Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto
80 kr.
Za tuje drž. več poštni stroški.
„Soča“
z ,Gosp. Listom1 in .Primorcem1 stane na leto 5 gld. 20 kr.
	1	
	1 Oglasi se plačujejo za tristopno pelit-vrslo: enkral 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej, Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici M. 9. IDv- Rokopisi se ne vračajo.	
		
Izdajatelj in odg-ovorni urednik Ivan Meljavee. — Tiska in zalag-a „Gor. tiskarna* A. Gabršček (odg-ovoren Jos. Krmpotič).
Kronberški studenci in goriški vodovod.
V vodnopravnetn vprašanju, ki je povod pravdi med grofom A. Coronini-jem in goriškirn mestom, je bil poklican gosp. R. II o e r n e s, profesor na vseučilišču v Gradcu, da pojasni preporno stvar kot geološki izvedenec. Na licu mesta je ta strokovnjak proučil razmere, v katerih prihajajo kronberški studenci na dan, preiskal je, zakaj se precej zdatno menjava množina njih vode, in ko-nečno je nasvetoval, kako naj bi se goriško mesto preskrbelo z zadostno množino dobre vode. Vspehe svoje preiskave je izvedenec prijavil v mali tiskani razpravi in iz nje posnemljemo te-le poglavitne posledke:
Trnovska planota je zgrajena večinoma od apnenca. Voda, ki pada na njo iz ozračja kol dež in sneg, hitro zleze v obilne apnenčeve razpoke, teče po njih vedno globokeje v gorski masi in skuša na južnem znožju planote zopet priti na dan. Zatorej nahajamo na kronberški strani toliko studencev. Spodnji del južnega pobočja trnovske planote pa ni od apnenca, nego je vseskozi od Solkana do Vipave od laporja in peščenca, ki vode ne prepušča, temveč tvori nepropusten jez ali nasip, za katerim se podtalna voda planete nabira. Kjer pa voda jez preseže, priteče na dan kot studenec. — Posebne razmere, ki jih tukaj ne moremo podrobno razlagati, tvorijo, da kronberški studenci dobivajo vodo le iz gore Sv. Gabrijela. Samo studenec, Jerebica imenovan, in drugi viri, ki so blizu sedla med goro Sv. Gabrijela in Danijela, namreč Mrzla voda in Veliki potok, (ki pa imata manj vode), dobivajo tudi nekoliko padavine iz ravniške kotline.
Ozemlje, ki poji kronberške studence,, je torej primeroma majhno. Ob deževju so viri vsled tega bogati vode, ob suši pa se zelo skrčijo. Posebno previdno je treba ravnati s studenci še zaradi tega, ker je imenovani nepropustni nasip laporja in peščenca tu in tam prepočen, tako da voda ne izvira le na meji peščenca in apnenca, nego nekoliko niže iz takih razpok. V okrožju studencev se torej ne sme zemlja zdatno razkopavati. Kaj lehko bi pri takem delu zadeli na kako razpoko, in odprli vodi nov odtok, tako da bi sedanji studenci bili oškodovani. Ozemlje kronberških studencev je treba potemtakem varovati postavnim potom in tamošnji zaklad dobre pitne vode se more ugodno izkoristiti le, ako se interese n tj e dobrovoljno poravnajo.
Čeprav so kronberški studenci za Gorico velike vrednosti, vendar sedanji primitivni in poškodovani vodovod za mesto ne zadostuje. Dovolj vode daje ob obilnem deževju, premnogokrat pa že sedaj mesto trpi ob pomanjkanju vode. Ako bi se sedanji vodovod popravil in studenci boljše zajeli, dobilo bi mesto že precej več vode, ki sedaj hodi v izgubo, trajno bi pa tudi na ta način ne bilo pomagano.
To bi se doseglo le tedaj, ako bi napeljali v mesto drug, trajno bogat studenec. Tak se tudi nahaja ne daleč od Gorice. To je mogočni Mrzlek, ki izvira na vznožju Sv. Gore nad Solkanom v Soški dolini. Tam je izvrstne vode veliko več, kakor jo bode kedaj potrebovala Gorica. Nekateri celo trde, da bi Mrzlek zadostoval ne le za Gorico nego tudi za Trst. Škoda je le, da izvirek nizko leži, in torej ni možno, da bi voda vsled naravnega padca pritekla po ce-
veh vodovoda v Gorico. Upanje, da bi se dal studenec zajeti višje ob pobočju Sv. Gore, je najbrže prazno, ker si je menda že sam izglodal v gori nizko ležečo strugo. Treba ga bo dvigniti v posebno shrambo, ki bi se napravila ob pobočju Sv. Gore. Dviganje bi lehko preskrbela Soča sama. S pomočjo zmerno visokega jeza v Soški strugi bi se s turbinami ne dvignil le Mrzlek, nego preostajalo bi vodne moči dovolj, da se ž njo preskrbi mestu elek-triška razsvetljava in po vrhu dobe še mogočne delavne sile za tvornice in obrtniške delavnice. Projekt v tem smislu je že narejen, in le velikanski stroški ovirajo izvršitev. Vendar ne preostaja drugega nego lotiti se ga, kajti na drug način ni možno preskrbeti Gorici najpotrebnejšega:	dovoljne
množine dobre vode.
Domače in razne nnvice.
Razglas deželnega odbora županstvom na Goriškem: Visoko c. kr. namestništvo v Trstu je z dopisom z dne 28. marca t. 1. št. 390, Pr. priznanilo naslednje:
„V seji poslanske zbornice državnega zbora dne 13. januvarja t. 1. je mogel prev-zvišeni gospod železniški minister v svoje posebno zadoščenje javiti v imenu vlade, da se je ona odločila za zgradbo druge železniške zveze s Trstom in da predloži čim brže dotični načrt zakona.
Po izidu dotičnih poizvedb in obravnav namerava država kolikor v narodnogospodarskem, toliko v skupno-državnem interesu v prvi vrsti v poštev vzeti zgradbo železnične črte Schvvarzach - Gastein-Malnitz do Millbrucken oziroma Spital in od Karner -Villach skozi Bohinj in po baški dolini do Gorice.
Načeloma pa se stavi za izvršitev te železnične črte pogoj -Vkakoršen seje redno stavil v novejem času tudi pri zgradbah drugih državnih železnic, da imajo udeležene dežele in krajevni udeleženci pravočasno zagotoviti primerne nepovračljive doneske (kakor vplačila v gotovini, odstop potrebnih zemljišč, delo, [robote] ali pa tudi letna vplačila) v založbo znamenitih stroškov za zgradbo omenjenih železničnih črt (za železnico čez Ture okroglih 30 milijonov in za bohinjsko železnico okroglih 33 milijonov goldinarjev).
Vsled razpisa nj. prevzv. gospoda že-lezničnega ministra z dne 3. februvarja t. I. št. 839/1. počuščujem se tora j prositi slav. deželni odbor, naj mi blagovoli čim brže doposlati določno izjavo zastran nepovrač-Ijivega doneska, ki ga dežela odmeri za zgradbo bohinjske železnice.
Slavni deželni odbor naj izvoli ob enem zaslišati o tem tudi krajevne udeležence in sporočiti mi potem o izidu dotičnih dogovorov*.
Z ozirom na to se vabi slavno županstvo, da predloži to zadevo v kratkem občinskemu starešinstvu v razpravo in sklepanje. Glede na Velike koristi, ki jih morejo pričakovati od zgradbe bohinjske železnice prav posebno tiste občine, skozi katere bo držala ta železnica, naj bi starešinstvo sklenilo, ali, koliko in na kak način naj bo občina v denarju, ali delu, alijodstopu zemljišč donesla v založbo dotičnih ogromnih stroškov. Ta sklep je semkaj naznaniti v 4 tednih.
Slavno županstvo naj povabi tudi posameznike, kakor lastnike tovarnic, velepo-
sestnike in veletrgovce, katerim bo železnica v posebno korist, naj obljubijo in zagotove prostovoljne doneske v zmislu namestništve-nega vabila.
Deželni odbor deželni glavar Coronini.
*	V 1’odgori je bila v nedeljo velikanska narodna slavnost na dvorišču župana g. Antona Klančiča; priredilo jo je tamošnje „Katol.-poliL-narodno društvo". Vhod na dvorišče je bil krasno odičen z zelenjem, s papirnimi verigami v narodnih barvah in z zastavami; nad vhodom sta bili sliki Nj. Veličanstev. — Dvorišče je bilo zares divno prirejeno, vse v balonih z narodnimi barvami, v enakih papirnih verigah in zastavah.
—	To je bil krasen pogled! — Že pred peto uro so prihajale od vseh stranij nepregledne množice občinstva; kmalu se je napolnilo prostorno dvorišče, da so bile zasedene vse mize, vsi koli; cenili smo 2500 — 3000 oseb. Tu je bilo živahnega razgovar-janja, prepevanja in vsakovrstne zabave! Tu je prepeval domači pevski zbor podgorski, tam zbor „Goriškega Sokola" zopet tam pevci iz Cerovega; no, čuli srno tudi petje naših okoličanskih deklet, ki so bile zbrane v močan zbor. Posebno je ugajala neka izvirna po načinu „Le pustite*. Skratka: živahno, veselo je bilo ta dan v Podgori. — Zvečer je prižigal g. Makuc umetne ognje: rakete, možnarje, kolesa v narodnih barvah. Gosp. Makuc se je pokazal tudi ta večer kot dovršenega mojstra v izdelovanju umetnih ognjev. Rojaki, podpirajte ga, ako česa potrebujete. — Vsa slavnost se je dovršila v popolno zadovoljnost vseh udeležencev. — Naj bi doživeli še več takih slavnostij v naši okolici! Kdorkoli, tudi največji pesimist, je pogledal vse te pisane množice v Podgori in slišal njih pogovore in petje, ta je gotovo z veselim srcem vsklikal z množicami tega probujenega naroda vred iz polnega grla:
Le pustite naj kričijo,
Naj razsajajo norijo,
• • • .................
# J M
*	Opozarjamo Slovence z dežele, posebno one, kateri prodajajo sadje, naj stehtajo svoje blago doma predno je prinesejo na trg v Gorico, kajti nekdo nas je opozoril, da nekega dne ni šlo vse natančno pri va'ganju češenj na za to odločenem kraju. Ta mig naj zadostuje našim ljudem. Pozor torej!
*	Zavarovalnico za živino so ustano-
vili mirenski kmetovalci na tiho nedeljo. Živinorejci so se zavezali med seboj, da hočejo vsakemu udu, v slučaju, da mu pogine živina, kupiti drugo živino. Zavarovalo se je dosedaj nad 200 glav govedine, in sicer večinoma iz Mirnega in Peči, ker Rupenci so trdoglavni. A glejte, že v četrtek po tihi nedelji je poginila krava nekemu strojarju iz Rupe, ki je posebno govoril proti naši zavarovalnici. Za ustanovitev so se posebno trudili veleč. g. župnik in trije posestniki. Slava njim ! Le vrlo naprej v blagor ubogega ljudstva !	„P. L."
*	Babilonski stolp in prvotni jeziki.
—	Rimski enciklopedijski časopis „II di-fensore" za april t. 1. govori o jezikih, katere so začeli govoriti ljudje, kakor pravi sv. pismo, ob babilonskem stolpu; iz enega jezika, t. j. židovskega, jih je nastalo nakrat
72, in sicer prav toliko, kolikor je bilo rodov, ki so se zjedinili za dozidanje babilonskega stolpa. Dandanes je ostalo od teh le še sedem jezikov, od katerih prihajajo vsi drugi; ti so; hebrejščina, arabščina, grščina, slovanščina, germanščina, tartarščina in latinščina. — Tako „II difensore".
*	Porotno sodišče je pričelo včeraj. Slovencev je bilo izžrebanih kakih 14—15. Toda — saj je že tako pri nas — lepo število njih so si izprosili oprostitev, ki se jim je rada dovolila, da čisto slovenska porotna klop ni niti mogoča. Tako je! Za kar se borimo toliko časa, to nam podira cvet slovenskega ljudstva vsled osebne komoditete in vsled pomanjkanja dobre volje !
*	Osebne vesti. — Gospod dr. Alojzij Franko, odvetnik, se je poročil včeraj v Solkanu z gospodično Gabrijelo Dol jakovo, hčerjo pokojnega iskrenega rodoljuba in poslanca g. Matije Doljaka. Častitamo! Mnogaja ljeta!
Gospod Adolf Gruntar iz Kobarida je napravil drugi državni izpit iz pravoslovja z odliko. Častitamo!
*	V državnem zboru je pričela v soboto popoldne razprava o nujnem predlogu poslanca dr. Gregorčiča o razmerah na Goriškem. Prvi je govoril dr. Gregorčič in sicer nad dve uri, dokler mu predsednik ni odvzel besede. Njegov govor priobčimo v „Soči“. Omenjamo le, da je ostro prijemal našo domačo vlado na Primorskem in jej našteval dolgo vrsto grehov. Lahi so strupeno ugovarjali; često je nastal pravi vihar v zbornici. Posebno srdito se je ponašal g. Blaž. — Ker g. dr. Gregorčič ni utemeljeval le nujnosti, marveč se je spuščal tudi v podrobnosti, ga je predsednik često opominjal, naj se drži predmeta, a po dveh urah mu je odvzel besedo. Naš poslanec je dobro vedel, kaj je utemeljevanje n u j n o s t i in kaj predloga samega; ali ker ni gotovo, da bi bila nujnost sprejeta, je povedal že pri tej priliki kolikor največ mogoče podrob-nostij o dogodkih v Gorici in okolici. Več v prih. „Soči“. Hvala g. poslancu na tem lepem govoru !
Danes bo nadaljevala razprava o primorskih razmerah. Naš poslanec gosp. dr. A. Gregorčič bo zopet govoril, oziroma bo nadaljeval svoj govor. — Gospod Blaž bo zopet razkazoval svoja znanje a la Wolf in Tiirk. Ein Schelm, der mehr giebt als er bat!
*	Brzojavka dr. Gregorčiču. — Pri ljudski veselici v Podgori je podpisalo 1215 mož naslednjo brzojavko na državnega poslanca, veleč. g. dr. Gregorčiča:
„Goriški Slovenci nepopisnim oduševljenjem in udano hvaležnostjo pozdravljajo Vas in Vaše gospode tovariše o priliki razprave primorskih žalostnih odnošajev, zlasti zahvaljujejo Vas za Vaš izborni sobotni govor. Prosimo vstrajnosti in odločnosti v zahtevi, da se mora korenito premeniti ves dosedanji vladni sistem na Primorskem in odpraviti osebe, ki so premembi na potu. To bodi conditio sine qua non v direktivo slovenskih poslancev nasproti osrednji vladi in parlamentarni večini. To prosimo, to pričakujemo, to se mora izvršiti, ako merodajni krogi hočejo pomiriti razburjeni narod slovenski. Prosimo, da to sporočite Njegovi Vzvišenosti grofu Badeniju. Slava našim poslancem !“
*	Za brzojavko dru. Gregorčiču na
Dunaj je nabral gospod hotelier Suda v Podgori 33 gld., neka druga oseba pa gld. 0-55. — Ker je stala brzojavka le gld. 5'25, je ostalo gld. 3 4'30 za „Slogine zavode* v Gorici, Imena darovalcev prinesemo v „Soči“. Hvala gospodu Sudi na trudu!
*	Badcnl o Italijanih. — Ker so
glasovali italijanski poslanci v družbi z Nemci za obtožbo ministerstva, je baje dejal grof Badeni nekemu laškemu poslancu: „Vi ste zapustili mene, zato zapustim tudi jaz vas; nameraval sem govoriti v zbornici za vas, a kar bi zdaj povedal, storim to po ustih kakega poslanca*. — Tak6 je sporočil tržaški „Piccolo*. — Res je, da se je Badeni jako poležal za Italijane. Imeniten poljski poslanec
je dejal pri neki priliki : Saj Badeni še Poljak ni, on je Italijan !
*	Živio „Lenaši* ! — Neki goriški Lah je bil ves blažen, kor je sli-al klicati v okolici : Živio Lenaši! Mislil si je: Saperlot, časi s<? spreminjajo! — Revež ni vedel, da so okoličani klicali na polna grla: „Živio le naši!"
*	„Živio" v Benetkah. — Pred meseci smo poročali, da deklice nekega višjega zavoda, v Bolonji so pozdravile italijansko kraljičino, Jeleno črnogorsko, z našim „živio". Te dni je bil pa neki Goričan v Benetkah na umetniški razstavi; po vseh ulicah mu je donel na uho naš „živio", ki je začel nadomeščati klic „evviva". Zaprli niso nikogar radi tega. Ko je pa prišel v Gorico, je vprašal najprej: Koliko so jih zaprli zadnje dni, ker so klicali „živio"? — Tablo!
*	Novačenje v Solkanu. — Za vse občine od Solkana v hribe bo novačenje 31. t. m. v Solkanu. — Kakor se vidi iz tega, vojaške oblasti še ne nameravajo postreljati mladeničev, ki so šli zadnjič raje domov nego da so šli na nabor k Vaileku mesto v Podturn, kamor so bili poklicani. — Solkanci zopet nekaj zaslužijo; toda goriški krčmarji nameravajo pritožiti se, da se jim škoduje na tako nespameten način.
*	Lep vzgled! — Po vzgledu gospice Josipine Repenšek (Pepce Petelinčkove) se je lotil nabiranja za „Slogine" zavode tudi g. Alojzij Nemec iz Gor. Vrtojbe in nabral po hišah 10 gld. 10 kr. z obljubo, da bo nadaljeval nabiranje. Od te svote so darovali: Frančiška Batistič 50, Andrej Batistič 20, Josipa Hojak 10, Alojzija Jarc 10, Terezija Lasič 10, Katarina Filipič 10, Marija Lasič 10, Josip Peloz 20, Josip Gulin 10, Marija Bizjak 20, Janez Nanut 15, Josip Gerbic 20, Roza Pelos 20, Anton Nemic 10, Katarina Boštjančič 20, Peter Madon 20, Franc Arčon 20, Miha Bone 20, Josip Lasič 10, Franc Lasič 15, Alojzij Černe 20, Frančiška Živic 20, Frančiška Nemic 15, Frančiška Glešič 15, Ana Skrabot 10, Katarina Boštjančič 50. Anton Černič 15, Josipa Nemec 10, Rudolf Simšič 15, Franc Batistič 20, Anton Boštjančič 20, Marija Gulin 10, Josipa Sokol 10, Angela Černe 20, Alojzija Černe 30, Janez Lasič 15, Frančiška Markič 15, Katarina Lisjak 5, Marija Covdek 10, Katarina Pavlin 10, Katarina Cučič 10. Marija Coudek 10, Andrej Železnik 10, Frančiška Nemec 50, Blaž Reščič 20, Josip Boštjančič 10, Josip Nemec 10, Marija Batistič 10, Lovrenc Simčič 50, Pavlin Franc 20, Angela Lasič 20, Alojzija Lasič 20, Karolina Lasič 20, Josip Lasič 5, Josip Jakec 5, Franc Kuljat 5, Florijan Batistič 10, Josip Kobar 20, Nemec Josip 10, Lasič Franc 10 kr. in Andrej Lasič 15 kr. — Požrtvovalnemu mladeniču izreka uredništvo v imenu obdarovanih zavodov svojo najiskrenejo zahvalo in izraža nadejo. da bodo nasledovali njegov izgled rudi drugi mladeniči v naši okolici!
*	Slovenski napisi. — Bojkot je nekaj pomagal na to stran, kajti slovenski napisi so se že pokazali nad marsikatero prodajal-nico. Tako imajo lepe slovenske nadpise nad svojimi prodajalnicami : g. Ambrož F u r 1 a n trgovec z jedilnim blagom na tržaški cesti, Jakob Janež, sedlar v cipresni ulici, Peter Drašček trgovec z jedilnim blagom v Stolni ulici in Karol Drašček pek na Kornu. Slovenski nadpisi nad prodajalnicami naj vodijo Slovence le v slovenske prodajalnice. Mi toplo priporočamo našim rojakom z dežele, naj se poslužujejo le pri naših trgovcih in pekih!
*	Občni zbor ženske podružnice družbe Sv. Cirila in Metoda v Gorici bo v nedeljo 16. t. m. ob 3. uri popoldne z navadnim dnevnim redom v Slov.- Čitalnici.
*	Duhovniki pri zidu. — Neki žid je že obljubil, da 22. marca ostane nevtralen pri volitvi v veleposestvu. Toda isti dan sta prišla k njemu dva laška duhovnika, ki sta mu toliko prigovarjala, da sta ga konečno premotila. Žid je šel volil! Danes se najbrže že kesa.
*	Sneg v maju. — V petek je padlo na Predelu do 80 cm. snega. Na koroški strani so ga orali od Rajblja do Trbiža.
*	V Št. Petru tamošnji pevski zbor zopet marljivo goji narodno petje. Zbor šteje okoli 30 članov. Naprej po taki poti v čast naroda in našega prijaznega Št. Petra !
*	Zgubil je nekdo pri podgorski veselici srebrni urni lanec. Kdor ga je našel, naj ga blagovoli prinesti v našo tiskarno proti primerni odškodnini v prid Sloginim zavodom.
*	Našel seje zastavni list goriške zastavljalnice glaseči na 30 gld. — Kdor ga je zgubil, naj se oglasi v naši tiskarni.
*	To bo uradnik! — Sin c. kr. dvornega svetnika viteza Bosizia se pripravlja za polit, službo pod vodstvom svojega očeta v Gorici, kar je proti obstoječemu redu. Privolilo se mu je to izjemoma, češ, da se bo učil tu — slovenski. Hvala lepa za take poklone!
Ta nadepolni sinko je bil v nedeljo popoldne v glediški kavarni; ondi je pridno zabavljal proti grofu Badeniju in proti „pol-nische Wirthschaft“. Družba uglednih plemičev je kar debelo gledala toliko smelost tega gospodiča. — Toda nesrečna sreča je hotela, da je bil blizu tudi sorodnik grofa Badenija, ki je slišal vse in bil sam priča o nečuvenih razmerah na Primorskem. — Nekaj drugega v prihodnji „Soči“.
No verujte zvijačam goriških trgovcev! — Ako goriške trgovce razkrinkamo v svojih časopisih, se pridejo opravičevat, češ, jaz sem takšen in takšen, nisem nasprotnik Slovencev, ker sem rojen mej njimi, oziroma sta mi bila roditelja Slovenca in nas nadlegujejo toliko Časa, dokler ne popravimo svoje vesti v tem smislu. Ko to storimo, tedaj zopet zlorabljajo naš popravek v svoje svrhe, češ, „Soča" nas priporoča itd. Ker nismo škodoželjni, nočemo za sedaj objaviti dotičnih imen, dostavljamo pa in opozarjamo naše ljudstvo zopet, naj ne veruje niti pičice takim trgovcem, ki bi jim hoteli obesiti kako laž, kot se je zgodilo nekemu možu iz Šmarja pri nekem trgovcu z jedilnim blagom, kojega smo svoj čas razkrinkali. Isti mož je dal tiskati pri nas trgovske račune in ker je na njih tiskana tudi naša tvrdka, uporablja jo kot dokaz nasproti Slovencem, da je naš mož, oziroma se je sklical na „Sočo", katera ga je baje zopet priporočala. Rodoljubni mož iz Šmarja je kupil blago pri naših trgovcih, ker se ni prepričal o resničnosti trgovčeve trditve.
Zopet Slovenci! — Slavni „Cor-riere" in njegovi zagrizeni poročevalci nas kar na miru pustiti ne morejo! Kamor se obrnejo — povsodi vidijo le Slovence, kako izzivajo, kamnajo, razsajajo in celo — beračijo. Kmalu ne bomo smeli več na ulico! Tako se pritožuje nekdo v „G." radi Slovencev, češ, da beračijo v ljudskem vrtu in da radi tega bolniki ne morejo mirno uživati ta goriški „paradiž". :— Seveda, Slovenci so pri goriških Lahih zabiti ljudje menda le radi tega, ker nosijo svoje groše preradi v njih prodajalnice. Slovenci, zapomnite si: dokler vas bodo smatrali za zabita stvorjenja, ljudstvo z živinskimi nagoni, katero je stvar-jeno le za robstvo, dotlej no prestopite praga njihovih prodajalnic. Na vsa taka izzivanja odgovarjamo Sloveči le : Svoji k svojim !
Nekatero Slovenke, katere kupujejo blago na pokritem trgu, so nas opozorile na dejstvo, da nekoji zavedni Slovenci kupujejo zelenjavo in druge potrebe pri takih prodajalkah, katere so nam Slovencem sovražne. Povedale so nam tudi imena in nas prosile, da to gospodo opozorimo, da se morajo držali narodnega gesla „Svoji k svojim!" tudi na sadnem trgu. — Mi smo s tem storili našo dolžnost — imena pa zamolčali —_ upaje, da se bo vpošteval opomin: „Svoj) k svojim!" tudi na pokritem trgu.
Nov most čez Sočo pri Barki. — J
kratkem se začne graditi na državne stroške nov most čez Sočo pri Barki. Most bo kamenit in 300 m dolg. Podjetje sta dobila inženirja Dreossi in Antonelli.
Železniška postaja v Devinu.
Prometno nadzorstvo južne železnice v Irstu javlja, da se železniška postaja v Devinu otvori dne 1. junija t. 1.
„Affarlstl del uiiuuscolo organe delle serve*1 in „giornalisti hottegai“, nas imenuje „La Sentinella del Friuli“. S takimi priimki nas gotovo ne vžene v kozji rog in tudi ne odvrne od tega, da ne bi j priporočali samo svoje trgovce, ukljub obljubam, kateri so storili razni gospodje laški trgovci, ko so uvideli, da jim trgovina peša. Nam je pred očmi najprej narodna korist in potem še-le zasebna. — Da je tako, morejo pričati razni trgovci, katere smo zavrnili z oglasi in ž njimi tudi njihov denar. To si naj zapomnijo gospodje okoli uredništva laških časopisov!
Hudo jim prode ! — Na naše priporočilo so se oklenili Slovenci skoro izključno le trgovine g. Jurija M o s e t a, kar seveda ne ugaja našim nasprotnikom, ki zavidajo Mosetu, da ima obilo odjemalcev, oziroma, da je dobro došel tudi na deželi na razne sejme. Radi tega so ga začeli napadati po laških časopisih, češ, mož je tak in tak. Najprej ga je napadla „Sentinella", potem „Corriere" in slednjič celo „La Patria del Friuli". Ti napadi bi škodovali g. Mosetu le tedaj, ko bi imel kaj odjemalcev mej Lahi, kar pa v tem slučaju ni res, in radi tega mu delajo le reklamo še med onimi, katerim slučajno pridejo v roke ti časopisi. Gospod Moše je poslal „Sentinelli" popravek, — ker ga je bila ista napadla, da na semnjih razobeša rusko zastavo, — v katerem je naglasil, da je bila razobešena v stanoviten! kraju zastava le v slovenskih narodnih barvah, ki niso prepovedane v Avstriji. Tako je tudi on zamašil usta onim obrekovalcem, ki vidijo povsod le rusko zastavo. Gospod Moše je obljubil, da postavi tudi slovenski napis nad svojo prodajalnico ter da bo odprt Slovenec na vse kraje, in ker upamo, da svojo obljubo izpolni — kolikor se dostaja napisa čim preje, — priporočamo ga vnovič Slovencem. V kratkem odpre zalogo modernega manufakturnega blaga v prvem nadstropju svoje hiše v Raštelu.
Laška predrznost na slov. zemlji.—
„Raje točim Lahom po 10 kr. nego tem surovim solkanskim fantalinom po 24“ je rekla zagrizena Lahinja, lastnica neke zasebne krčme v Solkanu; a dajala jim je še mnogo drugih razžaljivih primkov. Solkanci ! Pozor na deseto narodno zapoved!
Upravnlštvo „Frankove44 kave —
menda, da nas potolaži ali podkupi — nam je ponudilo dva oglasa za „Sočo“ skozi vse leto. (Dohodek je bil proračunjen na 100 gld.) — Mi smo se izjavili pripravnimi, sprejeti oglase le pod pogojem, ako se ustreže želji, katero so izrazili v „Soči" št. 15. nek ter i odjemalci. — Na naš pogoj smo dobili negativen odgovor. Počakamo še nekaj časa* in tedaj naznanimo, kaj nam bo storiti, da se našim zahtevam tudi s te strani ugodi! Zavedne slovenske gospodinje naj se mej tem pripravljajo, kajti le one bodo poklicane v' boj. Kathreinerjeva kava lahko nadomesti Frankovo.
„Grand Hotel Suda44 postaja sedaj zbirališče goriških Slovencev. To strašno jezi dopisune laških časopisov in so vsled tega napadli g. Suda v „Patria del Friuli" pripo-ročaje laškim popotnikom, da se ga izogibajo. Onega, katerega Lahi napadajo le zato, ker daja zavetišče Slovencem, morajo Slovenci podpirati in radi tega zopet priporočamo Slovencem — posebno onim, kateri potujejo — v Gorici le S ud o v „Grand Hotel" nasproti glavni pošti. Razim plzenskega piva toči odslej tudi vrhniško pivo po 24 kr. liter. To pivo pa je iz goriške zaloge rodoljubnega gospoda Rovana. „Svoji k svojim!"
Iz Pevme nam poročajo, da je neka •deklica kupila pri Lahu v Gorici blago za predpasnik, katero je tudi plačala. V svoji hitrici na dom — je pozabila blago v pro-dajalnici, na kar se je spomnila še-le, ko je bila skoraj pred durmi doma. Povrnila se je nagloma v prodajalnico in prosila za že plačano blago. Prodajalničar ji ni hotel verjeti, da je blago pozabila in jo je še zmerjal z navadnimi goriškimi, Slovence žalečimi psovkami. Le vsled dekličinega rotenja in jokanja je dobila blago. Zapustila je prodajalnico z 'obljubo, da nikoli več ne prestopi praga iste.
Neka druga srčna žena iz Pevme pa je kar odganjala od te prodajalnice domačinke in jih pošiljala k „Zorzetu" (Mosetu). To vse pa le radi tega, ker je bila deklica s „ščava" zmerjana. — Slovenke, držite se gesla „Svoji k svojim!“ pa gotovo ne boste razžaljene !
Najden mrtvec — Dne 3. t. m. se je našlo mrtvo truplo okoli 20 let starega, doslej še neznanega mladeniča v Podgori blizu ločniške meje ob Soči. V vodi je moral biti še del j časa, ker je že močno dišal.
Na glavi je bil ranjen, redki lasje so črne barve, sploh pa je okroglega in polnega obraza, krepke postave, srednje velikosti, roke je imel bolj gosposke (t. j. ne preveč zdelane); našli so ga pa popolnoma nagega.
Zavarovanje. -• Čitali smo nedavno v nekem slovenskem listu, da se bode v prihodnjem zasedanju državnega zbora stavil predlog, da mora imeti vsak posestnik zavarovana svoja poslopja proti ognju pri kakem vzajemnem zavarovalnem društvu. Ideja ta je pač vredna vsega uvaževanja. Ko bode namreč ta ideja zadobila neizogibno zakonito veljavnost, treba se bode tedaj vsakemu še ne zavarovanemu zavarovati ter skrbeti tudi na ta način za obstanek svojega imetja. Tu pa naj vsaki slovenski gospodar modro ukrene — morda tudi še predno ideja zakon postane — da zavaruje svoje imetje le pri kakem domačem, narodu naklonjenem društvu, da se ne zateče h kakim Židom ali drugim narodnim nasprotnikom, ki so le v izkoriščenju naroda nedosegljivi. Slovenski gospodar zavedati se mora svojega slovenskega imena in mora imeti vsekakor toliko slovenskega čuta, da bode pri oddaji svojega imetja v zavarovanje upošteval le zavod, ki ž njim živi in čuti in ki mu daje zagotovilo kakor vsaki drugi prvih zavarovalnih zavodov. Slovenski zavedni gospodarji! Zavod, katerega imamo v mislih je banka „Slavija", banka, ki nam je neštevilnokrat dejanski pokazala, da nima na svojem praporu samo zapisano geslo „Svoji k svojim", ampak da tudi dolžnosti, ki jo na to geslo vežejo, vestno izvršuje.
Novinci in konji. — :V Gorici niso pustili skozi mesto mladeničev, ki so šli na vojaški nabor, ali konje so pa pustili, ko so jih vodili k naboru. Torej: ljudje se gonijo k vojaškemu naboru po živinskem trgu, živina pa po lepih mestnih ulicah. To su zlati časi!
Naznanilo. — Podpisano ravnateljstvo daje s tem na znanje, da one zasebne kandidatinje, katere se žele podvreči preskušnjam za otroške vrte ali ročna dela, imajo vložiti svoje prošnje z vsemi dotičnimi prilogami pri tem ravnateljstvu najpozneje do konca meseca majnika. Na tiste prošnje, ki se po tem obroku vlože, se ne bode ozir jemalo.
Gorica, dne 3. majnika 1897. Ravnateljstvo c.kr. izobraževališča za učiteljice, ravnatelj F r. H a f n e r.
In taki naj bodo nepristranski? —
Nadepolni sin c. kr. dostojanstvenika se tudi pripravlja za c. kr. uradnika. Ta ljubeznivi sinko je dejal pri neki priliki: „Na Travniku bi trebalo postaviti vislice in obesiti prvega Gabrščeka, potem Coroninija, Gregorčiča in še nekaj drugih, pa bo mir v deželi". — In taki šrnrkovci naj bodo nepristranski uradniki?
Reklame je treba! — Neki Slovenec je prinesel v sredo v „Goriško ljudsko posojilnico" 1000 gld., katere je imel prej v tujem zavodu; čital je opomin v zadnji „Soči" in priskočil narodnemu zavodu na pomoč s tisočakom ! — Vsak zaveden Slovenec naj ga posnema!
Klin s klinom! — Slovenci smo bili vedno izzivani z znano laško pesmico „Lasse pur" etc. In to se je godilo, dokler nismo začeli odgovarjati z enakim orodjem, to je s pesmico:
Le pustite naj besnijo,
Pesem svojo naj rohnijo,
.!!!
Ta pesem je postala „goriška narodna pesem", katero pojo že po vseh krajih kot odziv na laške razžaljujoče besede. Da
se naša pesem še bolj razširi mej ljudstvom, smo jo natisnili z desetimi narodnimi zapovedi vred v več tisoč iztisih. To pesem prodajamo v korist „Slogi" po najniži ceni. to je po 20 kr. 100 iztisov franko po pošti.
—	Rodoljubi, le po nji!
Radodarni doneski. — Za Slogine zavode je poslal gosp. Fran Krašovec, c. kr. sodnik v p. v Gradcu, kot blagajnik podružnice sv. Cirila in Metoda v Gradcu, 50 gld. v ! imenu gospoda Avgusta Skočir-ja, župnika v deželni bolnišnici v Gradcu z izrečnim namenom kot podporo za slovensko šolo v Gorici. Plemenitemu rodoljubu izrekamo tem potom presrčno zahvalo v imenu obdarovanega društva. Bog daj obilo posnemalcev! — V narodni gostilni gosp. Ivana Gleščiča („Pri petelinu") v nunski ulici je nabrala gospica Pepca Petelinčkova 5 gld. mej raznimi gosti, a dne 27. pri proslavi godu Jurija Moseta, 8 gld. (od teh je daroval sam Moše 5 gld.) To rodoljubno gostilno priporočamo našim rojakom v Gorici. — Gosp. F. S. v. G. 2 gld. — Anton Rejc 50 kr. — Solkanski mladeniči nabrali v Solkanu 2 gld. h katerim je pripomogel svojevoljno voznik Ušaj iz Gorice nekaj desetic, ravno tako dodal je isti tudi pri Fonu 20 kr. — Čehovin Fl. v Branici (zakasnelo) 1 gld. — Pri večerji po sklepu novega mosta v Rodežu nabrala Olga Konjediceva gld. I'oO (med temi darovala Jož. Volk in Mart. Boltar po 1 krono).
—	Vikar Jos. Mašera zbral na Sv. Gori 16 gld. — V Opatjeselu v krčmah Marušičevi, Jelenovi in Zavadlavovi zbrala Štefan in Aleks. Marušič gld. 8‘86, (med temi krčmarja Z, in M. po 1 gld., Ant. Pahor 50 kr.) — Pri krogljanju v Batujah 1 gld. — Župnik Ignacij Leban v Batujah 3 gld. — Duhovnik J. F. na Fur. gld. 4‘35. — A. Štemberger nabral na veliki ponedeljek med braniškimi rodoljubi 6 gld. — Vikar J. Kosec 3 gld. — Neimenovan na Dunaju 1 gld. — Za „Slogine" zavode je nabral 2 gld. 20 kr. Anton Nanut mej šentandrežkimi pevci v gostilni pri Fonu v semeniški ulici. — Jožef Pavlin je nabral 60 kr. v krčmi g. Jožefa Vižin v Krom-bergu, ker je zmagal laškega agitatorja. — Števerjanci so nabrali v Maražovi gostilni v Pevmi 1 gld. 30 kr. — Doplon vina pri sokolovi veselici vrgel po g. Sudi 1 gld. 40 kr.
—	Nenarodne žeplenke pri Drehorju 40 kr.
—	Nabrano v zasebni rodbini 32 kr. — Za mesec maj so dali: gg. Ivančič Josip, profesor, 5 gld. — Santel Anton, profesor, 1 gld. — Rosane Simon, trgovec, 1 gld. — Bežek Viktor, profesor, 1 gld. — Koren Anton, trgovec, 1 gld.— Kavčič Josip, c. kr. notar, 1 gld. — Blažon Franc, uradnik, 1 gld. — Drašček Peter, trg., 1 gld. — Dr. Kerševani Martin 5 gld. — V Medani je nabral Ivan Domicelj, trgovec iz Kormina v Simčičevi gostilni v spomin Gregorčičevega shoda 2 gld. 20 kr., k tej svoti je doložil sam g. Domicelj še 80 kr., torej skupno 3 gld. — Visoko-rodna gospa grofica Matilda Attems iz Podgore, je darovala 90 kr. kot preostanek goldinarja, s katerim je poslala po zavitek užigalic družbe sv. Cirila in Metoda. — Nabralo se je v gostilni pri Reji gld. 1.61 v družbi Slovenk in Slovencev. — V gostilni „pri petelinu" (Gleščiču v nunski ulici) v enaki družbi nabrano gld. PIO. — Pepca Petelinčkova je nabrala zopet 4 gld. v gostilni g. Gleščiča. Hvala rodoljubni gospici na njenem prizadevanju v prid našim šolskim zavodom! — Po veselici „Goriškega Sokola" se je nabralo v Sudovem hotelu 4 gld. — Kurat Andrej mesar na Livku 5 gld. — Odvetnik dr. Karol Triller v Tolminu 25 gld.
—	Poljšak Filip v Šmarjah zbral kot kazen za izgovorjene tujke gld. 2’20. — Valantič Ana 50 kr. — Neki gospod v Podgori 20 kr. po gospici Likarjevi. Prašnikov pipček 3 kr. —Za pesem „Le pustite" in „Deset narodnih zapovedi j" daroval gostilničar Gorjanc (pri Attemsu) 50 kr; trije Kanalci 70 kr; Anton Rejc nabral v Podgori gld. d’SS'/s, a gosp. M. pa celo gld. O'SS. — Ker se niso udeležili podgorske veselice so darovali 2 gld. B., L., P. in S. — Nabrali fantje v Pevmi 9. t. m. gld. 4-24. — Preostanek za godbo ob Kristovem vstajenju v Pevmi gld. 2,50. — Prof. Žnidarčič 1 gld.
Za rodbino zaprtih Tržačanov 1 je daroval g. V. B. v G. 1 gld.
Trgovce z jedilnim Ulagom v Gorici in z dežele opozarjamo, da bodo v kratkem tudi oni rešeni laške kuge, kajti v najkrajšem Času — gotovo do 1. junija — dobimo potrebno zalogo sladkorja, kameno-o 1 j a, k a v e, r i ž a in drugih k o 1 ojn i -j a 1 na debelo, kar smo doslej pogrešali. V kratkem več! Dotlej: vstrajajle !
Pozor, Slovenci z dežele! — Naši goriški laški tovariši nas imenujejo „zabito ljudstvo, ki je vstvarjeno 1 e za hlapčestvo in slična dela". Takšna dela niso neCastna in ako ne bi bilo Slovencev z dežele, kateri opravljajo vsa taka dela, ki prinašajo sadove, s katerimi se hranijo goriški gospodje, bi naši Lahi drugače sopihali. Dokler pa Slovenci obdelujejo polja, katerih ne znajo Lahi, dotlej jim mora biti v ponos, da živijo vso Gorico s svojimi žulji, Četudi bi bili sami hlapci; kar pa niso. Opozarjajo Slovence z dežele na naslove, s katerimi nas pitajo Lahi, jih rotimo, da vstrajajo pri zaCetem bojkotu. — Svoji k svojim !
Iz Brd nam pišejo, da naj priporočimo našemu občinstvu trgovino rodoljubnega gosp. Iv. Domicelja v Korminu na glavnem trgu sadja (v nekdanji Palio vi hiši). Ker smo prepričani, da je gosp. Domicelj pošten narodnjak, ga res toplo priporočamo vsem Slovencem iz Brd, kateri potrebujejo kako jedilno ali za domaCo rabo potrebno reC. (Glej njegov oglas na šesti strani.) Pri njem Slovenci gotovo ne bodo izzivam', kakor se jim to godi v prodajalnicah drugih, Slovencem nasprotnih trgovcev. Svoji k svojim!
„Šolski dom". — Pod tem naslovom se je ustanovilo v Gorici posebno društvo; pravila se predložijo te dni v potrjenje. Več o priliki.
Banka „Slavi,ja". — Iz poročil, katera prinašajo Češki listi o računskem sklepu banke „Slavijo" za leto 1896., posnemamo, da je ta tudi po slovanskem jugu zelo razširjena zavarovalnica zopet prav veselo napredovala. Njeni rezervni fondi zvišali so se v primeri z letom 1895. za 657.105 gld. 85 kr. in iznašajo sedaj 7,955.290 gld. 62 kr.; Cisto premoženje pa je v teku jednoga leta narastlo za 752.044 gld. 15 kr. na 7,800.758 gld. 8 kr. Pri tem pa je treba opomniti, da banka „Slavija" inventarja, zastopniških tabel, tiskovin, organizaCnih izdatkov, upravnine in zdravniških nagrad ne radini drugim zavarovalnicam jednako med aktivi, temveč, da so vse te postavke popolnoma odpisane. — Zavarovalnine je prejela banka „Slavija" v minolem letu 2,188.521 gld. 39 kr. Ker v tej svoti ni obsežena ni-kaka pozavarovalnina zalo. ker se „Slavija" ne peCa z indirektnim poslom, vidno 'je, da spada med največje zavarovalne zavode, dasi je — kakor znano — vzrastla iz Cisto skromnega početka. To dokazuje tudi svota, katero je banka „Slavija" izplačala do konca minolega leta svojim članom in katera iznaša 27,193.723 gld. K) kr.
Ako še dodamo, da ima uradniški pokojninski fond 360.582 gld. 22 kr. ter zastopniški pokojninski fond 167.347 gld. 25 kr. imetka, naveli smo glavne številke iz lanskega računskega sklepa banke „Slavije". Te številke pričajo, da so banki na Čelu vestni in vešči možje in zalo „Slavija" zaslužuje neomejenega zaupanja, kakoršno jej občinstvo tudi zares izkazuje.
IiTcdcnte ni?! — Goriško redarstvo je zaprlo lepo število goriške nadepolne mladine, katera je prišla v nasprotje s kazenskim zakonom o priliki izleta v Visinalo v Itali i na velikonočne praznike. Uprav tisti mladeniči so zakrivili, da so jih pretepli kor-minski avstrijsko misleči Italijani, ko so jih slišali zabavljati proti Avstriji in njenemu vladarju. — Radovedni smo na izid te kazenske zadeve. — In Verzegnassi še interlpeluje vlado ?!
Laž ima kratke noge. — „C." je moral priobčiti že veliko popravkov, iz katerih je bilo jasno vsakomur, kako lažnjiva so bila njegova poroCila. — VCeraj je moral priobčiti popravek mirenskega župana, iz katerega je razvidno, kako si je „G." izmislil grozen napad na nekega Tržačana, ki je došel v Miren iskat stanovanja za poletje, a je mo-
ral teci in rešiti si življenje s samokresom v roki. Cela reC je grdo izmišljena! Ta vest je prešla v druge liste, in mnogi Čitatelji so zdaj debelejši za jedno laž veC! — Taka so po priliki skoro vsa poroCila o izgredih med Slovenci!
Sadovi laške zagrizenosti se poznajo še celo na mladeničih, ki so začasno v vojaški službi. Evo slučaj: Na velikonočni praznik so prišli nekateri Goričani z vojakom dopustnikom v neko krčmo v StraCicah. Kakor sploh ne morejo biti nikjer mirni nosci „avite colture", tako so tudi ti mladiči, ko so popili par kozarčkov vina, počeli prepevati znano izzivajočo pesem: Lasse pur itd. m se drzno obnašati. Vojak pa, ko je videl, da so Slovenci v gostilni mirni ter se še ne zmenijo za zabavljanje, počne psovati, potegne bajonet iz nožnice in tolče ž njim po mizi, zraven pa vpije: „Zdaj vpite živio, če se upate, porchi ščavi!“ Tovariši ga spravijo iz sobe, vojak pa se jim iztrga in pridrvi nazaj v sobo ter počne mahati z golim bajonetom po mirnih slov. pivcih. Le strogo hladnemu zdržanju Slovencev se je zahvaliti, da se ni pripetila nesreče, ter se brez pretepa odstranilo razgrajalca. V dokaz resničnosti je poškodovana miza v omenjeni krčmi in sedem prič, ki so pripravljeni s prisego potrditi ta dogodek. Tudi ime vojaka, ki je sedaj že v svoji garniziji, lahko izvemo.
Državno pravdništvo v Gorici se je zopet pokazalo, da je ono tista cokla, ki ovira pravično uradovanje! Pri vsklicni obravnavi o naših zaplembah — kakor smo že pisali — je sodni dvor izvršil svojo dolžnost in predsednik g. svetn. Selim ar d a je vodil razpravo v slovenskem jeziku; toda državni pravdnik V i d u 1 i c h je govoril izključno v italijanskem jeziku, kakor da bi bili doli kje v Abruzzih! Ker je dokazal znanje slovenskega jezika takrat, ko je prosil za to službo v Gorici, zategadel moramo misliti edino to, da ta gospod noče govoriti in uradovati slovenski, ker odreka to pravico slovenskemu jeziku v deželi. — Ker pa imamo mi Slovenci, hvala Bogu, dvotretjinsko večino v deželi, zategadel nam taka prijaznost g. V i d u 1 i ch a ne more biti po volji in takega očitnega žaljenja naših pravic ne moremo mirno vtakniti v žep; mi smo od svoje strani poslali pritožbo na ministerstvo, a drugi merodajni krogi naj poskrbe za to, da se postavi državni pravdnik V i d u 1 i c h na zatožno klop kot kršitelj in žalilec narodne enakopravnosti v tej deželi! Tudi tako postopanje je izzivanje slovenskega prebivalstva! Odgovor ne more izostati !
Naj le ostanejo! — Pišejo nam iz mesta: „V „Soči" je bilo večkrat rečeno, da bi morali odstopiti Binaldini v Trstu, v Gorici pa naj bi šel vitez Bosizio v pokoj, a Contin in Prinzig naj bi bila premeščena ! — Jaz pa pravim, da bi bilo najbolje, da bi ostali ti gospodje vsaj še pol leta na svojih mestih ; bolje od teh ne bo nikdo pospeševal narodno zavest in prepotrebno slogo vseh Slovencev! In po šestih mesecih bi jih lahko vsaj jedna občina izvolila častnim občanom za tolike izredne zasluge za narod slovenski".
„Goriška tiskarna44 A. Gabršček se priporoča za izdelovanje diplomov!
Ista ima v zalogi slovenske stanovanjske pogodbe za hišne posestnike in pogodbe za oddajo zemljišča v najem.
Nekateri slovenski težaki so šli prosit za delo k nekemu laškemu trgovcu z vinom, a ta jih je odslovil z besedami: „Za Slovence nimam dela". — Mož je doma baje iz Kanala. — Slovenski gostilničarji v Gorici in z dežele, zapomnite si postopanje tega laškega trgovca z vinom in ne nosite svojih grošev v nijedno laško vinsko zalogo, kajti, kdor na ta način odslavlja Slovence, ni vreden slovenskih grošov. Priporočamo naše trgovce z vinom gg. Deklevo in Pečenka ter našo vinarsko zadrugo. Vedno in povsod le: „Svoji k svojim!" in tedaj bo tudi za Slovence boljše!
„Ako Iti jaz ukazovala v Gorici44, je rekla hči nekega Slovenca, ki prodaja blago za obleke na ribjem trgu, „bi dala odsekati j vsem Slovencem glave!“ Dobro, da nima
koza daljšega repa, kajti . . . ! Tudi to si zapomnite, Slovenci!
„ . .. . dl qucl plccolo niomlo ignorante di serve, di facchini ct similia44...
imenuje Slovence „Gorriere" v štev. od torka. In ta list hoče še doseči spravo mej Lahi in Slovenci! S takim pisanjem je gotovo ne doseže. To naj si zapomnijo tudi oni laški trgovci, ki tožijo po slovenskih groših. Spre-jemaje na znanje odkritosrčnost „Gorrierovo" opozarjamo vse Slovence, naj se strogo ravnajo po teh besedah ter izbegavajo vse pro-dajalnice laških trgovcev, kajti kdor nas zaničuje, ta ni vreden, da bi ga podpirali. — Svoji k svojim ! — Ali „G." ni pomislil, da zadene taka sodba tudi sina karnjelskega hlapca in solkanske dekle?!
Iz Kromberga smo prejeli pritožbo proti peku Franc T o s i-j u, oziroma njegovi soprogi, kateri ima svojo pekarijo v ulici Formica št. 24. V pritožbi se navaja, da čeprav kupujejo v tej pekariji največ Slovenci, vendar gospodinja zmirja Slovence z „porchi ščavi" „orsi" itd. Celo je rekla sama, da ne more videti Slovencev. Reč bomo poizvedovali natančneje, a dotlej prosimo naše rojake, naj kupujejo kruh le pri naših ljudeh, n. pr. D r a š č e k u in Gerbcu. Svoji k svojim !
Bronasto vojno svetinjo z letnico 1873. je nekdo našel in jo oddal v naši tiskarni. Kdor jo je zgubil, naj se oglasi istotam.
Srečke „Glasbene Matice". — Kakor znano, je priredila „Glasbena Matica" v Ljubljani efektno lolerijo v korist poprave glasbenega doma. Srečke se dobivajo v „Goriški Tiskarni" (Gabršček) po 50 kr. — Sreč-kanje bo 15. oktobra 1897. — Vabimo vse rodoljube na Goriškem , da pripomorejo s kupovanjem srečk temu edinemu slov. glasbenemu zavodu do svojega umetnosti dostojnega doma.
Društvene vesti.
II. Primorsko vojaško veteransko društvo za Gorico In Gradiško pod Naj -višjim pokroviteljstvom Nj. c. in kr. apostolskega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. vabi k rednemu občnemu zboru v nedeljo 16. maja 1897., ob 11. uri dopoldne, v društveno pisarno (Via Teatro štev. 18.) — Dnevni red: 1. Otvoritev zborovanja. 2. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora dne 17. maja 1896. 3. Poročilo <> društvenem razvoju in poslovanju. 4. Poročilo društvenega blagajnika. 5. Drugi nasveti in predlogi. 6. Dopolnitev društvenega pred-stojništva. — V Gorici, dne 21. aprila 1897.	Društveni odbor.
f
Vabilo k občnemu zboru gospinjske podporne družbe rudečega križa za Goriško in Gradiško, ki bo v četrtek dne 13. t. m. ob 5. uri popoldne v dvorani deželne hiše v Gorici, v ta namen blagohotno dovoljeni. — Dnevni red: 1. Poročilo o družbenem delovanju leta 1896. 2. Družbeni obračun za leto 1896. 3. Volitev družbenega ravnateljstva in odposlank k zaveznemu zboru avstrijskega društva rudečega križa. V Gorici dne 4. maja 1897. — Predsednica: Grofinja Selma Co-ronini-Cronberg.
„Načelstvo hranilnico in posojilnice v Kobaridu" naznanja slavnemu občinstvu, da se bo od sedaj naprej posluževalo g. Dr. Ivana P r e m e r s te i n a, c. kr. notarja v Tolminu, v posojilničnih poslih ter da se je uradni dan mesto v torek premestil na četrtek od 10 do'12 predpoldne. Izplačevalo se bo le ob nedeljah od 2 do 4 popoldne. Hranilne uloge se obrestujejo po 4‘5%. Po-sojuje se na poroštvo po 6, proti vknjižbi po 5-5%.
Razgled po svetu.
Avstrija. — Dne 2. t. m. sta se vršila v Toplicah in v Libercah na Češkem nemška strankarska shoda. Udeležba je bila velika. Na obeh shodih so govorniki ostro napadali vlado. Bivši poslanec Sigmund je imenoval jezikovne naredbe „nesramnosti Prl'
tepenih Poljakov". Oba shoda sta sklenila delati najostrejšo opozicijo in da se je proti nji boriti s odločno obstrukcijo.
V	Hebu so Nemci priredili veliko demonstracijo. Orožniki so razgnali demonstrante, na kar se ti, prepevajo „Wacht am Pdiein" šli čez mejo in tam uprizorili velike proliavstrijske demonstracije. — V lojalnosti jn patrijotičnem mišljenju si avstr. Nemci
• m primorski Lahi lahko podajo roke, kadar ?re proti Slovanom, so si povsem jednaki in edini.
V	Brnu je umrl 1. t. m. že dobro znani operni pevec Jos. K. Tertnik v najlepši dobi 30 let, in sicer kot žrtev hude in neozdravljive bolezni. Pokojnik rodom iz Ljubljane, se je učil petja najprej pri „Glasbeni Matici" — kjer je pozneje tudi večkrat sodeloval pri koncertih, — potem pa v Pragi in na Dunaju. Angažovan je bil na dvornem gledališču v Mannheimu, na gledališčih v Liibecku in Opavi in dve leti v Brnu, kjer je tudi umrl in bil tam pokopan. Naj počiva v miru in lahka mu tuja zemlja!
Ostale države. — Vsled velikih demonstracij grškega naroda v Atenah govorilo se je, da je kraljevo stališče omajano, da bo isti moral odstopiti in da se osnuje po zahtevi naroda republika. Vendar je le vlada morala odstopiti in dati mesta opozicijskemu ministerstvu, katero je sestavil vodja opozicije Rallis. Prebivalstvo pa tudi nove vlade ni sprejelo z naudušenjem, dvomi namreč, da bi bila ista kos svoji nalogi. Dva ministra sta odšla na bojišče, da se prepričata, v kakem stanju je vojska. Šele, ko se vrneta, bo storila vlada daljše korake ter se odločila za nadaljevanje vojske ali za mir. V Atenah bi se najrajše sami s Turki sporazumeli, a to ni več mogočn, ker so poslednji postali preveč prevzetni vsled svojih zmag.
Grško-turška vojska.
Iz Aten javljajo, da je grška vojska zbrana pri Arti, katero mesto nameravajo Turki obkoliti in oblegati.
Turški poveljnik v Epiru poroča v Carigrad: Turki so vrgli en bataljon grške neredne vojske in dve baterije iz njih pozicije v Karavan Serailu. Morali so se umakniti v Komuzudes. Grki so v svojem begu ostavili en top. — Turki so zasedli razne, strategiške važne točke. Vsled te male, izgubljene bitke pri Karavan Serailu morajo se Grki umaknuti še dalje.
Iz Carigrada poročajo 3. t. m.: Edhem paša javlja vladi, da je sinoč pričela praska med Grki in Turki po priliki 1 uro oddaljeno od Valestrina. Boj je končala noč. Jurki so si prisvojili par utrjenih grških po-z'cij, vsled česar so se Grki umaknili proti neki vasi, nahajajoči se na desni Velestrina, Joda zasedel je to vas 1 bataljon turških
reditbv.
Ilakki paša koraka z 10 bataljoni in 2 baterijama proti Velestrinu. Turki se nade-Jnjo, da jim bo kmalu mogoče zasesti to Jočko in s tem odrezati zvezo grškega generalnega taborišča u Volo.
Najnovejše vesti iz Epira javljajo o •lako živahnem gibanju. Grške vesli javljajo, (>a se ena grška brigada pomika proti Pente-bigadia; turške vesti pa glase, da je došel v Janino Saad-Eddin z 8000 izbranih mož. Joni došlim vojakom bo naloga, da izpraz-'"jo Epir od sovražnikov, da bo potem mogoče turški vojski prestopiti v ofenzivo.
p . »Zgonce Ilavas" javlja iz Carigrada: otrjuje se vest, da so Grki pričeli se umi-. ]Z Farsale. Kakor vse kaže, se Grki niti ajmanje ne pripravljaju na bitko, ampak se ''"Kajo proti Domokosu, na naravni obrambni črti, ki jo daje Otriško gorovje. — '»kor poroča isti zavod, se umikajo Grki tucl' iz Brte.
Raznoterosti.
so * Katastrofa v Parizu. — V Parizu so ]^l|rire'bii dobrodelni bazar, pri katerem so blovale gospe in gospice iz najvišjih kro-
gov, mej njimi tudi sestra naše cesarice vojvodinja Alenko n. Vsled nedognanega še uzroka je nastal v bazam požar, kateri je uzročil veliko nesrečo, kajti zgubilo je življenje menda do 300 oseb: O tem dogodku poročajo:
Sodi se, da je bila vzrok tej katastrofi električna iskra cinematografa, ki je vnela omot aparata in ogenj se je potem seveda širil jako naglo, kajti zgradba, 'kakor tudi posamični kioski v njej, je bila vsa lesena, preprežena elegantnimi tapetarijami. Torej vse zelo lahko gorljive tvarine. Pokazalo se je pa tudi o tej priliki, da je mnogo več žrtev tirjala navstavša panika in strašna gnječa, nego pa neposredno ogenj, kajti mnogo ljudij so v gnječi, v smrtnem strahu za svoj lastni obstanek podrli in poteptali, in potem se je teh ubogih, že ubitih še-le lotil šireči se plamen. Ne more se reči natanjko, koliko je bilo žrtev o požaru do-brotvornega bazarja v Parizu. Kajti ogromni kupi pepela in sklade osmojenih tramov in hlodov pokrivajo pogorišče in morda še drugih žrtev. Doslej so jih izkopali 150, okoli polovico izmed katerih se jih je spoznalo okoli 100, kajti vsi ostali mrliči so v strašnem stanju, na polu zgoreli, da niti niso podobni človeškim bitjem, Hudo ranjenih in opečenih jih je 150; med temi jih je mnogo v smrtni nevarnosti. Večina žrtev pripada najvišjim krogom pariške aristokracije, plemenite gospe, ki so prevzele razprodajo predmetov. Med žrtvami je tudi vojvodinja A 1 e n £ o n, sestra N,j. Vel. nase cesarice. Tudi vojvodinja Alen^on je prevzela jeden kiosk, da se pridruži i ona plemenitemu podvzetju, a po požaru so jo pogrešali. Našli so njen zaročni prstan v kupu na polu vpepeljenih človeških trupel. Vendar se je osebnemu zdravniku pok. vojvodinje posrečilo identi-flkovati truplo pokojnice. Nj. Vel. naša cesarica je obupana vsled tega nepričakovanega udarca.
Papežev apostoljski nuncij Clari je blagoslovil žrtve in prisotno množico. Bilo je okolu pogorišča kakih G0.000 oseb. Pripomniti je, da je nuncij ostavil bazar baš nekoliko minut prej, nego je pričelo goreti !
Laška hrabrost. — Iz Italije so šli prostovoljci na Grško proti Turkom ; ti ljudje so namreč menili, da pridejo prav po ceni do lovorjevih vencev. Toda 23. p. m. so bili Grki hudo pobiti blizu La ris se, da so se morali umakniti. „N. fr. P." piše: „Najhitreje so bežali italijanski prostovoljci; pahnili so ženske na stran in se vrgli v pripravljeni vlak. Ljudstvo je bilo razkačeno in je streljalo na Lahe, ki so enako odgovorili". — Evo, po kaj so šli Lahi na Grško!
*	Nova vrsta ljudij. — Ruski in danski častniki so na svoji ekspediciji v neznanih delih srednje azijske visoke planote Pamira baje našli doslej neznano človeško pleme, ki obožuje ogenj. Rasti so listi ljudje jako majhne in nerazvite. Takisto majhna in nedorasla je njihova žival. Voli niso večji nego evropski osli, osli pa so tako veliki kakor naši psi. Ondotni ljudje so tudi jako bojazljivi. Denarja ne poznajo, tržijo pa z zameno krzna. Moški prodajajo drug drugemu svoje žene; cena jedne ženske je 5 do 6 volov ali 14 ovac. Tudi svoje duhovnike imajo, ki jim po noči palijo ogenj, okoli katerega se zbirajo verniki v molitvi.
*	Smrt od strahu pred dimnikarjem. -- Znano je, kako se otroci plašijo črnega dimnikarja in kako je navada, da jih nepremišljeni odrasli strašijo dimnikarjem, če so otroci poredni. Da pa je to nevarna igra, dokazuje sledeči žalostni dogodek, ki se je pripetil te dni v Budimpešti. Tam je navada, da dimnikar zvonemnjem naznanja svoj prihod v hišo. Na glas dimnikarjevega zvona se otroci preplašijo in beže v sobe ter se poskrijejo po kotih. Pred par dnevi se je preplašila 4-letna hčerka kleparja L6win-gerja na zvok tega zvona tako, da je padla na zemljo. Dolgo so imeli opraviti, dokler je niso spravili v zavest. Ko se je pozneje zopet oglasil dimnikarjev zvon, prestrašilo se je isto dekle tako, da se je zopet zgrudilo a — izdahnilo!
*	Izvršena smrtna obsodba na anarhistih. — Dne 4. t. m. so v Barceloni v
jarku utrbe v prisotnosti ogromne množice gledalcev ustrelili onih 5 anarhistov, ki so bili obsojeni na smrt, ker so leta 189G. vrgli bombo v procesijo sv. Rešnjega Telesa.
* Stari oče, oče in hči istega dnč pred oltarjem. — Dne 27. m. m. je slavil mizar Ivan Mart v Dalhodu, Prusija, svojo zlato poroko, a njegov sin, mizar Karol Martz, obhajal je istega dne svojo srebrno poroko, njegova hči Karolina pa se je tudi istega dne poročila z izvoljencem svojega srca. Stari Martz, ki šteje sedaj 78 let, a je vedno še trden, ima 43 živečih otrok, oziroma vnukov in vnukinj. Nemški cesar je poslal staremu Martzu izdatno podporo.
Narodno gospodarstvo.
Čebelar oglej pomladi vse panje, če imajo matice, koliko imajo krme, kakšno je satovje, če je v njih dovolj gorko, in če je v njih dosti, preveč ali premalo prostora.
Katranjenje trtnih kolov. Da so
trtni koli trajnejši, namaži jih s kotranom. Predno jih potem v vinogradu rabiš, morajo se koli vendar dobro posušiti.
Kako se poskusi krompir. Da se
poskusi krompir, če je dober, je treba enega prerezati in oba dela drgniti drugega ob drugega. Če je krompir dober in močnat, se oba dela sprimeta in na robeh in na površju se pokažejo lahke pene. Vode ne sme priteči tudi ob stiskanju nobena kapljica. Če se to zgodi, je krompir voden, in ko se skuha, ima slab okus. Barve mora biti krompir notri ali bele ali pa rumenkaste. Sicer pravijo, da se krompir, ki je popolnoma rumeno barve, slabo skuha ; vender so tudi vrste rumenega krompirja, ki so zelo dobre.
Ali so jajca sveža ali ne, spoznamo, ako jih preiščemo s pomočjo svitlobe. Sveža jajca so proti sredi najbolj čista, starejša pa proti tanjšemu koncu. Tu se tudi opažajo bolj ali manj temne pike; čim starše je jajce, tem več je pik in tem večje so. Pokvarjena jajca niso presevna. Ako jajce dolgo časa mirno leži. usede se rumenjak na dno in se prime lupine. To se preizkusi, ako se jajce stresa. Ako jajce večkrat obrnemo, ostane rumenjak na sredi tudi v starih jajcih.
O vzreji praset. Naši kmetovalci navadno puste, da praseta vzrastejo poleg svinje, in se sploh malo brigajo za živali. To pa ni prav. Ko bi se naši kmetovalci potrudili, da bi pujske ločili in po pet glav skupaj dajali v posamezne odelke, videli bi, da se živali razvijajo mnogo bolje in hitreje. Tudi je za pujske potreben svinjak, ki jih varuje prehlajenja; imeti mora torej pred vsem dobra, trdno zložena tla, ker sicer ob prepihu od spodaj mlade živali lahko dobijo krč v noge.
Snaženje belih konj. Da odstraniš rumene lise, kakeršne belci dobe od gnoja, zdrobi lesno oglje kolikor mogoče drobno ter je umesi z vodo, da bo tako kakor kaša. S to kašo dobro obdrgni rumene lise in jih potem pusti, da se posuše. Potem pa ta mesta dobro obdrgni s slamo in očisti s ščetjo; lis ne bo več in dlaka bo lepo bela.
Poslan o.*)
Na dopisa v štev. 8. „Primorca11 in v štev. IG. „Soče“ javlja podpisano starešinstvo, da trditev, da se poraja v Ajdovščini neka skrivna agitacija proti zgradbi Vipavske železnice, ni resnična.
Nasprotno je resnično, da je Ajdovsko županstvo že opetovano vložilo prošnje na vis. ministerstvo za zgradbo te železnice, ter da smatra železnico, kot jedino sredstvo za povzdigo blagostanja svoje občine in sploh Vipavske doline.
Iz preglednega zapisnika z dne 6. julija 1893. pod točko 17. je razvidno, da so občine Ajdovščina, Šturije in Lokavec z veseljem pozdravljale zgradbo Vipavske železnice in izrazile željo, da se merjena črta v toliko predrugači, da bi proga peljala mesto okoli Ustja
:— naravnost čez cesto v Ajdovščino, tako da se v slučaja podaljšanja v Logatec ali Postojno, to iz Ajdovščine vrši, in ne pusti na strani občin, knlere se posebno iz obrtnega stališča naj bolj odlikujejč in bodo dajale železnici naj več prometa.
Konečno bodi resnici na ljubo povedano, da so občine Ajdovščina, Sv. Križ in Rihernberg po inicijativi g. A. Gasagrande prve sklicale javni shod „pri Rebku“ dne 26. januvarja 1890.. kjer se je sklenila peticija za Vipavsko železnico, katero je g. A. Gasagrande sestavil in bivšemu poslancu g vitezu dr. Tonkli-jn na Dunaj odposlal, kateri jo je tudi državni zbornici in rninisterstvu predložil in toplo priporočal.
Gospodu A. Gasagrande moramo priznati, da se neprestano trudi za Vipavsko železnico in je podpisal kot ud koncesijonarjev gg. poslancema dr. Gregorčiču in grofu Co-roniniju pooblastilo v znak, da zaupa kakor vsi naši Ajdovci našima neutrudljivima poslancema. od katerih smo prepričani, da storita, kar je v njiju močeh za blagor Ajdovščine in doslej toliko zanemarjene Vipavske doline.
Starešinstvo občine Ajdovščina, dne 26. aprila 1897.
*] Za sestavke pod tem naslovom je uredništvo od/jovorno le toliko, kolikor - nalaga tiskovni zakon — Op. ur.
Loterijske številke.		
5. maja:		
		61	14
Inomost	18	47 60	17 37
8. maja:		
	42 32	58	11
Line	40	22 55	74	15
Dunajska borza		
10. maja 1897.		
Skupni državni dolg v notah . .	. 101 gld. 85 kr.	
Skupni državni dolg v srebru . . .	■ 101 „	85	„
Avstrijska zlata renta		. 122 „	55	„
Avstrijska kronska renta 4% . .	• 101 „	35 „
Ogerska zlata renta 4-%		. 122 „	30	„
Ogerska kronska renta 4% . . . .	. 09	„	80 „
Avstro-ogerske bančne delnice . .	. 943 „	
Kreditne delnice			01) „
London vista		. no „	55	„
Nemški drž. bankovci za 100 mark	. 58 „	52	„
20 mark		■ H „	72 „
20 frankov		-	9 „	32	„
Italijanske lire		. 45	„	30	„
G. kr. cekini		•	5	„	65	„
Tržne cene.		
	za 100	kilov
Kava : Santos	gld.	130 — dt	> 140 —
Sandomingo			160-- „	
Java			160' — „	164 —
Cejlon			185-- „	• —
Moka			180'- „		•	
Sladkor			33- - „	35-—
Špeh			52- -	„	56 —
Petrol!j v sodu	„	18,8/4 „	— * —
v zaboju			6— „	— * ~
Maslo surovo			64--	„	66- —
kuhano 	 „	SP— „	82- -
Moka: (Majdičeva)	:	
št. 0 gld. 14-50, št. 1 gld. 14 20,	št. 2 gld.	13 80.
„ 3	„	13-20, „ 4 „	12-50,	„ 5 „	11-50.
št. 6 gld. 11-—, št. 7 gld. 5-50		
Ogerska:		
št. 0 gld. 14'50, št. 1 gld. 14-—,	št. 2 gld	13-50,
„ 3	„	13--, „ 4 „	12-50,	„ 5 .	12—,
št. 6 . gld. 1150.		
Otrobi debele	;	gld. 4'20 do 4 50	
drobne 		» J--	„	4'30
Turšiča navadna		„ 5.60	„ 6—
Oves		„	6.50	,	7.-
Ivan lomicelj
v Korminu
na glavnem sadnem trgu (hivša hiša Pallova)
priporo’,! svojim rojakom
sladkor, kavo, riž, olje, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrstne sveče iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski in domače žganje. Dalje prodaja vi-trijol (modro galico) in pravo romansko žveplo za trte.
Vso prodaja po tako /.nierni ceni, da se ne boji tekmovanja (konkurence).	143
Išče službo
21-letni čvrsti mladenič, vešč čitanju in pisanju bodisi kot hlapec ali kaj druzega. — Več pove uprav-ništvo.
Zagotovljen in pošten zaslužek,
osebe vsakega stanu in v vseh krajih s prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejema Ludorik Osterreiclier, Budimpešta VIII. Deutsche gasse 8.	110 10—2
Št. 81.
Razglas.
Na slov. odd. tukajšne deželne kmetijske šole bo dne Id., 14. in 15. maja pouk o cepljenji trt na zeleno. Pouk se bo vršil od 10. do 12. ure predpoldne.
Vabijo se vsi trtorejci brez razločka.
Vodstvo slov. odd. deželne kmetijske šole
X Gorici, dne 9. maja 1897. V odja'.
46 V. Dominko.
Mula Čeniovic
trgovka
v Raštelu št. 8. — Gorica — zraven Mose-ta
priporoča svojo
trgovino z drobnim blagom, in sicer: črevljev za odrasle in otroke, slamnikov, dežnikov, palic, koncev, denarnih mošnjičkov, tobačnic, tul, kartač, češljev itd. z besedo vsakovrstno drobižno blago (Kurzrvare). — Kot prava Slovenka se toplo priporoča svojim rojakom v Gorici in na deželi. 140
Klobučar
Leopold Horvat
v Gosposki ulici st. 12 v Gorici
(zraven lekarne Gironcolli)
se toplo priporoča za blagohotno podporo svojim so-rojakom v Gorici in po trgih na deželi. Klobuke izdeluje v lastni delavnici in prodaja po najniži ceni. Zagotavlja se poštena postrežba in dobro blago.
Vinarsko in sadjarsko društvo m
za Brda	1
s sedežem v Gorici, ulica Jterzellini št.20.
P
1
priporoča
po nizki ceni slavnemu občinstvu
tfrj svo\a p vrtova	||
H \)\t\a: *efc\xlo, modro pl Jvaufun^o \n dvu^a na-p \jadx\a cvrva \nxia, pu-delfce ^\)o\\^\ elanov.
Razpošilja na vse kraje od 56 litrov naprej. Uzorce vin pošilja na zahtevo.
Edina slovenska
spedicijska poslovnica v Gorici
za uvoz in izvoz blaga
v ulici Morelli štev. 12. pri tleh.
Ob času kupčije s sadjem bode uradoval spedicijski uradnik na kolodvoru, na kar se opozarja sl. občinstvo, da se, obrne zaupno do njega.
Slavnemu občinstvu se priporoča za blagohotna naročila v smislu gesla
„Svoji k svojim“	126
udani
Gašpar Hvalič, lastnik.
^ Jakob Gril, ^
trgovec z mešanim blagom in pek 89-2	v GORICI	38-1
ulica Sv. Klare štev. 4.
priporoča slavnemu slovenskemu _ S občinstvu, posebno onemu iz Brd, u f svojo bogato založeno prodajalnico j K raznega jedilu, blaga, n. pr. kavo, 4 f sladkor, moko, otrobe, olje ter 'l k druge jestvine, kakor tudi vedno ^ 9 sveži kruh in drugo pecivo. Pro- •. daja se na drobno in na debelo. Cene so zmerne, da se ne boji konkurence nikake druge prodajalnice. Kot Slovenec in podpiratelj vsega,
. kar je slovenskega v Gorici, se . ki toplo priporoča svojim sorojakom^ ^ na deželi! Svoji k svojim! ^
Zaloga piva
iz
prve kranj. eksportne pivovarne
T. Frohlich-a
na Vrhniki pri Ljubljani
v Rahatišču 18. - GORICA - via Rabatta 18.
Priporoča se p. n. gg. gostilničarjem in zasebnikom v mestu in na deželi.
Prodaja izborno pivo v sodčkih P« 7n Va' Vil Vs HI., in v steklenicah [in ‘/2 L.
Steklenice pridejo iz pivovarne napolnjene, pasterizirane in plombirane.
NB. Glede cene in dobrote piva se ne bojim konkurence.
Rojakom v mestu in na deželi se toplo priporoča z geslom:
Svoji k svojim!
8i 5—3	Joško Rovan,
•zastopnik pivovarno.
•••••••g!
Anker	25<25’16
Llniment. Gapsici compos.
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano kot izvrstno bol ubla-žujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le
Richterjev Liniineiit s „siiirom"
kot edino pravo in vzame le tako steklenico, ki je previđena s „sidrom” kot znano
zaščitno znamko.	.
Richtarjeva lekarna „pri zlatem levu" v Pragi-
Trgovec in krojaški mojster
FRANC I0VIG
v ulici sv. Klare št. 6 v Gorici
izdeluje
obleke po meri po najnižji ceni,
prodaja vsakovrstno sukneno blajro in perilo. Priporoča se p. n. gospodom v Gorici in na deželi, kakor tudi častiti duhovščini za blagohotno podporo.
•—0000®®———
Slovenski brusar
And® Ohia k
v ulici Taccauo št. 6. (pri sv. Antonu)
v Gorici
se priporoča p. n. slovenskim družinam v Gorici in z dežele za vsakovrstna brusarska dela.
Prvi in naj stareji
fotopfično-uiiietiili zavod
Antona Jerkiča v Gorici na Travniku
(poleg nadškofije št. 11)
prevzema vsa v fotografično stroko spadajoča dela do naravne velikosti; izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejša iznajdba), na žido, platno itd., akvarele, oljnate slike; posnema po starih fotografijah pomanjše-valno ali poveličevalno na najokusnejši način. Neprekos-Ijivo delo jamči. Cene poštene. 26—2
0000000—0000—

Velika zaloga orožja
44 5-4. zlasti za lovce. 27 6—2
Puške hrokove, kaliber 12, 14, 16, 20,
24-, 28 in druge po ceni in s popolnim puškarskim izdelkom.
Posebnosti pušk brokovnic in drugih Wiiichester in Pieper domači patent (te-nial in Krona z ekslratorjem in brez njega; velika zaloga revolverjev, bambitk, karabin, ilobertk, bogru kakor tudi zaloga smodnika in streliva in vseli lovskih potrebščin priporoča z redno postrežbo
J. Havranka sin v Roudiiici nad L,(češko)
Cenik s slikami pošiljamo na zahtevanje poštnine prosto.
Vaclav Zima,
t ifdelovalnica gospodarskih strojev v Pfepj ehaeh 2	11 Opočnu na Češkem, izdeluje kot posebnost
9S	X
Čistil, mline za žito
po svojem palentovanem izumu. Mlini so znani v novejši dobi kot najboljši.
S ShmnrPTnino z noži nolri brušenimi, ki so Q “'“»'UlCilllliB pripasane kot najboljše,
«	<>7 4-4	kakor tudi	g
2	Žitni	drobilci z mlinskimi	£
kamni	^
sv°jega patentovanega izuma,	ki	se	od	drugih	$
močno razlikujejo, se lože gonijo in bolje delajo. S
Univerzalni brzi pralni stroji z žmikalniki,
so neizogibni za vsako hišo, ker se ž njimi % pri pranju polovico prihrani.
j ,	Za vse svoje izdelke jamčim najboljšo G
l | p °.®b solidno postrežbo in zelo zmerne cene. j j ! | nit!!,	zahtevo brezplačno in pošt- j ^
Slovenci, podpirajte le svoje trgovce, obrtnike, zdravnike, odvetnike itd., držite se strogo gesla „Svoji k svojim!“
■0B0RI—®B®B0a9®—a>Beia®B«B®DOS®|
Sodar Franc Rusjan
v ulici VetturiniO. — Gorica — (v hiši kje je ljudska posojilnica) priporoča se gg. trgovcem z vinom in vinogradnikom za izdelovanje novih in popravljanje starih sodov in izdelovanje vseh, v njegovo S stroko sjjadajočih^ del.	(cl.)
D0BGBSGEI®S®B9B®B®®B®9®B0B0B®a®H®E
Podpisani naznanja, da je otvoril v Podgori g
h.	št. 185 , lastno izdelalnico raznovrstnih te- • stenin kot so n. pr. makaroni, rezanci, biguli
i.	t. d.	(cl.)
Priporoča se svojim rojakom v Podgori in
drugod za obilna naročila. Jožef Bizaj.
t
r
$
v
01
Franjo Jakil ^
Tovarnar kož v Rupi T
$
zaloga v Gorici Rabatišče 2.
a**~ Ivan Reja
začasni oskrbnik vinarskega in sadjarskega društva za Brda s sedežem v Gorici, ulica Barzellini št. 20. in gostilničar „Alla Colomba“ v Gorici, na voglu ulice Morelli.
Priporoča se rojakom v mestu in debeli.
1
w
>	Jožef Rojic - Čerin
\ Cerknem
® prodaja 20° pristni brinjevec (liter po grld. IGO) ^
© it
in brinjovo olje (deku 2 kr.)
ANTON OBIDIČ k
| Y čevljar v Semeniški ulici št. 4 se Y ■ priporoča Slovencem v Gorici in ■ ^v okolici za blagohotna naročila.^
^	Zdravnik
Dr. M. Keršovani	j:
5|	ordinuje v lastni hiši
2£Br“ v ulici Barzellini h. št. 2. "UMij
t Anton Vodopivec }► X IVAN DEKLEVA Z ? Pek Karol JIrašeek
-O	gostilničar	^ veleU^c 2	, X 3	priporoča
i 181080 Trl™koncbn V Pm6ini t Z	Cene	Z t v Semeniški uiiei 2.
pri petelinu" v Trstu via Ghega št. 7. (zraven j. kolodvora), ima zalogo vipavskih vin v Prvačini
ima v svojih zalogah vseh o- ^ pekarijo v ^ vrsl d0>načilimisLrskih vin. ♦ jn podružno prodajalnico kruha
Riva Corno 4
rodajalnico
Semeniški ulici
—00®®®®0o®®®eeo®a
l Svečar J. Kopač v Gorici
PO ®®eet
i ITr!
o®o9®®£9®®0e®ee®®®ooo®o—®o®
Trgovec z vinom Ant. Pečenko S
©	Solkanska ulica f*	® i •	Vrtna ulica štv. 8.
® priporoča pristne čebelno-voš.čene sveče	•	®	priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej	•
J kg po gld. 2 45. Za pristnost jamči s 1000 kron.	®	®	pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih,	•
q Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga	S	®	briskih in istrskih in dalmatniskih vinogradov.—	?
5 kadil za cerkve po gld. 1'20, 1 gld., ter 50 kr. kg ®	®	Gene zmerne, postrežba točna.
• Itazjioših'a na vse kraje avstro-ogerske monarhije. • ®	HSiS—• Za pristnost vina jamči.	•
9—®0C9®c0®e®c®®e«ee®®e®«®®o®0e0 00000—®®®®e®oo®eo®®ee®®9®®oo®oS
a	Anton Kuštrin	^ ^ Ambrož Furlan
▼ v Gosposki ulici štv. 23
♦ ^
A v Amoroz rlirian y A Usnjar Franc Bensa y
.	..- —...... -	▼ ® v Tržaški ulici št. 4' j T	v ^zki ulici 8	A
f	priporoča	y ^ priporoča svojo trgovino je- f ^ priporoča vsakovrstno usnje, B
A svojo trgovino i-aznih jedilnih A 0 dilnili potrebščin in domačih 01 A podplate, kopita, orodje in druge a potrebščin. Postrežba točna. Y ^	pridelkov.	^! ▼ potrebščine za čevljarje.
-O-<H ®<S>®-0©0«®-4^00-9-«^0 K!>■•<►-O*<<>••<► O<!►•<►<►
oAt* p'-V/' vtVv f
% Saunig & Dekleva f:
^ glavna zaloga „B a m b u s“-dvokoles iz graške to- Ij A varne in zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev g, itd, v nunski utici št. 16.— Popravljalnica koles Ir ji in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14. |Š
Anton Koren	"
W	vJ)
*j>	Gosposka ulica 4	(t
§ priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno @ blago, reže in uklada šij)e ter pripravlja okvirje.
•*} #
* Hausncr »V: Lokar *
4i	it
'tč tovarna usnja v Mirnu pri Gorici. (#.
Zaloga in prodaja na drobno v ^
Gosposki ulici št. 9.	*
*¥***¥*********#*&****
t Klobučar Anton Fon >
* v Semeniški ulici V* J priporoča svojo bogato zalogo * klobukov in kap ter gostilnico it preskrbljeno z izborn. vini. fj
ti*?*-?-**?***?*?**?***
*4#4*A4**#*44**#4#4*** t:	Andrej Jakil	^
Tovarnar kož v Rupi J
p. Miren.
^ Prodajalnica na Komu v Gorici. £
ib--O-«><><► •<►•
Jožef Novič krojač	^
Gosposka ulica št. 14	^
9AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA0
^ Deloljubne i
■t osebe — povsod — katere trajni denarni zaslu- ^ ^ žek iščejo, naj pismeno povprašajo pod „Zu- ^
^ kunftsvorsorge' Gradec, poste restante.;	►
•▼▼VVVVVTVVVVVVVVVTVVVTVVTVTVVV®
❖
• se priporoča časliti duhovščini in ostalemu ob- ®
A činstvu v Gorici in na deželi za razna v krojaško A T obrt spadajoča opravila. Izdeluje po meri točno Y f	in po raznih cenah.	v
ID#; Najboljše stiskalnice za grozdje in olive
so naše „HERCULES"-stiskalnice najnoveje in naj-izvrstneje mehanične eestave z dvojnatim, vedno delujočim pritiskalom; zagotavlja se skrajna vporabljivost, katera nadmašuje vse druge stiskalnice.	1
Najbolje avtomatične škropilnice za trte so ,,SYPHONIA“, samodelujoCe brez premikanja.
Mlini za grozdje, sadje in olive, rob-kaei s pobirnlnikom za grozdje; posušcval-nikl za grozdje, kakor tudi za druge pridelke vegetalne animalne in mineralne, stiskalnice za . ,	„	.
seno, slamo za ročni obrat; robkaci za koruzo, čistilnice žita; sita, rczalnicc in mlini za žito na roko raznih velikosti in vseh drugih poljedelskih strojev
izdelujejo in oddajajo pod zagotovilom edino le tovarnarji
a—T PH. MAYFARTH & Co.
Stiskalnica za grozdje.	c jn i;r_ e(]ino privileg.
tovarna poljedelskih in vinograd ni h strojev na Dunaju II.
Taborstrasse štv. 76.
Odlikovani v vseh državah sveta z več nego 400 zlatih in srebrnih svetinj ter z častnimi diplomi. Ilustrovani popis in mnogoštevilne zahvalnice zastonj. — Kjer še ni preprodajalcev in zastopnikov, se iščejo Varovati se je ponarejanj.
Edina slovenska zaloga v Gorici!!
C. kr.	kroJni
privileg.	aparati.
krojaški mojsier in traovec v Borici na Travniku
v I. nadstropju in v hodniku.
Priporoča svojim rojakom na deželi in v mestu vsakovrstno manifaturno blago, gotovo perilo, dežnike, ovratnike, zavratnice itd. — Gotove možke obleke za vsaki stan po najnovejši pariški modu
Blago prodaja tudi na meter tako po ceni, da lahko posluži vsakterega in sicer za možke obleke od 80 kr. naprej, za celo obleko (3'20 m) od gld. 2 50 naprej.
Sprejema naročila tudi za izdelovanje raznih oblek; odjemalcem blaga je prosto, dati si izgoteviti obleko tudi drugod.	64 — 9
Pekovski mojster
Karol Drašcek
mi Korun v Gorici
prevzema naročila za vsakovrstno najfineje in navadno pecivo, n. pr.
kolače za birme,
poroke, godove itd.
Vse izvršuje natančno po želji naročnikov in v 24 urah po sprejetem naročilu. Priporoča se svojim rojakom v Gorici m na deželi.	125
7 J- *
acLvclmk.
p&zc-čczic.
niaja 189Z.
31Zc:
cslo-
■V	1	•/
v-sa&ccf.c, dzii^ccj'ci zzazr.cuzuci.
Klepar Artur Makutz
Ozka ulica L — GORICA — Via Stretta 1.
priporoča
Škropilnice proti peronospori (ponovljene po Ver-morelovi sestavi). Baker je trd in svetel. Zalistke (valvole) se more lahko premeniti. Škropilnica je sestavljena priprosto in tako, da škropi lahko na tri načine po volji lastnika.
Cena je zelo nizka, -»oj
Stroj za žvepljanje sodov iz cinkanega železa.
Priprava za obvarovanje vina pred plesnobo in cikanjem pri točenju iz soda (kan).	29	13-6
31eh za žvepljanje grozdja raznih sistemov.
Sprejemlje v popravljanje vsakovrstne druge škropilnice, kakor tudi prevzema vsa druga v klepaisko obrt spadajoča dela.
JO S. VINDYŠ
tovarna strojev in livarna
Praha - Smlehov, Vinohradska ulica št. 94.
priporoča
patentne stočilne stroje
brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjem
steklenic,
ZRAČNE TLAČILKE -«fl
(lastna iznajdba)
povsem nove, zboljšane sestave, kotle s pumpo, čistila za staklenice, zamašilke in kaprovalke steklenic, tlačilke, parni ventili in zaklopnioe vseh vrst iz rdečega zlitka, medenine ali železa oa najmanjšega do naj večjega obsega.
Ceniki na zahtevo brezplačno.

IIPNgp^	_
«||d Trgovec / manufakturnim blagom
jf 7\yxx\\ Tftose m £oy\c\
^ A	m	%S..
® ima bogato pslrbljeno zalogo volnenih in svilenih snovij
ter periJa in platna iz samega lana za gospoda in kmeta.
Majnoirejše	88-2
moderno blago in perilo za vsaki stan,
kot n. pr. za uradnike, učitelje, čč. duhovnike itd.
Najvecja zalega volnenih ali žimnatih blazin za postelje, pegrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht i. t. il.
Vse po najnižji ceni.