 19. APRILA : Iz Indije poroča* jo, da so se pojavili v Kalkuti primeri kuge. —- V Grčiji se na* daljuje ofenziva vladnih čet proti komunističnim tolpam, ki se umi* kajo, da bi se izognile odločilne* mu spopadu. — Ugledni ameriški list Sunday Star piše, da bi v Ita* liji komunisti utegnili poskusiti državni udar, če bi pogoreli pri volitvah. Zato je treba pripraviti za tak primer primeren odgovor — silo. V nasprotnem slučaju bi komunisti utegnili zavojevati Ita* lijo in celo Francijo. To pa bi po* menilo neizogibno vojno, ker hoče zahod ostati pri življenju. — Ame-, riški letalski general Doolittle je izjavil, da bo bodoča vojna zračna vojna na vetike razdalje. Atomske bombe bodo glavno orožje. — Američani hite s pošiljkami orož* ja za Turčijo. — Čangkajška so ponovno izvolili za predsednika kitajske narodne zbornice. — Skupščina Združenih narodov na* daljuje razpravljanje o palestin* skem vprašanju. — Bivšega pred* sednika in vodjo slovaške demo* kratske stranke Jana Ursinija so aretirali pod obtožbo »izdajstva«, ker se je upal kritizirati komuni* stično nasilje nad svojim naro* dom. — Južnoafriški ministrski predsednik maršal Smuts je po* zval svet, naj se strne v borbi proti mračnim silam totalitarnega komunizma, ki ogroža krščansko civilizacijo. — Američani so iz* vršili nov poskus z atomsko bom* bo na nekem daljnem otoku sredi Tihega oceana. Doslej še ni pro* drla v javnost niti najmanjša vest , o podrobnostih poskusa. — Nor* vezani se boje, da bi sovjeti tudi njim predlagali sklenitev prijatelj* ske pogodbe. Zaenkrat se na moč oborožujejo, da bi se bolj uspešno upirali temu »prijateljstvu«. 20. APRILA : I' Londonu se POLITIČNI OBZORNIK Ameriška širokosrčnost Ameriški list »Luisville Courier« je pred kratkim objavil članek z naslovom: »To se ne bi bilo moglo zgo* diti v Beogradu.« Članek pravi med drugim: Čisto pravilno je, da so na konfet renco o mednarodnih odno* šajih, ki jo je v Louisvilleju priredila zasebna skupina vzgojiteljev iz južnega dela Združenih držav, povabili tudi jugoslovanskega veles poslanika Savo Kosanoviča. Prav je, da se je on odzval vabilu in govoril. To doka* zuje globoko razliko med svobodo mišljenja in izra* žanja v Združenih državah ter med kontroliranim m is šljenjem ter izražanjem v Jugoslaviji. Kar je govoril g. Kosanovič, je namreč za* nimivo potvarjanje dejstev, ki služi komunističnemu to* talitarizmu. Njegovo stali* šče je skrajno neprijazno za način vladanja v Zdru* Ženih državah. Kljub temu je mogel g. Kosanovič po* polnoma svobodno govoriti na javnem sestanku. Se* stanka se je mogel udeležiti vsakdo, ki je hotel slišati Kosanoviča. Kaj takega se ne more zgoditi v Jugosla* viji, Sovjetski zvezi ali ka* teri koli drugi vzhodnoev* ropski državi, ki je pod ko* munistično kontrolo. Tudi Henry Wallace je že na po* doben način dramatično dokazal, da je v Združenih državah zagotovljeno po* polno uživanje svobode, saj je govoril proti politiki vla* de Združenih držav. Govo* ril je namreč prav tako, ka* kor je govoril g. Kosanovič. Taka nelojalnost bi bila ne* mogoča v vsaki komunistič* ni državi. Tam so opozieio* nalne stranke obsojene na molk. Kdor si tam upa dvigniti režimu nasproten glas, mu grozi obsodba na j smrt. Tako je n. pr. komu* i nistična policija na Češko* i slovaškem samo prejšnji te* den zaprla 46 oseb zaradi »protidržavnega delova* nja«. Češkoslovaško notra* nje ministrstvo je ukazalo, da mora biti odpuščen vsak Trst in komedija s plebiscitom (Nadaljevanje s prve strani). nadaljujejo razgovori o nemškem vprašanju med zastopniki Združe* nih držav, Anglije, Francije in hočejo onemogočiti, da bi 'vzhodni Nemci zapadli sku* šnjavi sodelovanja v evrop* skem obnovitvenem načrtu. Verjetno še več milijonov Nemcev na vzhodnem pod* ročju upa, da bo mogla Združena Nemčija nekoč obnoviti svoje gospodarsko življenje. Sovjeti hočejo vzhodno Nemčijo za daljšo dobo popolnoma nriključiti na svoi sistem, jo oropati industrije ter tako lažje vključiti v železno zaveso. List nadaljuje: V tem je za šestnajst držav zahodne Ev* rope opomin, naj pohitijo z gospodarsko združitvijo ameriškega, britanskega in francoskega zasedbenega področja in naj se ne boji* jo, da bi jim mogla močna Nemčija škodovati. Razu* memo bojazen Francozov, da bi se Nemci spet oboro* žili, če bi imeli priložnost. To je seveda treba prepre* čiti, toda ne tako, da bi šestnajstim m i 1 i j o n o m Nemcev onemogočili živ* Ijenje. Edina možnost za življenje teh Nemcev pa je v produkciji in izvozu. Nemci ne bodo mogli v ne* dogled živeti od miloščine zahodne poloble. Konferenca o Nemčiji V Londonu se je pričela konferenca zahodnih držav o Nemčiji. Nobenega upa*: nja ni več, da bi mogli v do* glednem času računati na združitev Nemčije. To upa* nje je splavalo po vodi v decembru lanskega leta na sestanku zunanjih mini* strov v Londonu in radi sovjetskega delovanja, ki se dosledno drži načela, kate* rega so sovjeti zavzeli ta* krat v Londonu. Za zahod* ne velesile je postalo nujno potrebno, da določijo svojo politiko glede z a h o dn e Nemčije in združijo tri za* hodna področja v enotno organizirano celoto. Danes ni več nikogar v j Nemčiji ali izven nje, ki bi dvomil, da so sovjeti pri* ' pravljeni, da na svojem področju ustanovijo nem* ško vlado, kadar se jim zljubi. Naj bodo dogodki kakršni koli, sovjeti bodo j hoteli zvrniti krivdo za to j na zahodne države. Zato je tudi vseeno, če Zahod sprejme zdaj polovične ali pa celotne korake. Z odla* šanjem ne bo ničesar prido* bil, veliko pa bo pridobil, če bo dal nemškemu ljudstvu na zahodu večjo besedo pri njegovi obnovi. Doslej so bili Nemci na za* hodu brezbrižni in nezaup* ljivi. Odklanjali so odgo* vornost, ker je bil njihov položaj dvomljiv. Naša na* loga je, pravi ugledni Ion* donski dnevnik »Times«, ne le da jim vrnemo samoza* upanje, temveč veselje do dela in vero v svobodo. Zagotoviti moramo ne le pospešeno ter učinkovito reorganizacijo zahodnih pod* ročij, da ne bodo podlegla pritisku in propagandi in tako postala zavezniška sila novega napadalca, temveč moramo zagotoviti, da bo* do nemška zahodna pod* ročja v lastnem interesu de* lovala proti morebitnemu novemu napadalcu ter za evropsko obnovo ter evrop* ski mir. Zemljepisno - gospodarski položaj Trsta 21. APRILA : Mednarodna or* ganizacija za begunce je doslej poskrbela za nov dom 125.370 raz* seljenim osebam. — Položaj v Berlinu je še nadalje napet. Po* dobno je na Dunaju. — Sveti oče je poslal svoj apostolski blagoslov vsem grškim družinam, ki so po* stale žrtve nečloveške gveriljske vojne. — Ameriški izgledi za le* tošnjo žetev so izredno ugodni.— Skupini Nennijevih socialistov, ki so se pri volitvah zvezali s komu* nisti, grozi nov razkol. — Del bri* tanskih čet bo ostal v Palestini tudi po 15. maju, ko preneha bri* fanski mandat. — Winston Chur* chill je čestital Italiji, da se je dokončno odločila za krščansko civilizacijo in zahodno demokra* ci jo. Poudaril pa je, da v Evropi ne bo nikdar miru, dokler bo v katerem koli delu tega kontinenta vladala komunistična partija. — Na panameriški konferenci so de* legati Združenih držav, Brazila, Chila in Peruja predložili ene r* gično resolucijo za uničenje vsa* ke prevratne delavnosti komuni* stične partije. — Namestnik ame* riškega zunanjega, ministra Lovett je na tiskovni konferenci izjavil, da ni pričakovati, da bodo Zdru* žene države same ali v zvezi z drugimi silami delale za vrnitev Trsta Italiji, če Sovjetska zveza tega predloga ne bi odobrila. — Glavni sten arabske vojske trdi, da se v vrstah židovsiih čet bo* rijo tudi sovjetski vojaki. — Iz Berlina poročajo o nadaljnjih ugrabitvah civilnih oseb. Sledovi kažejo kot po navadi na vzhod. Trst je izhodna luka na morje, kamor teži vsa Slo* veni ja in del Hrvatske, Av* strija. Češkoslovaška, južna Nemčija ih del Poljske in zapadna Ogrska, tja do ga* liških petrolejskih vrelcev. Vse to obsežno ozemlje,, i večje kot vsa Italija, teži na Trst in nujno potrebuje to severno jadransko luko za svoj gospodarski razmah. Le s potjo preko Trsta se j izogneta srednjeevropska I industrija in trgovina nem* škim lukam, nemški trgo’* , vinski in industrijski špijo* ! naži ter nemški konkurenci ] in se zmanjšajo prevozni I stroški in prevozni čas na najmanjša razmerja. Preko Trsta je šla skozi 200 let, vse do prve svetovne vojne, vsa srednjeevropska preko* morska trgovirfa. Tod je najkrajša pot -v srednji in daljni Vzhod, v Afriko, Av* stralijo in Polinezijo. Preko Trsta je hodila pred prvo svetovno vojno angleška pošta za ves vzhodni in se* verovzhodni del angleškega cesarstva in Trst je izhod* na točka za angleški pomor* ski kabelj proti vzhodu. Trst je na j večja moderno zgrajena jadranska luka, o* premljena z vsem, kar po* trebuje za pomorski obrat v velikem obsegu. Proti morskim valovom je zava* vovana od štirih mogočnih valolomov, ki segajo od Miljskega hriba do Barko* velj in branijo ves Milj ski zaliv in tržaško pristanišče. Trije teh valolomov, ki spa* dajo med največje na sve* tu, so bili zgrajeni šele pred prvo svetovno vojno. Pri* vlačnost tržaškega pristani* šča so njegova velika in praktična skladišča v stari luki od centralnega kolo* dvora do Barkovelj in v no* vi luki pri sv. Andreju, s silosi, hladilnicami, s stalni* mi plavajočimi dvigali, z ladjedelnico in z doki. K Trstu spadajo z njegovim zaled* jem štiri železniške proge: Trst * Ljubljana * Dunaj in Budimpešta; Trst * Jeseni* ce * Celovec * Linz * Praga; Trst * Videm * Trbiž * Sol* nograd * južna Nemčija; Trst * Reka * zahodni Bal* kan. Srednja Evropa je po* trebovala tržaško luko in zato je takratna stara Av* strija (Slovenija z Julijsko krajino in Dalmacijo, Če* ška, Moravska in Šlezija, današnja Avstrija ter Gali* cija in Bukovina) potrošila težke milijarde zlatih kron za njegovo zgraditev, opre* mo in izpolnitev njenih že* lezniških zvez z zaledjem. Po prvi svetovni vojni ie Italija zahtevala in dobila Trst, Reko in Julijsko kra* jino do Snežnika, Triglava in Trbiža le zaradi svojega političnega prestiža. Gospo* darsko Italija ni potrebova* la teh krajin, ni potrebovala Trsta in Reke, ker so nje* na velika pristanišča Benet* ke, Genova in Neapelj v polni meri zadostovala za njene potrebe. Prepustitev Julijske krajine Italiji je bi* la ena onih velikih gospo* darskih zablod, ki jih je sankcioniral versajski mir ob razmejitvi. Srednja Ev* ropa je bila odrezana od svojih jadranskih luk in te so zgubile svoje zaledje, ki se ni moglo kljub vsem po* skusom z raznimi tarifami (jadranska tarifa) sprijaz* niti z italijanskim gospod* stvom na severnem Jadra* nu. Italijanske nove uprav* ne metode so ostale tuje duhu srednje Evrope, njeni trgovini in prometu, nje* nim trgovskim običajem in navadam. Od tod beg sred* njeevropskih (jugoslovan* skih, češkoslovaških, av* stri j skih) trgovinskih in in* dustrijskih podjetij in bank iz Trsta in Julijske krajine. Od tod propadanje tržaške trgovine in pomorskega prometa z neizogibnim pad* cem prejšnjega gospodar* skega blagostanja in živ* lj en j skega štandarta v Tr* stu in Julijski krajini. Trst in 3ul. hrajina — enota Ali je še mogoče vztrajati po sedanji svetovni vojni pri tako usodepolni zmoti, kakršna je bila z gospodar* skega stališča nastala- z ita* lijansko aneksijo Julijske krajine in Trsta? Trst in vsa Julijska krajina spada* ta po svoji legi, po svojih tradicijah, po svojih gospodarskih interesih k srednji Evropi in NE k Italiji. Zato mora biti Trst samostojen, ako že ne združen politično s svojim naravnim zaled* jem, kajti drug na drugega sta navezana, drug od dru* gega odvisna. To-je neizo* gibna posledica njegove zemljepisne lege in to je gospodarski postulat, brez katerega ni mogoča trposta* vitev gospodarskega ravno* težja in blagostanja v tako važnem predelu srednje Ev* rope, ki je težišče njenega prometa in njene preko* morske trgovine in kjer se stikajo slovanski, romanski in germanski svet. Le s samostojnostjo bo zasiguriran Trstu naravni gospodarski razvoj, ki je bil pretrgan pod fašistično vla* davino. Tedaj se bo zopet povzpel na višino prvega evropskega tržišča za kavo, sladkor, les in kolonialno blago in se bo razvil v naj* večje industrijsko središče srednje Evrope. Trst se bo uvrstil tudi med naj večja sredozemska pristanišča. Italijanski 25 letni ekspe* riment se je razbil na dej* stvu, da tvori Trst s svojim srednjeevropskim zaledjem nerazdružljivo zemljepisno * gospodarsko celoto. Ta ce* lota je pogoj za gospodar* ski, socialni in kulturni na* predek vsega ozemlja od Jadranskega morja pa tja do Krkonošev. Za to je pa predpogoj: popolna gospodarska in po* litična samostojnost Trža* škega svobodnega ozemlja in popolna neodvisnost od sosednih držav, Jugoslavije in Italije, kakor je bila za* i mišljena na mednarodni i konferenci. Do danes ni j Trst poznal te samostojno* sti in neodvisnosti. Zatt> je zmotno trditi, da ie samo* stojen Trst življenja ne* zmožen. Dajte Trstu po* polno samostojnost, abso* lutno varnost, razširite nje* go ve meje — in potem bo Trst pokazal, da je vreden naslednik onega Trsta, ki je prenehal z šentžerman* sko mirovno pogodbo 1919. Zopet »»krvava rihtg« v Ljubljani PROCES PROTI BIVŠEMU NARODNEMU POSLANCU MIRKU BITENCU in ENAJSTORICI SOOBTOŽENCEV Z blatenjem Slov. dem. zveze naj bi proces poživil razpadajočo komunistično Demokratično fronto v Italiji BOLNA DRŽAVA Pripombe k političnim procesom Izkoriščevalci V treh letih obstoja Titove države smo doživeli nešteto političnih procesov, ki so bili naperjeni proti domo« ljubom neoporečene pr e; teklosti, kot so bili Drag. Jovanovič, nadškof Stepu nac, general Mihajlovič, dr. Krek, Nagode in Furlan in drugi. Procesi so se vršili v Srbiji, na Hrvatskem in v Sloveniji. O večjih je poročalo časopisje zelo obširno. Rilo pa je tudi nešteto manjših, o katerih so novn ne pisale čisto na kratko ali pa o njih sploh niso poro« čale. Koliko ljudi pa je izginilo brez procesa, t. j. po administrativni poti, to ve samo policija, ako sploh vodi statistiko svojih žrtev. Edina krivda vseh teh Ijiu di je bila ta, da se niso stru rtjali s politiko režima, da so odkrito povedali svoje mnenje, da so si upali celo kaj napraviti proti krivič« nemu režimu. Za to so dobili strašne kazni: smrt, do.-smrtno ječo ali pa desetine let prisilnega dela. Krivična kazen rodi odpor Človek bi sodil, da bo po takih eksemplarističnih kaz nih vsak odpor ponehal, da bo vsak trpeči Titov pods ložnik zaklenil svoje trpi je: nje v srce in vdano čakal dneva odrešitve. Temu pa ni bilo tako. Odpora nobes no nasilje ni moglo zlomiti in vedno znova se najdejo ljudje, ki jih obupno duševs no in telesno suženjstvo, v katerem živijo, pripravi do tega, da kakor koli poskus šajo izboljšati svoje stanje, da začno misliti, kako bi se ta satanski režim zrušil. V tem dejstvu moramo iskati razlago za vedno bolj rast os či odpor proti režimu. Dajte svobodo! Iz tega dejstva pa lahko tudi sklepamo, da v državi pod rdečo zvezdo nekaj ni v redu. Ako se državljani kljub smrtnim obsodbam še vedno aktivno upirajo rezu mu, potem je jasno, da je zanje ječa ali smrt še vedno boljši del, kot pa so pod svetlim soncem sužni dnevi. To pa pomeni tudi, da je država bolna, težko bolna. A bolan ni narod, ki tvori podlago države; nosilec bos tezenskih bacilov je vladaš joča stranka, je komunis stična partija. In komunis stična partija zavestno ne pusti, da bi država okrevaš la, ker bi ie sicer ista pars tija ne mogla več izkoriščaš ti, ker bi hitro dogospodas rila. Naj le pustijo komunis sti v Jugoslaviji svobodno udeležbo pri volitvah tudi današnji opoziciji, pa bodo videli, ako bodo lahko vhu dali še en dan potem, ko bo izid volitev razglašen, ali jih ne bo marveč resnična ljuds ska volja odpihnila kot sus ho listje, ali ne bo pometla te svojati, ki trdi, da preds stavi ja državo in domovino. Domovina! Da, domovina je nekaj velikega, lepega, svetega. Silna, brezmejna je. Ni ga človeka, da ne bi čus til te veličastne resničnosti. Domača hiša, družina, dos mači kraji! Kdo je tako pos kvarjen in brezčuten, da bi jim mogel■ škodovati! Še pred leti bi na to vprašanje mirno lahko odgovorili, da ga ni takega človeka. Danes je seveda drugače. Ljudi, ki škodujejo domovini, je preš cej. Le poglejte, kaj so rdes či napravili iz Slovenije in Jugoslavije! Prej je bilo tam blagostanje; svoboda, cvetos ča kultura, ki je dosegla evs ropsko višino. Pa danes? Lakota, suženjstvo, kulturs na puščava, koncentracijska taborišča in prisilno delo. Nekdo je moral prizadeti to neprecenljivo škodo. Kdo je to zakrivil, ako ne sedas n ja rdeča vlada. Kdo je tos rej škodljivec in izdajalec: ali tisti, ki dela škodo, ali oni, ki stremi po izboljšaš n j u? Domovina — sveta zadeva Tudi ni vsak režim preds stavnik domovine. Domovis no lahko predstavlja le vlas da, ki izide iz svobodnih volitev. Če bi bil vsak režim predstavnik domovine, bi morali po nujni, neizbežni logiki priznati isto lastnost tudi nacizmu in fašizmu. Ali bomo smatrali za izdaš jalce Nemčije ljudi, ki so se borili proti Hitlerju dos ma in v inozemstvu? Ali komunisti smatrajo za izdaš jalce Italije Togliattija, ki je v Rusiji delal proti fas šizmu? Prav zato niso iz« dajalci domovine ljudje, ki se borijo proti komunizmu. Ti ljudje so bojevniki za sveto stvar svobode in de; mokracije. Resnični izdajal; ci so komunisti. Za nepristranskega opas zovalca je jasno, da so vsi procesi proti tako zvanim »izdajalcem in vohunom«, ki so se vršili zadnja leta v Jugoslaviji, izrazito politič; nega značaja. Tudi delo vseh obtožencev je izrazito politično delo, ker se v njem izraža odpor proti re; žimu suženjstva. V delo pos litičnega odporniškega boja pa spoda tudi zbiranje vesti o nasprotniku in njegovi moči ter naklepih. In ali moremo trditi o obtožencu, ki si je moral izposoditi srajco; če je svojo edino hos tel dati v perilo, da je pods lež in prodanec, ki je delal samo za denar, ako pa si ni kupil niti najpotrebnejšega, čeprav je priznal, da je razs polagal z večjimi zneski? Zato treba strogo ločiti pr os cese, ki jih komunistični režim v Jugoslaviji označa za vohunske, samo zato da opraviči pred svetom svoje preganjanje političnih nas sprotnikov, od vohunskih procesov za denar. Zlonamernost Vse te razprave so oddaš jali po radiu. Poslušalci ras dia, ali ste opazili zanimivo dejstvo? Kadar je kak obs toženec podal ali hotel pos dati odločno, načelno, jirotis komunistično izjavo, so ods dajo prekinili. To nam dos kazuje, da se je bledi strah pred resnico tako globoko zajedel v strahopetna srca sedanjih gospodarjev, da kar trepetajo pred njo. Prozorni namen procesa je tudi ta, da se potegnejo v blato vse zdrave demos kratske sile tostran železne zavese, zlasti »Slov. demos kratska zveza« v Gorici in Trstu. Za pošteno javnost naj zadostuje izjava, da »Slov. demokratska zveza« v Gorici in Trstu nista ime= li nobenega opravka z ljuds mi, ki so bili obsojeni v ljubljanskem procesu. Za komunista pa je vsaka izjas V4i preveč, kajti komunist verjame samo to, kar mu predpiše partija. RAZPRAVA V ponedeljek 12. aprila se je pričela razprava. Komunistični tisk je 'že par dni prej pripravljal javnost na novo senzacijo in jo ščuval proti obtožencem. Prostor nam ne dovoljuje, da bi. se spu« ščali v podrobnosti, zato se bomo omejili na kratek opis razprave, ki je trajala pet dni. Podčrtali bomo samo ona dejstva, ki doka« zujejo, kako je bil proces nalašč uprizorjen ravno v tednu pred vo« litvarrai v Italiji. Komunist se ne zdrzne pred nobenim sredstvom. Zlorabi tudi dvorano, kjer gre za življenje in smrt obtožencev, če lahko lopovsko zamahne proti po« liričnim nasprotnikom. Razprava se je vršila pred ,ka* zenskim sodnim zborom vrhovne« ga sodišča za Slovenijo. Predsed« nik je bil dr. Matej Dolničar, čla« na dr. Ludvik Gruden in Rihard Knez, zapisnikar dr. Hinko, Lučov« nik. Obtožnico je zastopal javni tožilec Vlado Krivec s pomočni« kom Martinom Žalikom. Obtoženci: Mirko Bitenc, prof c« sor; Radivoj Rehar, novinar; du« hovnika Marijan Dokler in Vinko Zor; inž. Ciril Dimnik, Aleksan« der Žekar, Albin Sirk &z Kojskega, Marija Kerne, Marija Križnič, Jožica Bitenc, Alojz Krek in Janko Soklič. Prvi dan je bila prečitana ob« tožnica, ki očita obtožencem, da so sodelovali s tujo vohunsko službo, da so bili v ta namen po« vezanj z dr. Krekom, Vauhnikom in tujimi obveščevalnimi službami v Gorici in Trstu. Po njih navo« dilih so zbirali podatke o jugo« slovanski vojski, organizirali vo« jaške oddelke in pošiljali v ino« zemstvo poročila. Naslanjali so se na Slov. dem. zvezo v Trstu in Gorici, na vojne zločince v Seni« galijj in na višje častnike italijan« skih oboroženih sil. Drugi dan, 13. t. m., se je začelo zasliševanje Marije Kerne, Mari« jana Doklerja (letak: Katoličani naj volijo v .skrinjico brez liste, ker nobena kandidatna lista ne jamči, da bi branila vero«; letak: dr. Maček jugoslovanskim voja« kom), Vinka Zora (sestanki z Bi« tencem, Doklerjem), Radivoja Reharja (že pred vojno špijon, sedaj nadaljeval, zveze z Biten« cem), Cirila Dimnika (poročala, zveza z dr. Pandekovičem v Za« grehu, članom Intelligence Servi« ca), Mirka Bitenca (Razgovori z Američani in Angleži, Krek dal priporočilo za »Berlina«, zveze ,s Kacinom in z CIC. Tretji dan, 14. t. m. se nadalju« je zasliševanje g. Bitenca, katere« mu se podtika, da je delal z Ge« stapom, poveljstvo nad slovensko legijo, borba proti partizanom, smrt dr. Demšarja in dveh akti« vistk. Dalje, da je prodal Nem« cem ujete angleške letalce, sode« tavanje z obtoženim Krekom na Gorenjskem pri domobranstvu, zveze z Glušičem, Glušič vojska, | Bitenc špijonaža, vse z odobre« njem slovenskega narodnega od« bora v Rimu. Tudi četrti dan 15. t. m. je bil zaslišan Bitenc. Na vrsti so bile zveze s Sirkom, sistem organiza« oije v Ljubljani, brošure o Jugo« slaviji, »Slovenci v dobi okupaci« je«. , Dne 16. it. m. je bila izrečena sodba. Prej je govoril javni toži« j lec Krivec, potem branilec in ob« toženci, ki so večinoma vse priznali. j j Sodba: Mirko Bitenc in Janko Soklič na smrt z ustrelitvijo, Ra« divoj Rehar, Aleksander Žekar in Alojzij Krek na dosmrtno prisil« no deta, Albin Sirk na| 20 let, Marijan Dokler na 18, Ciril Dim« nik 14, Vinko Zor in Marija Kerne na 8, Marija Križnič 3 in Jožica Bitenc na 2 leti prisilnega dela. Zagovorniki imajo »svobodno** besedo Ko so zagovorniki zaključili svoje obrambne govore, se je dvignil državni tožilec in izrazil svoje začudenje in ogorčenje nad izjavo nekega zagovornika, češ, da je bil prestopek njemu zaupanega obtoženca malenkosten. To je od« vetnika tako zadeta, da je ves za« skrhljen za lastno varnost začel z obrambo, ki se ni nanašala več na obtoženca, ampak na njega samega. , »Izbrano** občinstvo Pri procesu je bilo navzočo skrbno izbrano »občinstvo« sosto« ječe seveda samo iz preizkušenih komunistov. Ti veterani, ki naj bi predstavljali slov. ljudstvo, so ob razglasitvi smrtne obsodbe navdu« šeno in dolgo ploskali. To se ni dogajalo niti pred fašističnim »Tribunale speoiale«, ki ga neka« teri naši ljudje dobro poznajo. Sicer okrutni fašisti so smatrali, da je smrt nekaj vzvišenega in so razumeli, da tak nastop ni vreden dostojnega človeka. Satanska zloba Pri vseh velikih političnih pro« cesih, ki jih komunisti vprizarjajo svojim nasprotnikom, se ponavlja: glavni obtoženci nastopajo kot slabiči, mevže Na nam nedoum« Ijiv način priznavajo svoja deja« nja, klepečejo o svojih sodelavcih in končno obžalujejo svoje pošto« panje, To smo s strmenjem opa« žili pred leti pri vseh procesih proti Stalinovim tekmecem v Moskvi ter doživljamo v zadnjih letih pri procesih v Beogradu, Zagrebu 'in Ljubljani v Titovim'. Tudi pri Bitenčevem ^procesu v Ljubljani se je pripetilo nekaj sličnega. Srečali smo marsikoga, ki je očitaje zmajal z glavo in obsodil: Bitenc preveč govori. O teh priznanjih in kesanjih glavnih oseb, ki so vedno znane, ugledne osebnosti, se je že .mnogo govorilo in veliko pisalo. Jasno je, da je velik revež, kdor pade Ozni in njenim sodiščem v roke. Njeno vrhovno načeta je brezdvomno* pod nobenim pogo« jem se ne sme dopustiti, da bi se kdor koli,, ki je pred njeno sodbo, prikazal javnosti kot značajen mož, junak, mučenik; vsakega je treba zmrviti, ponižati, da jeclja, izpoveduje, se skesano obtožuje in prosi za oproščen j e. Iz moža je treba napraviti figovca. Kako se to napravi, ne vemo, ne poznamo postopka, vemo pa vsi dobro, da se na duševno sta« nje da vplivati od zunaj. Alkohol in kokajina vplivata po svoje na razum in ga začasno omračita in zblodita. So pa še razna druga sredstva, strupi, mamila, obseva« nja, —'ki oslabijo in izpridijo naš razum in spremenijo duševno razpoloženje, ga zrušijo ter spra« vijo iz ravnovesja, da človek ni več priseben in nima več samega sebe v oblasti. S satansko zlobo so ‘ k r v n i k i oropali žrtve jasne zavesti, jih zastrupili, jim zlomili voljo in jih duševno ohro« nvili. Tem nesrečnikom ne smemo delati očitkov .radi besed in de« janj, ki so jih zakrivili v bolest« nem, nenormalnem stanju pred komunistično »krvavo rihto«. So« drti jih moramo po njil|ovih delili in ciljih, preden so prišli v peklenske klešče, ohraniti jih v svetlem spominu ter spodbujati zlasti mladino, da sledi njihove« mu zgledu. To so naši narodni ju« naki, ki so bili vedno pripravljeni žrtvovati vse za svoj narod. Proti ..Domokraclji" in Slov. dom. zvozi Komunistično vrhovno sodišče v Ljubljani je hote« lo poseči v volivni boj v Italiji. V ta namen je izra« bilo proces proti g. Mirku Bitencu in njegovim prija« teljem, zato so se razprave vršile nalašč ravno v dneh tik pred volitvami. Ker se je »Demokracija« odločno izjavila proti glasovanju za komuniste, je vrhovno so« dišče v Ljubljani nameno« ma prikazovalo sotrudnike okoli »Demokracije« in »Slovensko demokratsko zvezo« v Gorici in Trstu kot povezane z g. Bitencem. Potek procesa je bil že v naprej natančno začrtan med ljubljanskimi krvniki in slov. komunisti iz Italije, ki so bili v važnem trenutku volitev v Italiji zelo zaskrb« ljeni in so rabili pomoč. »Slovenska demokratska zveza« ter imena odličnih zavednih Slovencev v Go« rici naj bi bila vpletena v proces, tako da bi slov. ljudstvo na Goriškem izgu« bilo orijentacijo in prevze« to od strahu pred komuni« sti volilo »Garibaldija«, ki je danes simbol njih »slo« vanstva«. Zavest, da je »Slov. dem. zveza« v Gori« ci danes edina slov. politič« na organizacija, ki je v vsa« kem oziru neodvisna in sto« ji vsled tega visoko v očeh slov. ljudstva, je tukajšnje komuniste spravilo iz rav« notežja. Zato je bilo nujno potrebno udariti po »Zvezi« in njenih voditeljih. No, in res »sodniki« v Ljubljani so šli zvesto na roko. Na mizi pred seboj je imel sodnik stalno imena nekaterih go« riških Slovencev, ki jih je dobil iz Svetogorske ulice in te je neprestano vpletal v razgovor z obtoženim Bi« tencem. Namen je bil pro« zoren. Komentarji tukaj« šnjih komunističnih listov so potem to spopolnili in dodali še to, kar sodnik prav ni mogel storiti, če je hotel vsaj nekoliko ohraniti videz, da igra vlogo »sod« nika«. »Slov. dem. zveza« in »Demokracija« nimata na« mena podcenjevati delo na« rodnih borcev za svobodo, kratiti njihove zasluge ter tajiti mučeništvo komuni« stičnih žrtev. Nasprotno, če je »Demokracija« vžgala v srcih zavednih sinov slo« venskega naroda ogenj lju« bežni do svobode in jih na« vdušila za borbo proti ko« munizmu, zatiralcu naroda, je to v ponos Slovenski de« mokratski zvezi in »Demo« kraciji«. ❖ * * V torek 20. t. m. so v Ljubljani začeli s procesom proti skupini partijcev, od katerih so nekateri zavze« mali visoka mesta, ki jih ravno tako dolžijo vohun« stva. Zakaj niso proti njim razpravljali pred volitvami? Zato, da ne bi pokazali tik pred volitvami v Italiji, da že sami partijci sprevideva« jo strašno zmoto in krivico absolutističnega komuni« stičnega režima, kar gotovo ne bi ugodno vplivalo na slovensko komunistično kandidaturo v Italiji. Nagodl - Bitenc - Ozoald Ni procesa, ki hi se vršil v Ljubljani, da ne bi imel opravka s »špijotni«. In to redno, špijoni dveh »ekspozitur«; med vojsko špijoni gestapa, po vojski špijoni »zapadno velesile«. Nagodetov proces — prvi večji proces po »vojnih zločincih« — je sicer pu« stil marsikatero stran neosvetlje« no in sami stoodstotni titovci so malo čudno buljili oči v zagonet« ko, kako neki bi bili vsi ti zločinci Nagodetove grupe špijoni. Vendar so se kaj kmalu prepričali, da, bo že tako, kot je javni tožilec go« voril. Ko smo poslušali tožilca pri Bitenčevem procesu, se nam kar ni zdelo mogoče, zakaj naj bi se ti ljudje igrali z življenjem samo v korist »rtiuje velesile«, ki jih sploh plačevala ni! Sedaj pa, — krona — poslušamo zopet rab« lja Krivca, kako hoče prepričati parnega sebe in javnost, da Ozvald, Diehl in tovariši, »so« sodelovali s gestapom na ta način, da jih je ta poslal kot tajne agente v razna koncentracijska (1!) taborišča, kjer so vohunili proti našim interni« rančem in sodelovali pr,i množič« nem ubijanju interniranih anri« fašistov. Vprašamo rablja Krivca, kje se pri njemu konča tragika in kje se začne komedija. Radi bi vedeli, kako da OZNA ni vse do danes-minula so že tri leta od te« daj! vedela za »žločine« raznih Ozvaldov? Mislimo, da ni tako lahko zavzeti »najvažnejšega po« ložaja v jugoslovanski industriji« (ne smemo pozabiti, da je inž. Ozvald oče Titovega petletnega plana) ne da hi OZNA vedela o dotičnem vse, ne samo kar je na* redil, ampak celo, kar je mislil! Ne, tovariš Krivec, tokrat pa vsak slepec vidi, da nekaj ni v redu. Gestapovec ne postane pri vas »gospodarski inšpektor« pri kon* trolni komisiji Centralnega komis teja komunistične partije Sloveniš je in tudi ne Kidričev tajnik. Ali ste ga pa sami vrinili tedaj — kot toliko drugih — v gestapo, kjer naj bi osvajal po partijskih direktivah nekomuniste. Tako se morate zvijati, gospod Krivec, da zakrijete resnico pri teh procesih! Koliko besed, da zameglite dejs stva. A ne bi bilo lažje povedati resnico, da je Nagodetov proces bil politični proces ljudi liberalne struje, da je bil Bitenčev proces politični proces S. L. S. struje, da je Ozvaldov proces politični pro* ces ortodoksne marksistične (vi jo imenujete: trockistične) struje. Vse te grupe niso prodale nikogar nikomu. Edini njihov greh je, da se ne strinjajo s politiko, ki jo vodi danes Titova klika v Beo* gradu. Da ta politika ne zasleduje proletarskih interesov, nam priča dejstvo, da so stari komunisti, kot Diehl in Ozvald prišli na zatožno klop. Krona zločina Tisoči, ki sc komunizmu niso uklonili, so bili na razne načine že od vseh začetkov »Osvobodil« ne fronte«, prevarani in s strelom v hrbet med bitko odstranjeni, v gozdovih likvidirani, z atentati končani, skrivnostno umorjeni, po ječah pokončani, GESTAPU des nuncirani, v sužnost odgnani. Skratka, postopoma iz življenja izbrisani. Priključeni komunistični ideji pa so se rešili le tisti, ki so se izgubili po kotih policijske karies re in temu podobno, ali pa slo« venski voditelji in veljaki, možje, ki so to vse spoznali, pa vendar ničesar niso podvzeli, da bi pres prečili pokolj in umor, ki je bil največkrat umor njihove, po njih vzgojene mladine, s svojo vdanos stjo komunistični partiji smrtne obsodbe še naprej podpisujejo. Pred njihovimi očmi se nadaljuje masa zločinov, sredi največje tras gike primorskega vprašanja in tas ko rekoč ob potapljanju zaigrane slovenske morske obali. Najbolj žalostna stran naše zgodovine dos biva tukaj svoj okvir. Vsled takih in podobnih primes rov, na čast tistih, ki se nikoli niso dala ne prevarati ne ukloniti, vsem, ki ko se nasilju uprli, mu» čenikom, ki čakajo sporočila ži* vih, naj bo napisano, posebej sc v svetel spomin ugrabljenega An« dreja—Slavkota Uršiča. Ker sem edini, ki je enako gro» zodejstvo preživel in ker sem tik izpred žrela krematorija pobegnil, je |bescda »dolžnost« premalo, ko osvetljujem zločin ugrabljanja kot nov način umora na tem koščku slovenske dežele, kjer se stikata zemlja in morje. Komunistična ideja in njena »ljudska oblast« se ni samo pres grešila, ampak je s smrtnimi skrivnostnimi ugrabljanji postavi* la krono zločina, in po salamonski sodbi sama pokazala, kdo je res srničnj morilec našega ljudstva in brezčutni kvartač in hazarder pris morske zemlje in slovenske mor* ske obale. „ Oddelek za zaSčito laroda — OZRI". K zgodovini OF bo za vse večne čase prištet zločin OZNE, ki je skrivoma pošiljala agente—moril* ce čez mejo na anglo*ameriško področje — cono A — ne samo streljat, ampak tudi ugrabljat Slovence, da jih je kasneje po strahotnem mučenju pobijala po ječah. Dokaz o tem posebnem načinu sem v celoti prinesal kulturnemu svetu 23. maja 1947. Od takrat ni mogoče več zanikati silovitega mednarodnega prestopka »demos kratičnih ljudskih oblasti«, kršitev lastne ustave FRLS in ustave FR* LJ in obenem zločin proti naj* osnovnejšemu dostojanstvu člove* ka: ugrabitev v temi iz zasede, dejanje, ki ga je že predjamski človek smatral za zločin. Da ponovimo, zgodba je v krat* kem ta4e: 8. marca 1947. ob des seti uri zvečer so v -Svetem pri Komnu na Krasu štirje moški, oboroženi z brzostrelkami, planili iz teme, mo pobili na tla, zvezali z žico roke v zapestju in prav tako iz zasede pripeljali avto z označbo S. P. (Slovensko Primor* je, op. ur.), me položili vanj in pritisnili revolversko cev na sen* ec. Nakar smo po enourni vožnji, približajOč se meji (Morganovi črti) z ugaslimi žarometi krenili s ceste čez travnik, kjer je Titova obmejna straža brez vsakršnih formalnosti, po dogovorjeni bese* di, ne da bi se vozilo ustavilo pu* stila avto v notranjost cone B (Jugoslavije) in dalje v FRLJ v politične zapore OZNE, v Ljub* Ijani. Zapor je trajal 51 dni, do 29. aprila, po živčno in psihološko preračunanih metodah, do trenut* ka, ko bi moral biti odveden na dokončno telesno mučenje in smrt... Takrat, ob šesti uri in pet in trideset minut zjutraj, mi je uspelo pobegniti iz zapora, ter po 25 dneh nevarnosti, skozi gozdove in čez hribe dne 23. maja 1947 srečno doseči Morganovo črto, z njo svobodo in pa nov dokaz kos munističnega krvoprelitja. O tem je napisana posebna Iknjiga. Po 23. maju je komunistični tisk molčal kot bi se najmanjši stvar ne bila zgodila. Pokazala pa se je v partiji potreba, da se na nek način odkrit zločin Titovih oblasti pojasni, opraviči, ali vsaj ublaži — nekaj za komunistične navijače, da bodo lahko popadli najbolj neresno trditev in nekaj, kar bi »domači . reakciji« strlo upanje in ubilo trepet. Poleg are* taci j v velikem obsegu, kjer so zaprli tudi mojo 65 letno mater, so izrabili proces proti inž. Na* godetu in njgovi skupini tako, da so vpletli ta primer, kjer so hlad* no in cinično obsojencem javno priznali svoj delikt, z besedami in izgovorom: »Iz zaporov pobegli špijon tuje imperialistične velesi* le«. Kljub temu da so na ta edini način hoteli opravičiti ugrabitev človeka, je vseeno zmagal osnovni čut pravičnosti v gospe Pavli Ho* čevarjevi, ki je z naravnost stos ičnim herojstvom dala razumeti vsemu sodišču, da so njeni moral* na nazori tisti, ki ščitijo vsakogar, kadar se je nad njim kdo protizas konito spozabil in po njeni morali se ščiti človeka tudi takrat, če se je proti človeškim zakonom in mednarodnemu pravu pregrešila sama ljudska oblast. •Ni sc še polegel v domovini hrup insceniranega procesa, že je na Primorskem zmagoslaven kos munistični krohot naznanjal aro* ganco mednarodnih zločinov: u* grabili so Andreja—Slavkota Ur* šiča 31. avgusta 1937. S tem so še bolj potrdili klavem izbruh moči, ki se sprošča ob kesanju po za* igrani zapadni meji Jugoslavije. Z novimi umori, z divjanjem doma, tega dejstva ne bodo mogli nikoli več ne spremeniti, ne skriti, ne zmanjšati. Tudi če bo komuni* stični tisk zakričal proti temu majhnemu članku in mi naprtil »kazniva dejanja, radi katerih sem zasledovan od ljudske oblasti«, jim tudi tisti, ki jim bo verjel, ne bo mogel najti opravičila, da sme »ljudska oblast« zato izvršiti meds narodnopravni zločin. In če je med čitatelji kdo, ki bi razmišljal, da je izrazoslovje, ki sem ga rabil pretirano, ali celo morda prostaško, naj mi prosti: obravnaval sem dogodek iz časa, ko se je na slovenskem ozemlju pod zastavo Anghje in Amerike, kjer se spoštuje svoboda vere in svoboda prepričanja, pojavila »ljudska oblast« v obliki obo* roženih agentov OZNE, ki so me neoboroženega na samotni ce* sti pobili na tla... in to 8. mar* ca, ko se proslavlja dan žene. Na tako simboličen način je bila od »ljudske oblasti« organizirana po* častitev moje matere, ki je nad deset let nosila steber slovenskega šolstva v Trstu.1 Inž. Miran Engelman KULTURA Razstava slov. kiparja a^goooc s pisateljem ,,žetega eoangetlja Te dni seni srečal književnika dr. Antona Novačana v kavarni in sva se razgovorila o njegovem naj novejšem pesniškem delu »Peti evangelij«. Zastavil sem mu nekaj vprašanj: 1) Kdaj ste spočeli idejo »Pete* ga evangelija« in zakaj ga imenu* jete »peti evangelij«? »Ko sem leta 1941 pobegnil oz* pod gestapovskega terorja iz Bel* grada, sem srečno prispel v Jeru* zalem. Tiste dni sem silno trpel, trepetal sem za usodo slovenskes ga naroda. Taval sem po Jcruzas lemu in nekega dpe stopil v cer* kev Božjega groba. V navalu strašne bolesti srca sem se zgrudil na kolena lin ves ,v solzah prosil in šepetal besede, ki so bile moji prvi verzi o Jezusu: »Premaga/ smrt si, Tebi je mogoče! da streš sovražnika, ki smri nam hoče! Naj pade vsak, ki snuje naš pogin! Store naj čudež Tvoje svete rane, da narod moj, ki zdaj umira, vstane!« »Tega dne sem odšel ves pomirs jen iz cerkve in izoblikoval prvi sonet criklusa »Jeruzalemski so$ neti«, ki niso v »Petem evange* liju«. Ker sem za čisto liriko pre* širok, sem začel sanjariti o večjem pesniškem ddu in pri tem razvijal čisto otročjo misel: Če iztrebijo sovražn:ki Slovence, naj ostane izza nas v slovenskem jeziku knji* ČITAJTE „DEMOKRACI |0‘ ževno delo in predmet tega hodi Jezus, ki ga do danes niso še mo* gli zatreti in ga tudi ne bodo za* trli do konca sveta... Že takrat sem spočeti idejo dal naziv »peti« kar pomeni »zapeti«. 3) Koliko časa ste delali na tem obširnem delu in zakaj ste izbrali obliko soneta za svojo veliko epo* pejo? >-Dtial »era na tem delu pet let v Palestini, Egiptu jn Rimu, kon* čal sem ga pa v Trstu. Posamezni spevi niso nastali po vrstnem redu kakor so v knjigi. Spev »Čalarni Genij«' — čalarni pomeni slepar* sld! — je n. pr. delo po kapljicah vseh petih let. Oblika soneta pa je po mojem mnenju najbolj do* vršena forma poezije, ker je \ sebi zaključena enota za izraženo misel filozofa, za satiro, za lirično razpoloženje, da, sonot je lahko novela, pripovedka, dramatični utrinek ...Sicer pa jaz nisem izbi* ral in izbral sonet, vse je nastalo samo po sebi, kakor je zdaj v knjigi in kakor je moralo biti!...« 3) Ali bi mogli dati .nekaj po* jasnila o posameznih osebah, ki nastopajo v »Petem evangeliju« ? »Danes ne več! Mudi se mi! Vzemite knjigo v roke in berite! Berite enkrat, dvakrat in vse Vam bo jasno. Ta moja knjiga je kos življenja, morda celo slovenske* ga... Berite! Berite jo!« Rad bi bil avtorja vprašal še marsikaj, toda moral sem se po* sloviti. * Knjiga »Peti evangelij« se dobi v knjigarnah Lukežič in Katoliška knjigarna v '.Gorici, v Trstu pa pri 1 Fortunatu in v knjigarni Štoka. • V galeriji S. Giusto v Trstu raz* stavi ja od 17. — 30. t. m. svoja dela slovenski kipar, profesor France Gorše. France Gorše se je rodil leta 1897. v Zamostecu na Dolenjskem. Študiral je kiparstvo na tehnični šoli r Ljubljani in dovršil Mestro* vičevo šolo na umetniški akade* miji v Zagrebu. Po končanih štu* dijah je živci dve leti v Trstu, po* tem pa je vse do konca druge svetovne vojne delal v Ljubljani, kjer je imel svojo šolo. Po vojni se je preselil v Trst, kjer poučuje na slovenskih srednjih šolah risas nje ‘in umetnostno zgodovino, tioršetova dela st) bila razstavijo* na v Ljubljani, Zagrebu, Beogra* du, Gorici, Benetkah in Milanu. France Gorše razstavlja 32 del, katera je izvršil v Trstu v zadnjih treh letih. Razstavljeni so portreti in figuralne kompozicije, plastike in reliefi v glini in lesu. Razen portretov je snov razstavljenih del povečini religiozna, štirje re* tiefa pa predstavljajo dogodke iz stare slovenske zgodovine. Zdi se, da išče evropska kultura po vsaki veliki tragediji, vojni ali revoluciji, svoj izraz v duhovnih vrednotah umetnine, da teži k idealizmu. Po prvi svetoni vojni, v dvajsetih letih tega stoletja, je zajel slovensko likovno umetnost val vprav religioznega spiritualiz* ma. Vendar se zdi, da čas za tako dobo še ni bil dozorel. Ne le pravkar dosežen višek naturali* stične umetnosti in materialistične filozofije, ampak tudi naturalistič* ne tendenco velike evropske u* motnosti, impresionizma, umetno* ! sti, ki je bila pri Slovencih mnogo | delj živa in tvorna, kakor na za* padu, vse to jc terjalo ibolj org a* niziran prehod, realizem. V' tem času je zaživel v slovenski likovni umetnosti France Gorše. Njegova umetnost je bila realistična od vsega početka. Mestrovičcva stili* stika jc le za kratek čas zakrivala izrazito realistično voluminozno Goršetovo kiparsko umetnost. Njegov izraz je preprost, ljudsko-preprost, a tudi ljudsko - prvinski. Na razstavi y galeriji S. Giusto je Gorše znova potrdil izrazito realistično smer svoje umetnosti. Iz Slovenije ♦ Sospod urednik! Danes se toliko piše, bere in g«.-* vori za in proti komunizmu, da sočloveku že skoro vrti v glavi, a nobeden se menda ne vpraša, od* kod izvira, kdo si ga je izmislil, kdo mu je oče. »Marx« — bo rekel marsikdo. Toda Marx je le njegov rednik. Že večkrat sem slišala, da je komunizem judovski otrok. Ali sc Vam ne zdi, če poznate Jude, vsaj iz evangelija, da so si komu* nista in Judje zelo podobni? Ko jih sama primerjam, doženem, da se prav ujemajo. Enake metode imajo! S poljubom jc Judež izdal Jezusa, ponoči so ga ujeli. Najpr* vo so ga pred množico očrnili, da jc sama zahtevala njegovo smrt. In komunisti? Ali ne delajo ravno tako? »Križaj ga«, je vpila zapc* Ijana množica, »dol z njim« — kriči varano ljudstvo pijano na* mišljene »ljudske oblasti«. Zakaj so Judje križali Jezusa? Zato, ker je videl v njih podla srca, in jso se ga bali. Zakaj ko* munisti zapirajo, obsojajo in mo* rijo pravične demokratične vodi* telje? Ker vedo, da ti*le poznajo njihove peklenske naklepe iin na* kane. In ravno naš ubogi, toliko križani narod naj bo žrtev teh prodanih Judežev, ki so za par grošev, kdo iz strahu, kdo iz ne* vednosti, večina le za dobro plačo zatajili vse kar je božjega, člove* škega, narodnega. Poslužujejo se Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. Ali pa niso rav« no oni iz hlapca napravili sužnja Jerneja? Hlapec vsaj lahko menja in izbira gospodarja, suženj si ga pa ne more. Naš pesnik je pozdra* vil: »Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene«. Ali tega niso še nikjer brali? Ni Bog, ki danes loči Slovence, ampak Slovenci se po krivdi komunizma ločijo radi Bo* ga! Odkod naj Slovenci pričaku* jejo rešitve in svobode, če ne od lastnega junaškega odpora z božjo pomočjo? Morda od ltuli* janov ali zaveznikov? Ali nima prav dopisnik .članka » Oh robu«, ki ste ga priobčili v »Demokra* ciji«? Kdo jc poznal Tita, kdo ga je priznal za maršala, kdo ga je podpiral in mu pomagal na oblast? V časopisih čdtam o vojvodi Du* jiču in mislim na njegovo usodo in na usodo Mihajloviča. Kje je sedaj Mihajlovič! Zakaj ga niso rešili iz Titovih krempljev, ko se je vendar boril za narod in za zmago zaveznikov?! In tistih dvanajst tisoč slovenskih fantov, ki so jih iz Koroškega izročili Ti* tu, da je večino pokončal? Ali so se vsi ti naši možje borili za to, da sc Primorska, mogoče tudi Slo» veni ja, Bog vedi, izroči Italiji? In pesem »Oj Doberdob, slovenskih fantov grob«, kaj pomeni? Ali bo* mo res Slovenci ostali v zgodovini le številke, zdaj Mussolinijeve in1 Hitlerjeve, zdaj Titove, zdaj za* vezniške in potem nazaj italijan* ske? Meso za tuje kanone? Dovolj je hlapčevanja, in še sužs nost nam preti, medtem ko v Beogradu gospodari, glej čudo, jud Moša Pijadc! Od nas je odvisno. Oklenimo se naše vere, držimo se naših smer* nic, vztrajajmo, pa nam bo Gre* gorčičeva »Naša Zvezda« zopet zasijala in nas vodila. Ali ni ravno Ja čas primeren, da se vsi Slovenci, ki živimo v Trstu, v Italiji in v svetu zavedamo svo* jega narodnega prepričanja in dolžnosti? Naš star pregovor pra* vi: »Kadar je največja sila, je božja roka mila«. Slovenci, Hrvatje in Srbi, vsi bratje, oklenimo so našega križa, združimo se v eno voljo in stopaj* mo odločno v bran naših pravic in naše časti. Da rešimo trpeče brate in sestre, in našo čast. Tudi zgubljeni sinovi pridejo za nami... To čutim in sem želela povedati. Primorsko Slovenka Udarniško Brigada »Žukov«, oic morda iz SSSR, ampak iz LRS, in sicer iz Krškega in pa 1. Mariborska bri* gada sta prišli v Kreplje, kjer sta se udeležili slavnosti ob pri* četku del na progi Sežana — Du* tovljc. že od daleč je bilo slišati gromke »huraaa« in ni bilo treba dolgo iskati kraja, kjer se jc go* vorilo, pilo, pelo in plesalo. Brhko brigadirke in brigadirji so se po rajanju postrojili in odkorakali v stanovanjske barake, ki so bile okrašene s Titi, parolami in žele* njem. »Literarna svojat" Zdi se, da se je KP v Sloveniji malo naveličala diktature književ* nikov jn raznih ljudskih umetni* kov, kar vse jc pred nedavnim ob« sojeni Črtomir Nagode nazval »literarna svojat« Prst KP jc po* kazal na književnika Franca Al* brochta, ki je »odstopil« kot prod* sodnik M L O Ljubljane, na njego* vo mesto pa je prišel Matija Mu* ležič, izgrajen član K,P s celim tropom sebi enakih. Italijanske volitve V volivni boj v. Italiji sc jc vmešal in vpletel tudi Slovenski Poročevalec (kje neki tega lista I ni, če gre za ljudstvo). V udarni* - škem članku piše o orni vladi in I o ljudstvu, ki da bo z njo pri vo* litvah pometlo (pa ni pometlo). Pravi, da so škofje mobilizirali i župnike in kaplane, ki so grozili ljudstvu s peklenskimi mukami, kakršnih še Dante v Peklu ne pozna, Truman, da je grozil itali* janskim demokratom z atomsko bombo, Marshall z lakoto, volivni , govor pa jc imel sam. papež. Od Razen obeh del v lesu in morda Misleca, ki še tu pa tam spominja na zagrebško šolo velikega Hrva* ta, je Gorše samonikel. Velika množina religioznih del pa ni le važna zaradi snovi same, ampak tudi zaradi slogovnih po* sebnosti kiparjeve umetnosti. Ta dela so nastala v času trpljenja slovenskega naroda in so izraz globoke krščanske miselnosti. Medtem, ko je sveti Pavel, veliko delo, ena najlepših plastik na tej razstavi, klen realizem, kažejo rc> liefi, ki prikazujejo staro sloven* »ko zgodovino, odklon k idealiz* mu. Iij ta ne le po svoji kompozi* ciji, ki je vezana, ampak tudi po obdelavi telesnosti, ki je skoraj ploskovita. Mnogo prezgodna in nepravilna bi bila sodba, da po* menijo te in take značilnosti pre* usmerjanje umetnosti Franceta Goršeta. In to tembolj, ker po eni strani religiozna snov sama teži k idealizmu, po drugi strani pa je Gorše v svojih portretih, ki pred* stavljajo višek, kar jc v tej pano* gi kiparstva dosegel, popoln rea* list. Med najlepša dela na razstavi spadajo sveti Pavel, Pieta, Čredo, v kompoziciji je odličen Kanj, Abraham pa je i kompozicijsko i oblikovno drzno in zanimivo delo. Ženske glave spominjajo na lirične zasnove mlade Goršetove umetnosti, moška portreta sta pa ena njegovih najboljših tovrstnih del. J Razstava pa ni le prikaz najno* vejših del kiparja, ampak jo tudi velika slovenska kulturna afirma* cija v Trstu. Za razvoj slovenske likovne umetnosti pa je važna prav danes, ko umetnost v Jugo* slaviji podlega in hira pod priti* skom komunistične, vodene umet* nosti »socialističnega realizma«. Ta umetnost obstoji v poudarja* nju vsebine dela. ki naj bo izraz komunističnega tolmačenja človeške osebnosti in je povezana z malomeščansko naivno idealizira* no obdelavo. Razstava je odprta vsak dan od 11. do 13. in od 16. do 20. ure. Vstopnina s katalogom stanc 50 L. p. n. volivnega boja upehani Slovenski Poročevalec še ni prišel do sape in svojim bralcem še do danes ni natočil čistega vina. Zopet proces V Ljubljani se jc pred vojaškim sodiščem začela sodna razprava proti skupini gestapovcev in špi* jonov, kakor jih naziva obtožnica. Pred sodiščem sc zagovarja elita Komunistične partije, mod njimi Branko Diehl, diplomirani filozof, glavni inšpektor za gospodarstvo pri kontrolni komisiji. Stanc Os* vald, inženir, pomočnik ministra za industrijo, Karel Barle, inženir, sekretar gospodarske komisije pri Centralnem komiteju komunistič* ne partije Slovenije, Boris Kranjc, univerzitetni docent itd. Obtožen* Cii naj bi sodelovali pri poiskusu na živih ljudeh jn množičnih umo* rili v Dachauu. Cvet partije... Udarniško ruši Mladinec Franc Kastclic iz Ljubljane se je obvezal, da bo lotos opravil za maršala in domo* vino 600 prostovoljnih ur. Sedaj dela pri podiranju hiš na Ambro* ževem trgu. Pri delu ga nadzoruje inženir Urek. Torej: udarniško ; rušilno delo! Pri tem so bili to* variši komunisti vedno veliki. Zanemarjeni plan Republiška tekstilna pod* jetja so v mesecu februarju precej zaostala za planom. Tovarna v Št. Pavlu pri Preboldu je dosegla le 88%, tovarna klobukov v Škofji Loki 9()%, tovarne svile v Mariboru 90%. Najslabša pa je tovarna nogavic v Polzeli, ki je izpolnila plan komaj 64%; vzrok najbi bil ! pomanjkanje pletilnih igel. LOVETT O TRSTU Iz Washingtona poročajo: Podtajnik ameriškega zunanjega ministrstva Lo-vett je v sredo 21. t. m. dal sledeči odgovor novinarjem, ki so ga vprašali za pojasnila v zadevi Svobodnega tržaškega ozemlja: »Novinarji ne smejo verjeti, da bodo Združene države same ali skupno z drugimi državami nastopile za vrnitev STO Italiji, če Sovjetska Rusija ne bo sprejela znanega predloga treh zapadnih velesil. Vprašanje Trsta je različno od stališča, ki so ga zapadne velesile zavzele v vprašanju Nemčije. Vsaka odločitev o Trstu bi povzročila znaten odmev, zato bi se morala neobhodno vršiti tozadevna posvetovanja med prizadetimi strankami". ooocccc o oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo Pismo iz Koroške Celovec, v aprilu 1948 j obetajo, da se bo slovensko v p ras : • i- i-i • „ I šanje le premaknilo z mrtve toč* Mili zimi je sledila pm nas gor* , , i j c - i_ i ... ke. Glasilo koroške socialistične ka pomlad. Susec!je bil v pravem i „„. i , i. j; stranke, ki je obenem večinska pomenu susec, a kaze, da se tudi j T- , • , i . i stranka Tia Koroškem, je misel april ne bo izneveni svojemu vre*! . ’ * menu. Že v začetku meseca dma* [ Pozdravil° 111 napasalo, da se slo* mo skoro vsak dan nekoliko dež, , y6nskf Vpra5a;njo rešiti' ja. V petek je celo snežilo, a1 Ljudska stranka (^tohska), je brez vsakršnih posledic za vrtove sPr,ej6la mIse11 deljeno: naclstič»° 4« \r i i ~ • krilo je misel o avtonomiji odklo? 3n polja, v naravi je zelo lepo 111, J ~ 4. ■ ' nilo, ker je mnenja, da sedaj, ko Vrbsko jezero postaja ponovno ’ J J J j t > i v.,. ^ i jo Avstrija v krizi, Slovenci ne sredisce nedeljskega življenja Ce* i J J ’ . lovčanov ! smej° govoriti, dočim je vecanski Nekoliko manj razveseljiva kot j del stranke pstal nevtralen- narava je slika gospodarskega in °ističn01 kril° je »napad proti političnega življenja. Položaj ko* avtonomiji posluzalo lista »Unse* C1 . , i j re Heimat«, odkoder je izbruhalo roških Slovencev se je od leta • ’ t 1945 precej poslabšal. Res je, da j na Slovence ves svoj srd m jih je imela koroška vlada za Sloven. Pome^° vse v komunistično mla* ce veliko razumevanja, vendar so ! kuf Lust sicer Prava> da bi, se njeni ukrepi v veliki meri izgubili; dal° ° slovenski zahtevi načelno praktični učinek po zaslugi raznih, §°'orltl> a ta 0 ,azP™' jan je istočasno odklanja zaradi nevar* nosti in težav, H bi pri tem .na* Slovencem nenaklonjenih uradni* kov in krajevnih političnih pred* Otavnikov. Težkemu notranjepolitičnemu položaju na Koroškem najbolj škoduje zadržanje OF, Jdi odklanja na škodo koroških Slovencev vsa* ko sodelovanje z nekomunistični* mi strujami kot tudi z oblastjo. Pomirjenju ne škoduje nič manj stale. Nadalje pravi list, da je ideja državne varnosti že zdavnaj zmagala nad pravico manjšin in da so se slovanske države « pni* Stankom velesil na znani način (s prisilno izselitvijo — op. p.) izne* bile narodnih manjšin. »Tudi za koroške Slovence je OF js svojo , , nlI„ , redentistieno politiko dokazala, kot Or zadržanje BrlS (Zveza do* , > , .... J • . ., da ogroža manjšina v kritičnem položaju države suverenost in var* nost. Tega ne smemo pozabiti!« Kako o-tročje naivni so pisci movini zvesti) in njeno glasilo »Unsere Heimat«, ki hoče Sloven* ce prepričati, da nimajo s sloven* stvom ničesar skupnega, temveč f"^.^ y gvet trobijo> da da so neko posebno pleme. Poživitev slovenskih kulturnih društev ne doseza zaželjenega uspeha, ker so skoro vse kulturne je v OF le peščica Slovencev (kar tudi drži), na drugi strani pa trde, da so vsi Slovenci sporazumni s politiko OF. Če bi j>ilo to res, bi prireditve le sredstva za širjenje: ste]a 0F danes 100 tisoč članov tudi premoženja družbe Sv. Cirila in Metoda, ki je ime« la svoj sedež v Ljubljani in bila še vedno lastnica po* nosnega slovenskega šol* skega poslopja pri Sv. Jako* bu v Trstu. Fašizem se ni bil polastil tega poslopja. Toda kar ni napravil faši* zem, je storil Titov komu* nistični režim. Polastil se je premoženja Ciril * Metodo* ve družbe in s tem tudi šole pri sv. Jakobu v Trstu. Slo* venski narod je pričakoval, da bo poslopje, potem ko bo popravljeno, zopet po* svečeno tržaškemu sloven* skemu šolstvu. Ali zgodilo se je, kar ne bi bil sloven* ski človek nikdar mislil in pričakoval: Tito je izročil slovensko šolsko poslopje internacionalni komunistič* ni propagandi. To poslopje bo komunistična .trdnjava ! za ves evropski jugozapad.1 Tam bodo imele sedež vse; komunistične organizacije, j vsi komunistični časopisi od »Lavoratora«, mimo »Cor* riere di Trieste« do najzad* njih komunističnih lističev. Od tam se bo širila v svet propaganda za komunistič* no internacionalo. Tako komunizem prof a* nira slovenske narodne spo* menike in svetinje. In še so! naši ljudje, ki ne vidijo, da ■ goni komunizem naš narod v pogubo. strij, ki lahko danes uporabljajo električni tok po nizki ceni. Pomoč »Post — Unrra« V Italijo, Avstrijo, Grčijo, na Kitajsko in v Trst so poslali že blago v vrednosti 244 milijonov dolarjev, kar znaša 69°/o od vsote 350 milijonov dolarjev, ki je bila določena v ameriškem načrtu za podpore post UNRRA. Ameriški zunanji minister je sporočil, da so bile 6. februarja poslane na podlagi imenovanega načrta pošiljke v skupni vredno* sti 243.900.000 dolarjev. Načrt post UNRRA ni v no* beni zvezi s 522 milijoni dolar* jev za načrt ameriške pomoči tu* jini, ki so ga odobrili v lanskem decembru kot začasno pomoč Franciji, Avstriji in Italiji. Kot je bilo že sporočeno, so na podlagi omenjenega načrta -poslali Fran* ciji pomoč v vrednosti 284 mili* jonov dolarjev, Italiji za 181 mi* lijonov dolarjev in Avstriji za 57 milijonov dolarjev. Ameriška pomoč Iz Združenih držav so poslali približno 15 milijo* nov ton dobav, ki so obse* gale v glavnem živila in go* rivo, brezplačno Italiji, Franciji, Avstriji, Grčiji, Trstu in Kitajski na podla« gi ameriških načrtov za po* moč tujini in za vmesno po* moč. Ob koncu meseca marca je bil načrt za pomoč tujini, ki so ga pričeli izvajati pre* teklo poletje, izvršen že preko 91 %, medtem ko so po načrtu za vmesno po* moč, ki se je pričel pretek* lega decembra, dobavili že 75%. Trenutno se ameriška pomoč nadaljuje na podlagi evropskega obnovitvenega načrta, ki so ga pred krat* kim odobrili. Na podlagi načrta za po* moč tujini so do konca marca poslali 5.073.956 ton, od katerih je prejela Italija 2.893.299 ton in Trst 123.149 ton. Poleg tega sta tako Ita* | lija kot Trst prejela tudi dobavo zdravil. *Na podlagi načrta za I vmesno pomoč so poslali do S konca marca 9.534.583 ton blaga, od katerih je dobila Italija 2.341.507 ton. Vso pomoč bodisi po na* črtu za pomoč tujini, bodisi na podlagi načrta za vmes* no pomoč, pošilja ameriška vlada brezplačno. Vlade dr* žav, ki prejmejo to blago, ga prodajajo po zmernih cenah. Fonde, ki jih s tem dobe,pa uporabljajo za so* cialno pomoč, za financira* nje obnovitvenih del in za utrditev valute. GOSPODARSTVO: ofarske propagande. Slovenske gospodarske ustanove in ne le okrog 5 tisoč! Lističu »Unsere Heimat« bi Ivlo ne morejo pričeti z delom, ker še treba povedati, da predstavlja ve* do danes ni razčiščen njihov prav* j čino prebivalstva na južnem Ko* ni položaj in ker so brez vseh roškem slovenski narod in ne skj* sredstev. pine raznih šovinističnih organi* Največje dobro bi bilo, če bi j zacij in da je lahko nezadovoljna' OF prenehala s svojim delova* manjšina deželi v večjo škodo kot njem. Na ta način bi bili Slovenci pet OF!. Domovinske ljubezni pa rešeni komunističnega terorja in ne bo Slovencev nihče učil, saj so ; bi si lahko ponovno ustanovili j dali tudi pod nacisti več žrtev za svojo slovensko stranko, ki ji,h je svojo domovino kot Nemci. In še 1 že v preteklosti združevala. Isto* eno: v pravi demokraciji ne more1 časno bi morala prenehati tudi vsa protislovenska 'politika. Pred nedavnim jo priobčila »Ko* roška kronika« članek, v katerem je Avstrijcem jasno povedala, da biti varnost države nikdar ogro žena, če ta brani pravice vseli svojih državljanov ne glede na narodnost. Žal bi nekateri hoteli, da bi bili 'le drugi do njih demo* imajo Slovenci v Avstriji isto , krati, oni pa ne. In tudi pri, nas i pravico do avtonomije kot Tirolci je itako kot drugod, da imamo ve* i v Italiji, članek je vzbudil veliko 1 liko demokracij, demokratov pa zanimanje in si politični krogi , malo. G. | ■ v OOOOOOOOOOOOOOOO.K>OOOOOCOOOOqOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ! Slovenska Ciril-Metodova šola Kdo starejših Slovencev se ne spominja vžigalic družbe Sv. Cirila in Metoda z geslom: »mal položi dar — domu na oltar«. In naši ljudje so zbirali in polagali na oltar slovenskega narod* nega šolstva svoje težko prislužene novčiče. Slovenci nismo narod kapitalistov, veleposestnikov in velein* dustrialcev, najmanj sipo to bili za časa Avstrije.-Zato je bila slovenska Ciril*Me* todova šola pri Sv. Jakobu v Trstu, ki je stala leta 1910/11 preko pol milijona kron (danes preko 3 mili* jarde lir), sezidana z žulji in krvjo slovenskega naro* da, slovenski otroci v Trstu so pa imeli možnost pouka v materinem jeziku. Bila je to ponosna, šestnadstropna moderna stavba z vsemi v Trstu pripomočki za pouk od I. i do VIII. razreda. Ta stavba | ni bila samo učilnica za tr* i žaške slovenske otroke, ona j je bila tudi naš ponos in j simbol narodne povezano* j sti in solidarnosti sloven* i skega naroda. Ona je bila slovenski narodni sporne* nik. Ko je fašizem pregnal leta 1924. slovenski jezik iz javnih šol, se ni upal do* takniti slovenske šole pri Sv. Jakobu v Trstu, ki je zbirala in učila slovenske otroke vse do 1930/31, ko je bil tudi tam slovenski pouk prepovedan. Pozneje je bilo S poslopje uporabljeno za ita* j lijanske šole. Med vojno je bilo poškodovano od bom* i be. Titov režim se je polastil1 Ameriški izvoz žita se bo povečal Ameriški poljedelski mi* nister Anderson je povedal, j da se bo ameriški izvoz žita za letošnje leto povečal za j 36 milijonov bušljev. Izjavil je, da bo nova iz* j vozna količina 556 milijo* j nov bušljev vseh vrst žita omogočena zaradi izboljša*! nja izgledov za ozimino. j Poročilo, ki ga je izdalo po* ljedelsko ministrstvo, pred*; videva, da bo ozimna pšeni*i ce dosegla 860,521.000 buš* i Ijev, kar je za 22 milijonov! bušljev več, kot pa so pred* j videvali 1. decembra. Več obdelane zemlje v Združenih državah Zaradi kočljivega svetov* nega prehranjevalnega po* ložaja je potrebno, da osta* ne poljedelska proizvodnja v Združenih državah zelo visoka, čeprav preveč inten* zivno izkoriščanje zemlje ogroža primernejšo izme* njavo koltur. Poljedelsko ministrstvo računa, da bo za letino ’48 obdelana povr* šina dosegla 143,259.000 hek* tarjev več kakor leta 1947. Z žitom je posejanih 22,887.500 hektarjev; dobro vreme in stanje posevkov daje upati, da ne bodo po* trebne prevelike pomladan* ske setve. Kot vedno pred* stavlja tudi letos turščica najvažnejši državni pride* lek; za turščico je bilo do* ločenih nad 27,645.000 hek* tarjev, kar je za 5% več kot lani. Pšenici, ki je prva za koruzo, sledijo po vr« stnem redu seno, oves, bom* baž, fižpl in ječmen. 60% ameriških kmečkih poslopij ima elektriko Leta 1947. je prišlo v Združenih državah do večjega razvoja v po* ljedelski elektrifikaciji, kakor kdaj koli popreje. V finančnem letu 1946/47 so izvršili 294.000 no* vih električnih napeljav v polje* delska stanovanja. Leta 1935. je šele vsaka deseta poljedelska hi* ša imela električni tok. Danes ima že šest hiš od desetih tok, skup* no pa je takih stanovanj tri in pol milijona. Tem stanovanjem je treba prišteti številne tisoče podeželnih poslopij kakor so šole, cerkve in drugi sedeži, kakor tudi deset tisoč kmetskih indu* Izpod Su. Višarij Počasi se vračamo v stari normalni način življenja, tako v duhovnem kot v ma* terialnem pogledu. Časi lah* kega zaslužka — značilna poteza po vsaki vojni — so minuli; ker je treba, če ho* češ priti do denarja, spet tr* do in vztrajno delati, so za* čeli ljudje spet ceniti denar, je več treznega in, preraču* nanega prevdarka, ni več ti* stega lahkomiselnega za* pravljanja. Zima s snegom je za naše kraje važen fak* tor. ker nam privablja smu* čar j e, ki nam pustijo tako potreben denar, ker nam da zaslužiti v Zabnici pri od* metavanju snega, in ker nam pomaga pri spravljanju našega bogastva — lesa — od goratih in odročnih kra* jev k cesti in po cesti do* mo v, na trg, v denar. Ravno preveč ugodna ta zima ni bila — v času največje smu* čarske sezone je padel dež — zato pa so ljudje tem bolj hiteli izrabit vsak lep dan. Pridno so pele žage in cepini in močne roke mož in fantov so nalagale hlod za hlodom na oslovske vprege; iz oddaljenih in vi* soko ležečih trat in senožeti so na samotežnih saneh do* važali domov seno, ki je po* leti dalo toliko truda in zno* ja, preden je bilo »poseče* no« in spravljeno. Gospo* darje je letošnjo zimo skr* belo, kaj bo z lesom, ki je imel prej nesorazmerno visoko ceno, naenkrat pa ni šel več v denar. Hvala Bogu se je sedaj spet odpr* lo, sicer cene niso tako vi* soke, toda vsaj delo bo po* plačano. Ena skrb pa tlači zlasti mlajše, fante in de* kleta, kje dobiti delo in za* služek; stara napaka faši* stične politike še ni poprav* ljena: domačim ljudem se ne daje mest v državnih službah (železnice itd.), niti privatna podjetja jih ne sprejemajo, češ, ni potrebe po delavcih, v resnici pa mnogi nedomačim dobi* vajo službe. Ni čudno, da je zaradi tega precej nezado* voljstva in upravičene kri* tike, in mladina skuša najti zaslužek v tujini. P o b 1 e m opcije, oz* nemškega državljanstva se je premaknil iz mrtve toč* ke, ker je po zakonu od 5. 2. 1.1. dana optantom mož* nost, da prekličejo nemško državljanstvo in prosijo za italijansko; toda ni pa še rešena materialna plat op* eije, to se pravi, ni še nič storjeno, da bi posestva, ki so jih optanti morali proda« ti in so sedaj v rokah »Ente per le Tre venezie« prišla nazaj v roke bivših lastni* kov. Politika »Ente« pri od* dajanju teh posestev v na* jem je malo čudna in pri* stranska! Ker smo spet do* bili državljanstvo, je samo I ob sebi umevno, da nas se* ! daj ob priliki volitev vabijo vsemogoče stranke, da jim oddamo glasove. Veliko ob* ljub, oz. niti obljub ne, le i bolj prazno govoričenje, v j bistvo pa nobena stranka ne I gre: dati naši Kanalski doli* ! ni pravično rešitev gospo* ! darskih, kulturnih in na* | rodnostnih vprašanj. Ven* dar pa naj pripomnimo, da komunistom oz. raznim le* vičarskim in nekatoliškim strankam naši ljudje he bodo dali glasov; največ volivcev bo dobila po vsej verjetno* sti stranka dem.nov. »Soča« in od komunistov vodena, pa maskirana Demokratič* na fronta mladine Kanalske doline bi sicer rada ljudi pridobila, da bi volili znak rdeče zvezde, toda propa* ganda jim ne gre prav izpod roke, ker je le preveč bivših ujetnikov, ki so se vrnili iz komunistične Sovjetske zveze, in poznajo resnico iz rdečega raja na lastne oči. Zato svetujemo komuni* stom: roke proč od naše doline. Na vseslovanskem kongresu v Pragi je govoril predsednik kongresa general Maslarič in dejal med ostalim: »Naš nos vi vseslovanski pokret nima prav nič skupnega s staro ides jo slovanstva. Mi se borimo za enakopravnost Evropejcev> Zamorcev, Kitajcev, Indijcev in Američanov.* Naprošeni objavljamo: OB ROBU Spoštovani gospd urednik! Ko zapuščam sončno Italijo, se pismeno poslavljam od vseh sva* jih sodelavcev, prijateljev in znancev. Zelo rad bi bil to opra* vil osebno, kakor je navada, toda razmere in časi v Trstu so po za* slugi neke politične stranke še vedno taki, da je bolje, da se vsaj pošteni in zavedni Slovenci izognemo vsaki, tudi najmanjši priložnosti, ki bi jo sicer »sloven* ski« internacionalci izkoristili v svoje politične namene in na ta način ponovno oblatili pred vsem evropskim kulturnim svetom slo* vensko čast in slovensko ime. To je bil edini razlog, da-sem odšel iz Trsta kar po francosko, kajti za osebno slavo mi ni in politič* nega terorja se pa tudi ne bojim, kar sem dokazal s svojim skoraj triletnim bivanjem v Trstu. Ni me sram priznati, da sem se poslovil od slovenske zemlje solz* nih oči in s tiho žalostjo v srcu-In kateri pravi domoljub ne bi jokal, ko zapušča svojo domovino. Zakaj pa zapuščamo svojo do* movino? Ne, ne bežimo! Umika* mo se pred političnim nasiljem. »Če doma jim dobro ni, žerjavi se čez morje vzdignejo«, je zapi sal že pred 100 leti naš velikan Prešeren. Tisti, ki vlada, je dol* Žan tako vladati, da so vsi držav* Ijani zadovoljni. In če tega ni, si prisiljen, da iščeš gostoljubja v tujini. Dokler je gospodoval v na* ši domovini tujec, smo možato vztrajali na rodni grudi, četudi bi morali dati svoje življenje za to. Ko pa je prihrumel iz gozdov rodni brat in nas začel osvobajati ter vladati po načelih: »Naš bog so rop, požig, umor«, kakor je zapel komunistični veleum Matej Bor, tedaj smo se raje umaknili, ker nismo hoteli prelivati bratske krvi. Nisem ja/, edini, ki sc umikam, in tudi ne zadnji. Milijoni beže, celi narodi” se selijo. (Čudno, da vsi na zahod). Politični begunci niso od danes in tudi ne od vče» raj. Odkar svet stoji, bežijo ljud* je pred domačim krvolokom in bodo bežali, dokler ne ugasne po* slednji žarek .svobode na zemljski obli. Današnji komunistični vla* dodržci nas proglašajo za narod* ne izdajalce, ker živimo v tujin; od svojih krvavih žuljev, ker s; pošteno služimo svoj kruh. \ s: današnji jugoslovanski oblastnik; od Josipa Broza, Kardelja, Kidri* ča, Beblerja pa do zadnje tržaške ničle — Vidalija pa so vso m la* dost zapravili v francoskih in španskih beznicah in žrli žulje drugih ter nikdar delali, pač pa rovarili vedno proti svoji domo* vini, a jih zaradi tega ni nihče nikdar proglašal za narodne izda* jalce, čeprav so bili. So pač raz* lične politične metode! Pošteni primorski Slovenci! Sa* mi ste priče dve leti in pol, kako so me nekateri tržaški in mnogi tuji komunistični časopisi blatili in zasramovali na najpodlejši na* čin, in ni ie bilo človeške pravice, kjer bi mogel človek najti zado* ščenje. Jaz sem trpel, molčal in delal, ker sem se zavedal, da vr* šim edino s svojim delom svojo narodno dolžnost. In fni me sram svojega dela, mislim, da je bilo uspešno. O tem bo žc spregovoril vesten zgodovinar. Kar se pa tiče »mojih zločinov«, nisem nikdar smatral za potreb* no, da bi se pral pred tujci, ker sem 'b-.il vedno mnenja, da spada to pred pravo sodišče, toda ne pred tako, kjer sodijo »ljudski sodniki« -i- cestni pomfetači in branjevke. LTpajmo, da se bodo še povrnili časi, ko bo zakon ne* 'kaj veljal, in tedaj bom jaz gnal moje tožnike pred prave sodnike. Danes pa naj mi bo dovoljeno sa* mo eno vprašanje. Kateri pošteni Slovenec mi bo zameril, če se ne morem navdušiti za komunistično strahovlado, ki mi je ubila enega brata, dve svakinji, enega nečaka; požgala dve hiši dveh bratov, ne* pravično odvzela nečaku nas skupni rodni dom, zaplenila moji ženi vse pohištvo in jo vrgla na cesto golo in boso, da se je lahko polastil vsega bivši žandar Miklič in sedaj oficir OZNE. To so moji »zločini«, to je moj greh! Zdaj pa presojajte. Ko se poslavljam od vseh po* stenah Primorcev, naj mi bo do« voljeno, da na tem mestu izrazim svojo globoko žalost, da se nisem mogel osebno posloviti tudi od tržaške OZNE, kar bi bil zelo rad storil, če bi mi bila pravočasno sporočila svoj naslov. Ravno tako bi se bil zelo rad poslovil tudi od vnetega pisuna, ki je pisal tako duhovite članke v Primorskem dnevniku, Lavoratore in drugih komunističnih trobilih ter me na ta način ovenčal z nezaželjeno slavo. Naj mi torej pisun za da* nes oprosti! Obljubljam pa, da bom temeljito opisal vse zločin* sko protislovensko delovanje biv* ših orjunaških podrepnikov in se« danjih komunističnih plačancev, čim mi bosta to dopustila rahlo zdravje in čas. O, vsi pridejo na vrsto, gradiva in dokumentov mi ne manjka! Le potrpljenje je po* trebno! Z Bogom pošteni primorski šol* niki! Z Bogom vrli Primorci! Že* lim, da vas ne bi nikdar doletela taka usoda, kot je nas. Želim, da bi mirno na svojih domovih uži* vali sadove takih šol, kakršne sem vam v težkih in nevarnih časih pomagal ustvariti. Dr. Srečko Baraga Obsojena glasba Centralni komite sovjet« ske komunistične partije je objavil sklep, po katerem obsoja opero »Veliko pri« jateljstvo« in vso glasbo sovjetskega skladatelja Mu« radelija. Opero je vprizori« lo Veliko gledališče v Mo« skvi ob proslavi 30 letnice oktobrske revolucije. Pri predstavi je bil navzoč Sta« lin. Sklep centralnega ko« miteja naglasa, da polom Muradelijeve glasbe ni o« samljen primer, temveč, da je tesno povezan z nezado« voljivim stanjem sodobne sovjetske glasbe. Ta smer je prišla do popolnega iz« raza v delih velikih sklada« teljev Šostakoviča, Prokofi« jeva, Hačaturjana in dru« gih. Komite poudarja, da pri delu sovjetskih sklada« teljev še niso izginili ostan« ki buržujske ideologije in kofijev, eden največjih so« dobnih skladateljev, na zbo« rovanju ni bil navzoč; po« dal je pismeno izjavo. «» «» «» Na sovjetskem zasedbe# nem področju v Avstriji so postavili pred sodišče neke« ga komunista zaradi tatvine radijskega aparata. Ko so za to zvedeli sovjeti^so za« pretili avstrijskim vladnim funkcionarjem z aretacijo, če omenjenega tatu ne iz« puste na svobodo. S tem dogodkom v zvezi je av« strijska socialistična parla> mentarna skupina pozvala avstrijsko vlado, naj protez stira proti sovjetskemu vmešavanju v kazenske po« stopke pred avstrijskimi so« d išči. «» «» «» Angleška mornarica pri« pravi ja novo vrsto podmor« nic, ki ostanejo lahko več mesecev pod vodo in ki ne služi umetniški ravni slo« LePa razsvetljava po oknih, mo; venske postaje. ^ gočni slavoloki ob cestah, obilica cvetja po /plivi sodobne dekadentne prevaža/o s seboj le> zapadnoevropske in ameri ške glasbe. Partija se zav ZANIMIVOSTI Konferenca v Ženevi Konferenca Združenih narodov za svobodno obve« ščanje in tisk v Ženevi, ka« tere se udeležujejo zastop« niki iz 55 držav, je soglasno odobrila 3 resolucije, s ka« terimi skušajo ustaviti huj« skanje na vojno, in sicer z razširjanjem nacistične in fašistične propagande, z razširjanjem neresničnih poročil ter z razširjanjem narodnega in plemenskega sovraštva. S 34«timi glasovi, proti 6«tim so nadalje odobrili ameriško resolucijo, v kate« ri so našteta osnovna nače« la svobodnega obveščanja. Tri sprejete resolucije so prve izmed 44«tih resolucij, ki so jih predložili plenarne* i mu zasedanju konference štirje odbori konference. Pripravili so jih v mesecu marcu. Sprejete resolucije bo konferenca poslala go« spodarskemu in socialnemu svetu Združenih narodov, ki jih bo predložil v sep« tembru glavni skupščini Združenih narodov v do« končno odobritev. v(! Letalska nesreča nad Berlinom Angleška vlada je poslala sovjetskim vojaškim obla« stem v Nemčiji poročilo o uspehih preiskave zaradi le« talske nesreče nad Berli« ndm. Zunanji minister Be« vin je izjavil, da Velika Britatanija zahteva od Sov« jetske zveze odškodnino za žrtve na ponesrečenem bri« tanskem letalu »Viking«, v katero se je bil zaletel neki sovjetski lovec. Preiskava je ugotovila, da je bil nesre« če kriv sovjetski pilot. *-*fe Atomsko orožje Komisija Združenih dr« žav za atomsko energijo je zema za glasbeno smer v smislu romantike in klasi« cizma, smer, ki je že davno tuja sodobnim glasbenim tendencam v. svetu. Po kritiki komunistične partije je bil sklican sesta« nek sovjetskih skladateljev, na katerem sta skladatelja Muradelij in Prokofijev jav« no priznala zmote, katere sta zagrešila v preteklosti pri poizkusu, da bi ustvari« la sovjetsko demokratsko glasbo, prosto buržujskih in modernističnih vplivov. Slavni ruski skladatelj Pro« talo z atomsko bombo. «» «» «» Pri poizkusu, ki so ga ne« davno napravili v Kalifov ni ji, je doseglo vozilo na reakcijski pogon na običaj« nih železniških tračnicah brzino 1630 km na uro. (Brez posadke seveda.) «» «» «» — Uradna angleška agencija Lom don Press Service komentira pot loža j v Berlinu in 'pravi, da ute g* nejo sovjeti tam napraviti usodno napako, kajti njihova politika iz« zivanja potrpežljivosti zahodnih demokracij je otročje in nevarna ter lahko dovede do popolnoma nepredvidenega zaključka. Popravilo v vojni poškodovanih hiš Vse prošnje za podporo pri po* pravilu med vojno poškodovanih hiš po določbah ukaza štev. 31 z dne 24. novembra 1947 morajo biti uradno predložene tehnične* mu uradu (Genio Civile) naj* kasneje do 31. maja 1948. Od 1. junija 1948 dalje ne bo sprejeta več nobena nova prošnja. Osebna vest Pokrajinsko predsedništvo in pokrajinski svet sta se 19. t. m. poslovila od polkovnika Gardner* ja, ki je zapustil svoj položaj komisarja področja ter postal no* vi namestnik ravnatelja za javno varnost. Profesor Palutan in inž. Gandusdo sta imela, poslovilni na* govor ter sta izročila polkovniku Gardnerju srebrno cigaretno dozo z zlatimi okraski. Nabrežina Pretekli teden so bile Nabreži* na in okoliške vasi počaščene z obiskom kipa fatimske Matere božje. Ta kip, Iki spominja na ču* dežna prikazovanja Matere božje v Fatimi je z velikim slavjem in ob velikem navdušenju vernega ljud* stva romal po naši škofiji in končno dospel tudi v našo župni* jo. Nabrežina je pokazala svoj pravi, nepotvorjeni krščanski o* braz. Pokazala se je taka, kot je vedno bila, kot je An — kot upa* mo —. da tudi bo: to je krščanska. ZADNJE VESTI cerkvah in domovih, slovenska pesem Mariji, številna udeležba pri procesijah in obredih so bili živ odraz krščanskega miš* ljenja naših I j udi.. Sicer je že v času (priprav za to manifestacijo pihal nasproten in zelo strupen ve* ter, ki pa krščanske zavesti nabrc* žinskega ljudstva nii prav nič oma* jal. Mislimo namreč na delo do* ločenih skupin naščurjene ženšča* di, Jti. so jo rdeči zvodniki na raz* nih sestankih zdresirali v pospe* šenem tempu in jo potem vpregli v voz svoje protikrščanske in pro* tinarodne propagande. Te udarje* ne babure so raztrosile v svet, da je Mati božja italijanska, da jo nosijo okrog zavito v italijansko zastavo, da je propagandno orod* je za volitve, da ,ima snop na hrb* tu lin še veliko podobnih krilatic, da ne omenjamo še skrajno n coli* kanih in naravnost nesramnih iz* razov, ki jih mi tu že radi sramu in dostojnosti ne maramo ponav* ljati. Mi taka nesrečna bitja, ki očividno bolehajo na progresivni možganski paralizi, le pomilujemo in jim ne želimo drugega, kot da bi jih Bog razsvetlil in dokončno rešil take progresivnosti, ki v re* snici ni nič drugega kot plod za« ostalosti in satanske hudohije. To so dejstv a ki jih je treba označiti kot najbolj zgovorna spričevala za ljudi, za te moderne farizeje in lažiprogresiste, ki pravijo, da niso proti veri, da so za bratstvo in svobodo, v resnici pa so in de* lajoi ravno nasprotno. Goriškega S Tržaškega Povolivno razmišljanje Trst, 21. aprila 194S Pred nami ležijo podatki o končnih izidih volitev v rimsko zbornico. Na prvi pogled opazi* mo, da se je večina Italijanov pravočasno zavedla nevarnosti, ki je pretila od strani mednarodnega komunizma. Zato je 70°/» v oliv* cev odločno odklonilo varljive obljube. Usoda Italije je zaupana krščanski demokraciji, ki ima v 13 milijonih glasov in absolutni večinii v obeh zbornicah dovoljno legitimacijo za nadaljevanje- dela materialne in moralne obnove. »Demokratska ljudska fronta« je doživela nepričakovan neuspeh. Pri vseh naporih milijon glasov manj,. — to pomeni že pravi po* raz. Toda komunisti so šele pora* ženi, a še ne potolčeni,. Od 26 mi* lijonov oddanih glasov je šlo 8 milijonov v prid komunistom 30% komunistov ali koristnih be* dakov — kar je vseeno I— je za vsako državo več kot dovolj, ka* kor nas uče izkušnje. Pokrajini Toskana in Emilija sta ostali, kar sta bili — trdnjavi rdečkarjev, čeprav tam ni »slavo«komunistov«, Cas je, da italijansko časopisje nekoliko preudari, predno zmeče 'Slovence*Slovane v isti koš s ko* munisti. Nesreča, ki je potegnila sredi Evrope železno zaveso, je zajela Jugoslavijo in Bolgarijo, Češkoslovaško in Madžarsko, Polj* sko ravno tako kot Romunijo in Finsko. Kar je doletelo te države, se je moglo pripetiti tudi Italiji, di, recimo, Franciji. Če do tega ni prišlo, se imajo Italijani z ah v a* liti vsaj deloma tudi živim pričam trpljenja v omenjenih državah po vanov 400.000 članov kompartije, jih ima 45—milijonski narod 2.250.000, kar da odnos; nai 40 Ju* goslovanov 1 komunist, v Italiji pa 1 komunist na 20 Italijanov, ali drugače povedano: v Italiji je procentualno dvakrat toliko ko* m un is tov kot v Jugoslaviji. Ko* munist pa ostane komunist, naj bo to slovenski, ali pa italijanski; oba služita kominformu in ne la* stnemu narodu. Dejstvo je torej, da ima Italija procentualno še enkrat toliko ljudi, ki služijo ko* minformu, saj so ti sluge nabrali 18. aprila kar 8 milijonov prista* šev. Čeprav nam silijo solze v oči ob pomisli na usodo največjega dela Slovencev pod komunistič* nim režiimom, prav gotovo ne mo* re biti Italijanom do smeha ob misli, da imajo doma milijone! ljudi, ki so se vpregli v tuj jarem. In to niso »slavoskomunisti«! Preganjana nedolžnost Komunistična družba o« krog »Soče« in »Primorske« ga dnevnika« se je zadnje čase hudo ogrevala, ker so ji italijanske stranke delale zapreke pri volivni propa« gandi. Klicala je na pomoč nebo in zemljo, se zatekla po zaščito k organizaciji Združenih narodov in ople« tala okrog sebe s fašisti in imperialisti, da je bilo joj! Preganjana jagnjeta so se človeku kar zasmilila. Prav v času, ko je dežela odme« vala od komunističnih pro« testov in jadikovanj, so »svobodoljubni tovariši« potrgali po naših vaseh vse letake, ki so jih razširili de« mokratični Slovenci, so ho« Volivni zapisniki V sobi štev. 30, prvo nadstrop* je, goriškega županstva so izstav* ljeni volivni zapisniki 38. voliv* nih sedežev te občine. Volivci imajo pravico zapisnike pregledati. Stanovanjske najemnine Kakor znano je zakon od 12. decembra 1947 štev. 1461 dovolil povišanje najemnine za stanova* nja in druge prostore. Ker pa je prejšnja zavezniška vojaška o* blast na Goriškem >— cona A — take najemnine že povišala, je nastalo vprašanje ali se zakon od 12. decembra 1947 nanaša tudi na goriško pokrajino. Na prizadeva* nje goriške prefekture je sedaj predsedstvo ministrskega sveta odgovorilo, da so s 15. septemb* difi"od hiše do hiše in priti« | ob. ™ skali na ljudi, da morajo vo« I uka*' s t-st.m dnevom j«. Garibaldija« ter so; st°P,la tudl na Gomkem v ve‘ grozili vidnejšim ljudem, ^ *sa »talijanska zakonodaja, “ - ' torej tudi stanovanjska. Ker pa so sporočila 19. t. m., da SO na« njihovi boljševizaciji, predvsem pravili poizkus Z atom« Jugoslovanom, bi so zapustili'in še skim orožjem na otoku Eni« wetok v otočju Marshall. Iz varnostnih razlogov dneva poizkusa niso sporočili. Poizkus so izvršili na pod« lagi vseh varnostnih od« redb, ki jih predvideva za« kon o atomski sili iz leta 1946. Komisija je sporočila v preteklem juliju, da pri« pravljajo poizkusno opo« rišoe za atomsko orožje v Tihem oceanu. dan za dnem zapuščajo svojce, domove in imetje ter tvegajo živ* ljenje, da bi se rešUj iz rdečega raja in poiskali drugod svobode, ki je v rdeči domovini ni. Če se mi pred kulturnim svejtom ne mo* remo hvaliti s Titom, o katerem še danes ne vemo, kdo je prav za prav — jkaj je.^tfo smo uvideli že pred štirimi. teti — se tudi Ita* lijani ne ponašajo preveč s prfct* nim kolegom njegovim, Togliatti* jem. Če ima 16 milijonov Jugoslo* Zakaj pa ne tudi radio Trst II ? V tekočem tednu je go« stoval na radijski postaji Trst I. eden izmed svetovno znanih mladinskih zborov; Dunajski pevci. Koncert je bil velik umetniški užitek. Pevce poznamo iz nekate« rih filmov in pomeni njihov prihod in koncert v Trstu enega izmed kulturnih do« godkov prve vrste. Ta kon« cert pa je prenašala samo radijska postaja Trst I. Kako to, da se glasbene« mu oddelku slovenske ra« dijske postaje ne zdi vred« no prenašati takega koncer« ta? Včasih imamo iz Ljub« ljane prenose, ki se po svoji vrednosti še daleč ne more« jo meriti s tean koncertom. Včasih v zvezi s Trstom I. poslušamo koncerte, ki so bolj zaradi izpolnitve spo« reda, tako se vsaj zdi, saj je kaka »ritmična« glasba vse prej ko resničen umet« niški užitek. Ko pa pride v Trst res zbor, od katerega bi nekaj imeli, takrat pa se ne zdi vredno glasbenikom pri slovenskem radiu zavr« teti gumba. Tako početje zlasti duhovnikom,. Zakaj pa ne »komunist« ? »Primorski dnevnik« od 22. t. n\. pravi, da so karabinerji 21. t. m. izvedli hišno preiskavo pri znanem »slovenskem antifašistu« Bogomilu Vižintinu na Svetogor* ski cesti štev. 24. Čudimo se, da tov. Vižintina, vodjo slovenskih komunistov v Italiji in ravnatelja UIVOD*a ne marajo imenovati »komunista«. Vidi se, da se ko* munisti sramujejo lastnega imena. Števerjan ukazi ZVU najemnino res ze po* višali, bi se morala najemnina pla* čevati v sedanji višini, ker je ukaz ZVU dejanski najemninsko pogodbo spremenil po določilih člena 1339 civilnega zakonika,-Zakon od 12. decembra 1947 štev. 1461 se na Goriškem ne more iz* vajati, v kolikor je bila najemni* na že povišana po ukazu ZVU. Maršal Smuts o položaju Minstrski predsednik Juž« ne Afrike maršal Smuts je te dni na neki konferenci govoril o nacizmu in komu« nizmu. Poudaril je: »Nemčija se bo verjetno dolgo časa tež« ko opomogla, kakor po sve« tovni vojni. Pomniti je tre« ba, da je zgodovina veliko sodišče, pred katerim je bi« la Nemčija obsojena. Zlom« ljeno je bilo želo tej grož« nji civilizacije. »Po drugi strani pa je ko« munizem danes še ošaben ter se je okrepil v zadnji vojni in ga podpira kot nek« daj nacizem, ena izmed glavnih velesil. Ta velesila se zdaj širi po Evropi ka« kor še nikdar prej v zgodo« vini. Strah se polašča src in duha ljudi. Nemčija ne predstavlja več nevarnosti, zato pa zdaj počasi leze na« prej senca komunizma. Sov« jetska zveza se ne zadovo«; ljuje s svojim ozemljem. Kar se dogaja za železnim zastorom, predstavlja strah in zaskrbljenost za druge države. Vojna bi bila za Evropo strašna nesreča, ki nima primera v zgodovini. Narodi morajo biti gospo« darji svoje usode. Ne dopu« stimo, da bi nam katera koli velika država diktirala teo* rije, ki skušajo uničiti in zasužnjiti človeškega duha.« Eden svari Na zborovanju konserva« tivne stranke je govoril biv« ši britanski zunanji mini« ster Anthony Eden, ki je pozval zahodne velesile, da pokažejo večjo odločnost in se ne pustijo prestrašiti od groženj in obrekovanj. V svojem govoru j e. Eden nadalje obtožil sovjetske vojaške oblasti v Berlinu, da vršijo pritisk na ostale tri člane zavezniškega nad* zorstvenega sveta za Netn« čijo z namenom, da bi povzročili neznosen položaj na zadevnih področjih Ber« lina. »Če bodo to politiko na« daljevali — je rekel Eden — prav gotovo ne bo to v ko« rist odnošajem med Sovjet« sko zvezo in zahodnimi ve« lesilami. Ako se bodo za« hodne velesile še nadalje kazale šibke tam, kjer ima« jo upravičene vzroke za svoje pritožbe, potem ne bodo mogle zboljšati svo« jega položaja.« Angleščina po radiu V ‘torek 27. aprila bo slovenska radijska postaja v Trstu pričela »Tovariši« so sc pripravljali na z oddajo tečaja angleškega jezika za Slovence. Tečaj bo vsak torek in petek od 19. do 19.30. Vse one, ki se za ta tečaj zanimajo, opo* zarjamo, da dobe lahko brezplač* no snopiče teh oddaj. Pišejo naj na: A. I. S. Reading Room — Via Trento 2 — Trst, praznično in šumno proslavo ko* munistične zmage pri' volitvah. Ko so pa zvedeli za komunistični poraz, so se osramočeni poskrili pred domačo »reakcijo«. V znanje beguncem Begunci, bivši italijanski držav* ljani, ki želijo potovati v inozem* stvo, lahko dobijo italijanski pot* ni list. To velja do 15. septembra t. 1., ker ta dan poteče rok za opcijo. 'Razpisana trafika Ra/.pisan je natečaj za razpro* dajalnico tohaka v ulici IX Ago* sto, tik Korza Roosevelt, kjer je nekoč že bila. Prednqpt imajo vojni invalidi in pohabljenci. Prošnjo je treba vložiti takoj. ŠIRITE „ DEMOKRACIJO “ Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije« Mesečni prispevek 200 lir; M. J. za sklad 500 lir. Iskrena hvala! Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici Boji v Grčiji Poročila iz Aten javljajo, da izvaja grška armada ve« like operacije proti skupini dveh do treh tisoč komuni« stičnih upornikov v osred« nji Grčiji severno od Ko« rintskega zaliva. Pri opera* cijah sodeluje 30 tisoč gr« ških vojakov, ki jih podpi« rajo tudi oddelki grške mor« narice. Grški kralj Pavel je odšel iz Aten, da si ogleda bojišče. »Šopek cvetlični« šmarnice za žene in dekleta Dekan in Rupnik A. Z. se izra* ža o knjižici takole: »Šopek cvet* lični«, Ta pa ta. Zadeli ste žebelj na glavo. Kako je potrebno tako branje zlasti v sedanjih tako razr* vanih časih. Koliko lepih, zlatih naukov in navodil. Vsak stavek nova misel, nobene navlake. »Šo* pek« je uporabljiv, nad vse dobro* došel za šmarnično pobožnost, za zasebno branje, za Marijine druž« be. Njegova všečnost je tem večja, ker nima nikake politične barve, se lahko bere brez vsakega izpu* ščanja in popravljanja.