Lelo XII
V.b.b.
Dunaj, dne 25. maja 1932
Št. 21
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom : „ KOROŠKI SLOVENEC
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Politično in gospodarsko društvo. Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrletno : 1 S 50 g; celoletno: 6 S —g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din, 25-—; celoletno: Din. 100.—
Preostane nam še moratorij.
Mnenje Franclje, Anglije, Italije in Nemčije. — Izgubili smo zaupanje velesil. — Samo v podonavski gospodarski zvezi je rešitev. — Avstriji ni za samoslojnosl. — Svet Društva
narodov bo naprej proučaval.
Nekdaj je Avstrija dobro živela, ker so ji tlačanili slovanski narodi. Teh časov ni več in ministri so na kraju svoje modrosti. Če izgubi narod vero in moč v se, so vsi poizkusi posameznih oseb in držav ničevi. Prišli iso pri nas s ponesrečenim načrtom carinske unije z Nemčijo; uspeh je bil ta, da so zleteli ministri in da so velesile še bolj zadrgnile svoje polne mošnjičke. Nazadnje nam nobeden ne posodi več denarja.
Francija je dobro mislila, ko je sprožila misel o podunavski gospodarski zvezi, o zvezi petih držav. Ta misel je naletela pri nas na odpor in celo koroški deželni kulturni svet je smatral za potrebno, da se izreče proti tej zvezi. Avstrija pač noče ničesar žrtvovati. Takemu narodu, ki škili samo preko državnih mej, je težko pomagati, ker nima vere v samostojno življenje. Zaloga tujega denarja Narodne banke se stalno krči in če hoče vlada zadostiti inozemskim obveznostim, mora izpopolniti zaloge tujih deviz. Še dr. Buresch se je v skrajni sili obrnil na Društvo narodov, naj vendar oskrbi državi novo posojilo. Država pa nazadnje ne more živeti od samih posojil. Neki vodilni angleški list je mnenja, da posojila sama ne morejo rešiti držav, ampak podaljšati samo živ-ijensko dobo.
Moratorij je tedaj edina rešitev za našo državo. Moratorij se pravi, preložiti plačila ali po domače rečeno, nič več ne plačati. Moratorij so napovedale Nemčija, Madžarska, Grčija itd. To je zelo žalosten pojav, a je utemeljen, če ni druge rešitve. Razglabljati o tem, ali leži krivda v državah samih ali v splošni gospodarski krizi, ima prav malo smisla. Dejstva so tu in preko teh ni mogoče iti.
Z moratorijem že računajo finančni in gospodarski krogi. Razgovori se še vršijo edino o tem, katere dolgove naj moratorij zadene. Zaenkrat je gotovo, da bo obsegal vse dolgove države, dežel in občin, kakor tudi zasebnikov napram inozemstvu, le glede posojila Društva | narodov si še niso na jasnem, ali bo država še nadalje plačevala obresti ali ne. Moratorij bi obstojal v tem, da se obresti, oziroma amortizacijski obroki ne bodo plačevali v tujih devizah, temveč v šilingih, in sicer ne neposredno, temveč s posredovanjem Narodne banke. Ta bo izvršila izplačila le v obsegu, kolikor bodo znašale avstrijske terjatve napram inozemstvu za blago, prodano inozemcem. Avstrija hoče torej plačevati svoje dolgove z izvozom blaga in tako pospešiti izvoz.
O avstrijskem vprašanju je 21. t. m. razpravljal v Ženevi Svet Društva narodov. Zastopniki velesil so izrazili mnenje svojih vlad. Angleški delegat je govoril o priporočilu finančnega odbora, da se da- Avstriji, Madžarski, Bolgariji in Grčiji posojilo, za katero bi jamčile vse velesile. Finančni odbor je v svojem poročilu omenil, da posojila ne morejo rešiti fi-načne in gospodarske krize, ampak jo samo trenutno omiliti. Posojila teh držav ne morejo ozdraviti, pač pa zvišati inozemske obveznosti. Anglija noče varati teh držav, zato jim pripo-
roča, da si pomagajo z lastno ustvarjajočo silo. Tudi pred parlamentom ne more zagovarjati jamstva za posojilo, ki bi koristilo smo prehodno. Avstrija ima vendar z ozirom na svoj položaj pravico do posebne pomoči. Angleška narodna banka je dovolila lani Avstriji višji predujem, od katerega trenutno 100 milijonov S še ni vrnjenih. Druge države se Angliji niso priključile. Anglija je pripravljena pomagati Avstriji še naprej, vendar ne preko vsote, ki še ni vrnjena. Nevrnjena vsota bi tako ostala v državi. Predpogoj pa je, da Avstrija izpolnjuje svoje inozemske obveznosti, to je, da v redu odplačuje posojila.
Francoski delegat je povdaril, da se finančna kriza ne da strogo ločiti od gospodarske krize. Francija je za to, da je treba pričeti zdraviti gospodarsko krizo malih držav pri korenini. Zato je priporočala, da se obdunavske države strnejo v gospodarsko enoto, da postavijo medsebojne gospodarske odnošaje na temelju prednostnega sistema. Vsa dosedanja posojila niso ničesar zalegla in zato novo posojilo ne pride več v poštev, ker ni jamstva, da se bo denar uporabil s pridom. Če bi se prešlo k reševanju vprašanja v celoti, bi se mogel ustvariti pomožni sklad. Tudi avstrijsko vprašanje se da rešiti samo v zvezi z drugimi državami. Nikar pa naj Avstrija ne ustavlja odplačevanje posojil.
Italijanski delegat se je izrekel za to, da se od slučaja do slučaja preišče položaj vsake posamezne države. Najbolj pri srcu sta Italiji Avstrija in Madžarska. Beda je velika in treba se je takoj odločiti, je zaključil.
Nemčija je že prišla s svojimi predlogi, je izjavil nemški delegat, ki so primeren temelj za rešitev teh vprašanj. Kriza podunavskih držav je v zvezi s svetovno krizo in jo je treba reševati v celoti. Vendar je slučaj Avstrije takšen, da je treba pomagati, ker bodo drugače prizadete sosedne države še bolj.
Avstrijski zastopnik dr. Kienbdck je na podlagi teh razprav izjavil, da je zaloga deviz tako nizka, da je država prisiljena, da napove moratorij. V kratkem zapadli obroki posojila Društva narodov ne bodo prizadeti. To je potrebno, da ohrani denar svojo vrednost in da bo Avstrija pozneje zopet zmožna plačil.
Nato je bila sprejeta naslednja resolucija: Svet Društva narodov vabi finančni odbor, naj imenuje odposlanstvo, ki bo skupno z onimi strokovnjaki, ki so se že ba-vili s poročilom fi-načnega odbora ter z onimi strokovnjaki, ki jih bo imenoval predsednik, takoj ponovno prouči finančna vprašanja, ki so se načela v splošnem delu poročila finančnega odbora, da bodo tako Svetu Društva narodov na razpolago primerni predlogi. Svet pozivlje nujno avstrijsko vlado, naj stori vse mogoče, da prepreči neizpolnitev svojih obveznosti. Svet je prepričan, da se avstrijska vlada popolnoma zaveda važnosti posebnih ukrepov, storjenih pod zaščito Društva narodov, da se pospeši finančna obnova Avstrije.
Janez Nep. Hutter.
V	St. Jakobu v Rožni dolini je dne 22. maj-nika preminul vpokojeni profesor verouka na celovški realki in dolgoletni odbornik Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Zibka je pokojniku tekla v slovenski Globasnici in domača gruda je vtisnila možu svoj značaj: vdihnila mu je ljubezen do svojega naroda, ljubezen do kmečkega ljudstva, mehko, nežno, rahlo in usmiljeno srce, obenem pa neko grčavo vztrajnost in doslednost, ki je menda lastna Globašanom.
Stric Janez Hutter je bil župnik v Gre-binju. Stric je vzel Janezka k sebi in v Grebinju je hodil v ljudsko šolo. Potem ga je stric dal na latinsko šolo v Št. Pavel. Tukaj je bila tedaj samo spodnja gimnazija, zato so po četrtem šolskem letu dijaki hodili v Celovec. V Celovcu je Hutter gimnazijo dovršil 1. 1872. Prva duhovniška služba mu je bila v prijaznih Tinjah v letih 1876—1879. Iz Tinj je prišel v Slovenji Šmihel in iz Šmihela 1. 1882 v Celovec.
Za ranjkim Andrejem Einspielerjem je du-hovska oblast videla v mladem Janezu Hutter-ju primernega moža, ki naj nadomešča izbornega Andreja Einspielerja na realki v Celovcu. Liberalizem je tedaj v Celovcu bujno rastel in cvetel. Služba je bila kočljiva in polna odgovornosti. Ravno tedaj se je že razpaslo v Celovcu gibanje verskega odpadanja med dijaki in profesorji. Duhovska oblast ni mogla storiti boljšega, nego dati na zavod moža globoke pobožnosti, moža najgloblje izobrazbe, moža dobrotnika siromakov in dijakov. Hutter si je znal pridobiti prijateljev med člani učnega osobja: bil mu je iskren prijatelj ranjki profesor Kosmač in še bolj še živeči znani pisatelj in kritik profesor Lutz v Celovcu. Njegovemu vzgledu se je moral podati tudi mož, ki je nekoč mislil, da se sme vera menjati kakor stara obleka: a se je pozneje skesal, vrnil v svojo vero in zdaj daje v Celovcu najlepši zgled s svojo iskreno pobožnostjo. Dolge ure je Hutter klečal v stolnici in molil svoje duhovniške molitve. Dru-gihmal se ga je videlo z brevirjem v rokah stopati okoli deželne vlade, kakor da bi hotel rotiti duhove tam vladajoče.
Dolgo vrsto let od 1882 do 1919, torej 37 let, je opravljal z vso vestnostjo svojo službo mladinskega veroučitelja.
Obenem z veroukom je poučeval na realki tudi slovenski jezik. Ta pouk ga je izobrazil v izrednega poznavatelja slovenščine, kar ga je še posebno usposobilo za urednika in tajnika Družbe sv. Mohorja v Celovcu v letih 1885 do 1896. To so bila leta, v katerih se je število družbenikov sijajno množilo. Pisatelji kakor Vošnjak so znali govoriti kmečkemu ljudstvu, in tajnik je znal vzdržati s tistimi pisatelji prijateljsko razmerje. Morebiti so pisatelji včasi godrnjali, ko jih je jezikoslovja vešči tajnik profesor popravljal, ali konečno so bili zadovoljni, vsaj je navadno bilo dobro utemeljeno, kar je Hutter zahteval. Prišli so za njim drugi tajniki, pa tudi tedaj se je Hutterju navadno poverje-vala še posebna jezikovna cenzura spisov, ki so se sprejemali za objavljenje.
V	slovenski javnosti se kot profesor na celovški realki ni smel preveč gibati. Kot mlad profesor je prišel nekoč na zborovanje v Dobrli vasi in se zglasil. Takoj ga je predsednik Schmiedt Zabierow posvaril in mu zagrozil, da se mora odpovedati ali javni službi ali pa slovenski agitaciji. Na zborovanja so morali pač drugi, neodvisni gospodje, profesor Janez Hutter pa je delal natihoma neumorno na polju
verske vzgoje in ljudske izobrazbe po knjigah Mohorjeve družbe. Po razsulu Avstrije se je profesorju Hutterju odpovedala služba. Slovenec po tragičnem plebiscitu ni mogel več biti profesor na izrecno nemškem zavodu. Nekaj časa je bival zdaj kot domač duhovnik pri sestrah Dobrega pastirja v Kazazah pri Celovcu. Tedaj je še spisal članek narodno-politične vsebine za Mohorjev koledar, in ta članek je prišel na naključju vsenemcem v roke. Hutter je moral iz Kazaz naprej in je bival nekaj časa pri grofu Pahta v Zgornji Kungoti na Štajerskem. L. 1923 se je preselil v Št. Jakob k šolskim sestram, ki so staremu gospodu priredile miren kotiček, so zanj skrbele kakor za očeta, on pa je za sestre skrbel kakor le kdaj oče za družino. L. 1925 že je praznoval svojo zlato mašo ob silni udeležbi koroškega slovenskega ljudstva.
Naj slovenska Koroška ohrani blagemu pokojniku hvaležen spomin.
Nova vlada sestavljena. Lahko smo veseli, da je enkrat sestavljena, ker kriza je trajala že od 6. t. m. To je za razmere, v katerih se nahaja naša država, vsekakor nekoliko predolgo. Avstrija si nekoliko preveč dovoljuje. Najprej je zvezni predsednik Miklas dal dr. Dollfussu nalogo, da sestavi vlado meščanskih strank. To se vsled odpora vsenemcev, ki so odklonili osnutek programa dr. Dollfussa, ni posrečilo. Z vsenemci, ki dejansko nimajo ni-kakih volilcev za seboj in ki niti ne priznavajo življenske zmožnosti Avstrije, je pač težko razpravljati. Nazadnje je igralo pri sestavi nove vlade glavno vlogo vprašanje moratorija, preložitve plačil inozemskih dolgov. Katera stranka more prevzeti za tako važen korak odgovornost? Dr. Dollfuss je vrnil mandat in ga zopet dobil, da sestavi vsaj vlado dosedanje koalicije. Vsenemci so bili odžagani. Boj pa se je vodil predvsem za ministrske stolce. To je prav nizkotno barantanje brez zasledovanja državnih ciljev. Končno je krizo zavlačeval tudi razcep v Heimwehru: dr. Pfrimer je odstopil in se pridružil narodnim socialistom in na njegovo mesto je stopil Hainzl. Vendar se je posrečilo sestaviti vlado — ker se je uvidelo, da se mora Avstrija ozirati tudi na mnenje inozemstva —, ki sestoji iz krščanskih socialcev, Landbunda in Heimatblocka. Nova vlada je sestavljena sledeče: zvezni kancler, poljedelstvo in zunanje zadeve dr. Dollfuss, podkancler in trgovinsko-politični oddelek zunanjega ministrstva inž. Winkler, notranje zadeve brez varnostnih zadev Bachinger, javna varnost mini-sterijalni svetnik dr. Ach. trgovina dr. Jakon-cig, finance dr. Weidenhoffer, prosveta dr. Rin-telen, pravosodstvo dr. Šušnik, vojna Vaugoin, socialno skrbstvo dr. Resch. Dr. Rintelen o-hrani prosveto samo v slučaju, da odda prosvetni referat pri štajerski deželni vladi komu drugemu, ker ne more biti sam sebi nadrejen. Vlada sicer nima dolgega življenja, vendar bi bilo želeti, da se ji pusti vsaj toliko časa, da izvede v sedanji gospodarski krizi vsaj najnujnejše naloge. — Zvezni svet je 20. t. m. razpravljal o razpustu parlamenta. Heimatbloko-vec Tanzmeister je zastopal stališče, da je treba razpustiti državni zbor, da se da ljudstvu prilika, da se izreče proti sistemu strahopetnosti in nezmožnosti in za močno desničarsko vlado, ki bi imela diktatorična pooblastila, možatost in energijo, da zatre boljševizem in nastopi pot fašizma. Je nekoliko predrzno, govoriti v sedanjem času na ta način.
Italijanski zunanji minister Grandi je govoril v rimski zbornici o zunanji politiki. Rekel je, da Italija postavlja carinske meje le po potrebi proti svoji volji ter skuša uvajati posamezne pogodbe. S sovjetsko Rusijo se pogaja ravno sedaj za nove dobave. Važni gospodarski pogodbi je sklenila Italija z Avstrijo in Madžarsko. Blagostanje Avstrije in Madžarske bo koristilo Italiji. Želeti je, da se kmalu vidno reši podunavsko vprašanje, čeprav ga ovirajo politične težkoče. Po italijanskem mnenju je treba najprej rešiti posamezna vprašanja in potem preiti k celoti ter jo rešiti z vidika interesov posameznih dežel. Pogodba med Italijo, Madžarsko in Avstrijo je prvi praktični poizkus. Minister se je pohvalil z dobrimi odno-šaji do Albanije, Grčije in Turčije. Koncem maja prideta v Rim Izmet paša in Rudži bej, ki sta pravkar bila tudi v Moskvi, da se posvetujeta z Mussolinijem o morebitini zvezi, o ka-
teri se je razpravljalo že 1928 leta. Grandi se je zavzemal tudi za razorožitev ter očital ženevski konferenci, da samo razpravlja, čeprav vsakdo ve, da svet ne bo več čakal dolgo na odločitev. Končno je omenjal Grandi, da se je Italiji godila krivica ob sklepanju miru, češ, da ni dobila dovolj afrikanskih kolonij.
Pred izbruhom. Japonski oficirji zarotniki, združeni v organizaciji „Krvnega pobratim-stva“, so ustrelili ministrskega predsednika Inukaja ter izvršili tudi napade na druge osebnosti in banke. Večje število jih pride vsled tega pred preki sod. Častniki pripadajo nacionalistični struji vojske. Posledica umora je bila, da je odstopil vojni minister, ki se more imenovati samo s pristankom oficirskega zbora in iz vrst častnikov. Častniki imajo tri take teroristične organizacije. Umor kakšnega politika sam na sebi ni nič posebnega, če je samo notranja zadeva obračunavanja, vendar se gre tukaj za Mandžurijo in razmerje z Rusijo. Ta dogodek bo imel velik vpliv na razmerje med Japonsko in Rusijo. Razvoj dogodkov kaže, da pride na Japonskem do vojaške diktature, do vlade onih krogov, ki pravijo, da japonska vlada v Mandžuriji ne nastopa dosti energično. Pri tem pa se križajo ruski in japonski interesi. Stojimo pred vojno med Rusijo in Japonsko. Rusija se na to mrzlično pripravlja in je poslala svoje najboljše čete na rusko-mandžur-sko mejo. Samo osem kilometrov so si čete še narazen. Rusi si ne želijo vojne, ker še niso izvedli svoje pjatiletke, a branili se bodo. Važen je za nje vpliv na Mandžurijo in vzhodno-kitaj-ska železnica. Spor med Rusijo in Japonsko bi pomenil takorekoč novo svetovno vojno, ker se križajo na tem ozemlju interesi raznih velesil in narodi bodo zabredli v še večje uboštvo.
18 DOMAČE NOVICE ffl
Galicija. (Pregled naših vrst.) Volilni boj se je končal za našo stranko prav častno. Od zadnjih volitev smo napredovali za 6 glasov in si priborili 6 mandatov: gospodarski blok je nazadoval za 10 glasov in ostal pri svojih 6 mandatih; socialdemokrati pa so izgubili 40 glasov in en mandat. Z otipljivimi lažmi je agitiral landbundovski gospodarski blok proti našemu županu in ga blatil na vse mogoče načine. Naj omenimo samo dopis v „Bauernztg.“, ki je bil volilnemu dogovoru med strankami naravnost v obraz. Volilni dogovor pravi, da mora biti volilni boj stvaren in da se ne smejo napadati posamezne osebe. Uspeh je bil nazadnje ta, da je naša stranka napredovala, do-čim je landbundovski gospodarski blok nazadoval. Landbund je nadalje strašil ljudi s tem, da pridejo Srbi — pred Srbi imajo pač čuden strah — ako bo preveč črnih županov, in slovenske šole se bodo uvedle. Nazadnje so bili volilci pametnejši od agitatorjev in niso šli na volišče. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade! Značilen je bil tudi nastop uradništva, ki se je dalo brez izjeme na razpolago Land-bundu. Najzanimivejša pa je bila volitev župana. Sporazuma med strankami na noben način ni bilo mogoče doseči, ker je izdal Heimatbund parolo, da nobenega glasu slovenskim kandidatom. Vse nemške stranke so verne dekle Heimatbunda in tako je odločil žreb in župan je postal naš Kavh v naše veselje in jezo drugih strank. Šušlja se, da je eden od občinskih svetnikov celo zbolel, ker mu je jeza preveč škodovala. Ker je bil ravno na prvi seji stavljen predlog, da naj župan ne bo strankar — kako je mogoče, da bi župan ne bil strankar, ko so ga vendar volile stranke — ampak za vse, bi priporočali, da bi bila vsaj kmetijska podružnica nadstrankarska. Hvala vsem našim vaškim zaupnikom za trud in našim vo-lilcem za zaupanje!
Rožek. (Občinske volitve.) Vrezale so se nasprotne stranke, ko so zvohale, da manjka na naši kandidatni listi en lastnoročni podpis, in si zadovoljno mencale roke, ker zdaj bo konec rožeških Slovencev. Danes vemo iz pozitivnega vira, da je obstojal med socialdemokrati in landbundovsko gospodarsko stranko dogovor, da nobena obeh strank ne izpremeni kandidatne liste v naš prid, ampak da si razdelijo naše glasove med seboj. Kljub temu dogovoru je župan Seidl ponudil našima dvema zaupnikoma eno mesto na listi gospodarske stranke in enega člana v krajnem šolskem svetu. Da pa ta predlog ni bil pošteno mišljen, je
jasno dokazal odgovor gospodarske stranke naši stranki zadnji dan pred volitvami. Bil je to pač samo ponesrečen poizkus, da se zanese med naše volilce nesoglasje in zmeda. Volitve so dovolj jasno pokazale, da so naši volilci zvesti svoji stranki in da so disciplinirani. Četudi so bili naši volilci obveščeni šele na dan volitev zjutraj, da se izvaja abstinenca, se nasprotnim strankam ni posrečilo, da bi nam odvzeli le en glas. Še tisti, ki so morali vsled pritiska na volišče, so jim pokazali figo in oddali prazne glasovnice. Vsa čast našim zavednim volilcem! Značilno je tudi, da nasprotne stranke od zadnjih občinskih volitev skoro niso napredovale na glasovih. Socialdemokrati so dobili pri zadnjih občinskih volitvah 74 glasov, sedaj 82, gospodarska stranka prej 157, sedaj 158. Gospodarska stranka je plačala celo izseljene volilce, da so prišli volit, pa kljub temu ni napredovala. Oddanih glasov je bilo 240 veljavnih in 10 praznih, doma pa so ostali 103 volilci. Te številke jasno pričajo, da nam niso mogli do živega. Naš slučaj pa je tudi pokazal, da velja na Koroškem dvojna mera.
Sele. (Občinske zadeve.) Na binkoštno nedeljo je bil z glasovi slovenske stranke in socialdemokrata brez protikandidata izvoljen kot župan dosedanji župan g. Ferdo Pristovnik. 2e tretja izvolitev istega je priznanje njegovemu nesebičnemu vodstvu občine in dokazuje, da uživa zaupanje pri veliki večini občanov. — Novi občinski svet stoji pred težavno nalogo. Selška občina ni bila sicer nikoli v posebno ugodnem položaju, ker jo tarejo večja bremena kot n. pr. sosednjo Šmarjeto. Oskrbovati mora n. pr. svojo občinsko cesto v dolžini 20 km z mnogimi mostovi in škarpami, kar požre vsako leto velike svote. Zelo obremenjuje občinsko blagajno ubožnica. Mnogo občanov iz Sel je v tujini in zve občina o njih največkrat le, kadar mora zanje plačevati podpore ali bolniške stroške. Trije občinski reveži so v hiralnici, oziroma norišnici v Celovcu; tudi število domačih ubožcev se vedno bolj množi. Davčna moč občine pa je majhna, znaša le 4400 šil. Izkaz davčne oblasti izkazuje koncem leta 1930 nič manj kot blizu 6000 S zaostankov na občinskih dokladah. Nekateri jih dolgujejo po 5 let nazaj! Ko bi bile vse te doklade plačane, bi se za tekoče leto doklade znižale od 300% za o-koli 130—140%,. Pred kratkim je pobiral zaostale davke in doklade davčni iztirjevalec iz Celovca, pa le s slabim uspehom. Ni čuda, saj ni denarja! Živinoreja, les, vožnja — glavni viri dohodkov, so usahnili. Domačih pridelkov je v gorah manj, skoro vsi kmetje si morajo žito dokupovati, večina Selanov pa se preživlja z delom svojih rok. Gozdni delavci imajo letos po večini še delo, zaslužek je seveda slabši, a kaj bo prihodnja leta, če dela v gozdu ne bo več dovolj? Pri takih gospodarskih razmerah prihaja občina v vedno večjo stisko. Tega nočejo razumeti oni, ki stavijo na županstvo vse mogoče zahteve za podporo in pomoč, pa ne pomislijo, da krava daje mleko le, če jo tudi krmiš.
Bela. (Volitev župana.) Zbrali so se dne 8. t. m. novoizvoljeni občinski svetniki, da izvolijo za prihodnjih štiri let župana, ki vživa zaupanje večine prebivalstva. Postavno večino je dobil posestnik v Lobniku, g.« Jakob Piskernik, p. d. Boštl. Ni pa se pri tem pozabilo dosedanjega župana. Vsi občinski svetniki 'so se dvignili s svojih sedežev, ko se mu je soglasno izrekla zahvala za njegovo delovanje v korist vseh občanov, i Ni poznal pripadnikov strank, poznal je samo občane, in vsem je pomagal po svojih močeh. Hočemo še omeniti, da je bil na isti seji imenovan .za častnega občana g. Luka Piskernik, p. d. Vrbnik v Lobniku, ki je 20 let vršil dolžnosti župana v splošno zadovoljnost in korist vseh nas, lin g. Josip Gros, hotelier v kopališču Bela, ki si je kot dolgoletni odbornik in pospeševatelj tujskega prometa pridobil mnogo zaslug za našo občino. Obema častnima občanoma še mnoga leta!
Bekštanj. (Končni izid volitev.) Naša kapitalistična družba, obstoječa iz lutrovskih ha-kenkrajclerjev, bogatih landbundovcev in fašističnih hajmatšiclerjev, stoji ob grobu sladkih upov. Četudi je tudi k nam kakor drugod prišel znani Kajbič iz Celovca, ki s tako divjo strastjo naseljuje lutrovske Nemce v slovenskem o-zemlju, da vodi uničevalni boj proti Slovencem, je prišlo vendar čisto drugače, kakor so pričakovali. Snubil je v tem bojnem pohodu proti Slovencem tudi socialne demokrate; ti so
sicer poslušali, a mislili in delali po svoje, ker so tudi mnenja, da so nas stari avstrijski oficirji že zadosti komandirali v najhujšo nesrečo ljudstva. Boj naših znanih landbundovcev je bil ostuden: grdo osebno obrekovanje in neverjeten teror. Še celo po volitvah so delali to. Tako se nam poroča iz Loč, kjer je bil ta teror menda najhujši, da je še pred kratkim brat od avtopodjetnika Simoniča, ki je gotovo v teh težkih gospodarskih časih odvisen od vseh ljudi, zahrbtno napadel po noči našega človeka. In tako se jim je res tudi posrečilo dobiti nekaj kratkovidnih ljudi na njihovo stran. Tem ljudem menda še ni dovolj, da so za nove bekštanjske grofe zidali novo cesto in jo bodo morali s težkim denarjem vzdrževati, da se bodo ti novi grofi z avto vozili do svojih novih gradov, v svojem hlapčevskem duhu bi se menda vrgli tudi še na cesto, da bi šli avto čez njih hrbte. Komur se to dopade, naj dela tako! A minuli so stari bekštanjski grofi, ko so skoz stoletja tlačili ljudstvo, a ljudstvo je ostalo in bo še, ko tudi o novih grofih ne bo več nobenega sledu. Da je velika večina bekštanjskega ljudstva tega mnenja, so pokazale volitve župana. Razmerje strank je bilo to le: 7 odbornikov od slovenske stranke, 8 socijalnih demokratov, 7 landbundovcev, 1 hajmatšicler, 1 ha-kenkrajcler. Volilo se je trikrat. Pri prvih in drugih volitvah je dobil kandidat slovenske stranke Franc Mertel, p. d. Prangar, 7 glasov, Franc Schojer, hišni posestnik in železnični u-pokojenec, kandidat socijalnih demokratov, 8 glasov, Valentin Baumgartner, p. d. Bukovnik, kandidat Kajbičeve koalicije, 9 glasov. Pri tretjih volitvah pa je padlo na kandidata socijalnih demokratov Franca Schojerja 14 glasov, na kandidata Kajbičeve koalicije p. d. Bukovnika pa 9 glasov, ki je s tem ostal izdatno v manjšini, tako da je izvoljen s častno večino pristaš socijalno demokratske stranke Franc Schojer za bekštanjskega župana. Tisti pa, ki so tako nečedno delali proti nam in bivšemu županu, ki je toliko časa in toliko lastnega denarja žrtvoval za vzorno delovanje v občni blagor, naj si zapomnijo star nauk, če so ga morda že pozabili: Kdor hoče z blatom metati na druge, je vedno v nevarnosti, da največ nazadnje na njega samega pade. (Glede nasilstev pa ne molčite, ampak se obrnite na oblasti, saj se trdi o novem beljaškem glavarju, da je baje strogo objektiven mož. Ako pa pri oblastih ne dobite pravice, skrbno in natančno zberite podatke in jih nam pošljite. Op. ured.)
Libuče. (Volitve.) Malo strank nas je bilo, ko smo začeli prve priprave za občinske volitve. Landbundarji so trdili, koliko nam bodo vzeli, in tudi soc. demokrati so imeli vsled o-bupnih gospodarskih razmer ugodno stališče. Ali verovali smo v poštenost in značajnost našega kmetskega in delavskega ljudstva. Zato smo šli na delo. In pridobili smo na dan volitev enega odbornika in to na račun Landbunda. Cast in hvala vsem, ki so k uspehu pripoma-gali. Posebno nas veseli delovanje in požrtvovalnost najmlajših in seve tudi starejših, že izkušenih in utrjenih borcev. So še, ki so ostali doma — imamo še rezerve —, ki pa bodo, ako treba, prihodnjič storili svojo dolžnost. Smo prepričani. Za župana je bil zopet izvoljen g. Daniel Valentin iz naše liste. Oseba g. župana nam jamči, da bo občinsko gospodarstvo varčno, trezno in prevdarno.
Galicija. (Našim volilcem.) Kot novo pečeni župan imam dolžnost in čast, da se zahvalim vsem onim, ki so prispevali do tako lepega uspeha. V prvi vrsti velja moja zahvala vsem našim volilcem, ki so storili svojo dolžnost kljub beganju načelnika kmetijske podružnice in nekega mlinarja. Dalje se zahvaljujem našemu občinskemu zaupniku za izborno vodstvo. Končno izrekam zahvalo tudi našim odbornikom, ki so se tako moško držali. Četudi se je proti nam zaklela vsa nemškutarska in uradniška gmajna, da ne sme biti črni župan, jim je srečen slučaj prekrižal račune. Nerazumljivo mi pa je, da ljudje, ki bi bili poklicani, da strnejo naše vrste, posredno podpirajo naše nasprotnike in pozabljajo ■ na izrek slavnega Slomška: Sveta vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do narodne omike. Še enkrat hvala vsem vrlim volilcem. Ne ozirajmo se ne na desno in ne na levo, ampak gremo možato naprej, da po štirih letih pri volitvi župana ne bo odločal več žreb, ampak naša večina! — Urank Janez, p. d. Kavh v Encelni vasi. (Za vsebino uredništvo ne odgovarja. Ur.)
Posetnikom XII. ljubljanskega velesejma,
ki se vrši od 4. do 13. junija, je izdala uprava permanentne legitimacije po Din. 30,—. Taka legitimacija daje pravico do za 25% znižano vožnjo na avstrijskih in za 50%, na jugoslovanskih železnicah. Legitimacije se dobe v upravi našega lista, ki oskrbi po potrebi tudi vizum. Zdrava in poceni stanovanja v hotelih in zasebno so posetnikom zagotovljena. Otvoritev velesejma ni več daleč, zanimanje za njega je veliko. Za ta velesejem se je priglasilo mnogo jugoslovanskih in tujih razstavljencev. Velesejmi so važen činitelj v ustvarjanju medsebojnih vezi in ravno velesejmi vzdržujejo odno-šaje med trgovskim svetom. Ne zamudite te prilike, ne bo vam žal in s sejma se boste vračali z novimi čustvi.
Celovec. (Razno.) Vsenemški celovški list je temeljito izrabil smrt gostilničarja Olinovca v Kočuhi, ki ga je ubil konj s kopitom, samo da bi mogel napasti Slovence. Aretirana sta bila hlapec in žena Olinovca, ki sta bila osumljena umora. Nekaj časa sta bila v zaporu deželnega sodišča, ki se je po temeljiti preiskavi prepričalo, da sta oba nedolžna in oba izpustilo. Tako je čast gospe Olinovec zopet oprana in neomadeževana. — Letošnji celovški pomladni sejem je pokazal prav žalostno lice. Zjutraj je nagajal dež in odvrnil veliko kmečkega prebivalstva. Živina je romala povečini zopet domov. In če kmet nima denarja, tudi kramarji nič ne zaslužijo. Bilo je veliko vpitja, veliko radovednežev, a malo kupcev. „Vse za 30 gro-šev!“ tudi ni imelo uspeha. Na Benediktinskem trgu je bilo opaziti veliko avtomobilov z Dunaja. Ljudstvo naseda tem kričačem in zapostavlja domače trgovce. Menda pa niti tuji in domači niso prišli na svoj račun.
Po Koroški. Na binkošti in binkoštni ponedeljek je bilo v Celovcu birmanih 725 dečkov in 948 deklic, skupaj 1673 otrok. — Dne 14. t. m. sta v Celovcu trčila na križišču skupaj dva avtobusa: 6 ranjenih, od teh ležita dva v bolnišnici. Dne 14. t. m. so našteli na Koroškem še vedno 12.178 podpiranih brezposelnih. Število je sicer padlo za 776 oseb, vendar je to za pomlad veliko premalo. V Celovcu se more o-pažati, da se skoraj nič ne zida in da bodo sezonski delavci ostali tudi še preko leta brezposelni. Žalostna usoda. — Deželna volilna oblast je izpremenila svoj zadnji sklep, da se prazni glasovi ne štejejo pri volitvi župana, v toliko, da so prazni glasovi tudi glasovi in da je treba za izvolitev župana nadpolovične večine prisotnih odbornikov ali namestnikov z glasovalno pravico. — Neki dr. Mikosch se v vse-nemškem listu odločno zavzema za to, da se na Koroškem nastavljajo samo koroški uradniki in naj se krilatica „Koroško Korošcem11 res tudi izvaja. Ta zahteva dr. Mikoscha postane razumljiva, ker je brez službe in ker dejansko polovica uradništva ni s Koroške. Mi se s sto zahtevo popolnoma strinjamo, vendar bodo morali v tem slučaju zleteti vsi Kočevci, ki jih je na Koroškem zelo mnogo in hočejo igrati veliko vlogo, in drugi privandranci, ki se jim v sosednih državah ni dopadlo ali pa so bili izgnani, ker so vršili protidržavno propagando. Veliko se jih je izselilo tudi prostovoljno. — „Bauernzeitung“ ponatiskuje članek o izidu volitev za našo stranko, ki ga je prineslo koroško glasilo avstrijskega notranjega ministrstva. — Hlapec Harder v Podgori je imel ljubavno razmerje z deklo Rozo Kajžnik v Podnu. Postal je ljubosumen na hlapca Simo-netiča ter ga v njeni spalnici nekoliko potolkel. Svojo moč pa je dal čutiti tudi Kajžnikovi. Vsled tega mu je ljubezen pismeno odpovedala. To je Harderja tako razkačilo, da je raztrgal nekaj tuje ženske obleke in grozil svoji ljubici s puško. Tri mesece strogega zapora, za tri leta pogojno, mu je prisodilo sodišče. Prav z rokavicami ga je pošlatalo sodišče. — Dne 17. maja zjutraj je nenadoma izbruhnil požar pri p. d. Dravnjaku v Dravljah pri Št. Jakobu v Rožu in sicer v času, ko so se nahajali še vsi v posteljah. Slovenska hramba je bila prva na mestu. Rešiti se ni dalo ničesar, pač pa se je dal požar omejiti. — Razpisana je župnija Žre-lec do 16. junija. — Birma v Kazazah je bila preložena na 4. junij. — V Guštanju so trije delavci ponarejali šilinge in dinarje. Gorenjaka je prevzelo pliberško sodišče, Škorjanca in Hu-dovnika pa prevaljsko. — Na dražbo pride dne 13. junija pri okrajnem sodišču v Dobrli vasi Ravnikova koča v Beli (4050 — 2703 S); dne 25. junija pri okrajnem sodišču v Velikovcu
Prisnigovo posestvo v Spodnjih Krčanjah (14.824 — 9883 S); dne 28. junija pri okrajnem sodišču v Rožeku Kolmanovo posestvo v Bo-rovničah. — V Št. Pavlu v Labudski dolini se bo odkril osvobodilni spomenik. Lepaki vabijo na proslavo samo domovini zveste, to je Nemce, nemškutarje in privandrance, domačega slovenskega ljudstva pa ne. Tudi ne bomo šli tja, kjer nismo dobrodošli. —'Schulverein Sud-mark izvede letos majniško zbirko za ponemčevanje dne 4. in 5. junija. Zbirko izvede mladina. Nas zavedne Slovence zbirka ne zanima in bomo mlade berače na lep način odslovili, ker si volijo svoje mesarje samo najneumnejša teleta. — Radi izpremenjenega tolmačenja volilnega reda po deželni volilni oblasti je vložila narodno-socialistična stranka priziv proti izvolitvi socialdemokraškega župana v Beljaku. Zanimivo je, da se narodni socialisti za pozitivno sodelovanje v občinah na Koroškem doslej še nikjer niso izrekli in tudi niso podpirali izvolitev kandidatov meščanskih strank. Diktatura bi jim še najbolj prijala. — Za porotnike so bili izžrebani med drugimi: Gabriel Matija, fužinski delavec v Bistrici v Rožu, Sorgo Tomaž, delavec na Koblu pri Borovljah, Huber Karl, gozdar v Železni Kapli, Liendl Gregor, posestnik v Žvabeku, Vavpetič Peter, kovač v Velikovcu itd.
Sele. (Medved.) Ko so lansko jesen tam v solčavskih planinah ustrelili velikega medveda, smo se Selani oddahnili, ker smo upali, da smo rešeni tistega „Bauernschrecka“, ki je že več let razsajal po naših planinah in trgal živino in ovce. Pa smo se motili. Medvedu očividno ugajajo naši kraji, zato je prezimil pri nas in se zdaj zopet pojavil. Na binkoštni torek je p. d. Košutnik iskal izgubljenega vola, pa je pri tem naletel na velikega črnega medveda. Seveda to srečanje ni bilo prijetno in mu je hitro pokazal pete. Tako imajo Sele tudi letos svojo posebnost.
Homeliče—Apače. (Smrt.) Po dolgi mučni bolezni nas je zapustil mož trpin, najemnik Srotejeve gostilne v Homeličah, komaj 55 let star. Vnetje noge je imelo za posledico amputacijo noge, nazadnje pa se je še ponesrečil pri vožnji iz Sel in oglušil. Svoje trpljenje je prenašal udano in ni tožil. Pokopali smo ga dne 30. aprila v Apačah. Njegov pogreb je bil priča, kako je bil priljubljen in spoštovan. G. župnik je vzel slovo od njega v izbranih besedah in ga stavil za zgled, kako naj človek voljno prenaša svoje križe in težave. Šmarješki pevski zbor mu je zapel za slovo lepo slovensko pesem. Vsa čast Šmarječanom, da se ne sramujejo slovenske pesmi, dočim gališki pevski zbor ne upa zapeti slovenske pesmi, četudi so člani pevskega društva sami Slovenci po rodu. Rajnemu večni mir in pokoj, njegovi družini pa naše iskreno sožalje!
Il NAŠA PROSVETA
— ■■■■ ................. —
/Slovenska krščansko-socialna zveza za Koroško^
iskreno »abi k pevski prireditvi
„Naša pesem"
ki se vrši
v nedeljo, dne 12. junija, ob 3. uri popoldne na dvorišču Narodnega doma v Dobrli vasi.
Na prireditvi nastopijo moški zbori z Brnce, iz Št. Janža, Kotmare vasi,
Radiš, Škocijana, Št. 9lda, Št. Petra na Vašinjah, Kazaz in iz Št. Lipša.
SPORED:
1.	Pozdrav.
2.	Skupni zbor: „Nmav čriez jizaro".
„9se te uštne Ijite moje".
„Že rošce po polju cvetejo".
3.	nHarmonlja pesmi v disharmoniji življenja", govor.
4.	Tekmovanje posameznih zborov s koroško narodno pesmijo.
5.	Skupni zbor: n'mam pa mlinčpod kvancam".
nPojdam v rute". nSm se rajtov ženiti".
6.	Šaljivke „Naš maček", „Sm°lar“ itd.
Med odmori svira godba šmihelske požarne brambe.
Vstopnina 50 g do 1 šilinga. Predprodaja vstopnic pri Jošku Toplič, P. Eberndorf.
V slučaju slabega vremena se vrši prireditev v dvorani.
OSREDNJI ODBOR^i
J „ _	različnega blaga, nizko pod
^^CiprOClQJCI ceno, radi prestavka v trgovini.
KLEMENJAK
Postrežemo 73
v slovenskem jezika ! Celovec, Keiser-Franz-Josefsplatz 3
V Dobrlo vas!
Pevska prireditev v naših dnevih! V dnevih, ko nam zastaja korak in borimo v dušah borbo neba s peklom, v dnevih, ko lega v naše duše žalost in skrb in utripajo naša srca v bojazni pred bodočnostjo. Harmonija pesmi v disharmoniji življenja!
V velikem'svetu je danes tako, da je razcepljen v družinah, vaseh, dolini in narodu na kose in koščke, razbit, razkosan. Strah mora prevzemati one državnike, ki iščejo na svetovnih konferencah in posvetovanjih soglasja in vzajemnosti narodov, a morajo doznavati na njih le strašni razdor človeštva in njegovih členov. Strah pred prihajajočimi dnevi! Zlat idealizem mora danes živeti v narodovih delavcih, ki bi hoteli zdrave narodne rasti v e-notni misli in še enotnejši disciplini, a se jih srečava često z nezaupanjem in nehotenim a tudi hotenim 'neumevanjem. In vendar mora občutiti danes vsak, kako krvavo rabi to boro človeštvo v velikem javnem življenju celih osebnosti, ki bi v svoji ljubezni'in skrbi, mišljenju in delovanju zajele ves rod te naše zemlje in služile njegovemu duhovnemu in gmotnemu blagostanju. In naš slovenski rod na Koroškem bi rabil v teh dnevih celih mož, ki bi v svojih srcih nosili ves narod z vsem njegovim bogastvom in siromaštvom, z njegovo boleznijo in zdravjem, z njegovo žalostjo in veseljem.
Naša prireditev v Dobrli vasi! Da se znajde v srcu naše Podjune stoinpetdeset fantovskih src, ki bodo gorela za skupno stvar, za misel celote. In k tem stoinpetdesetim še dvajset mladih dobrlovaških korenin — mož, fantov in deklet —, ki bodo z ljubeznijo izvedli predpriprave za ta veliki dan naše narodne solidarnosti; in zraven še dvatisoč po harmoniji in lepoti naše koroške narodne pesmi hrepenečih duš. Morda se porodi iz vsega navdušenja in ljubezni dobrih in najboljših v nas vseh zlata misel bratstva, spoštovanja in zaupanja, ki bo objela in družila ves rod od Žile in Drave in jezer in Karavank.
In potem se bomo vračali v naše doline in vasi in domove celi možje in žene, fantje in dekleta, ter celili iz iste zlate misli še v lastnem delokrogu. Da bo rastel rod koroških Slovencev, ki bo globoko občutil potrebo skupnega narodnega življenja v cerkvi in društvu, v posojilnici in zasebnem gospodarstvu. Tako sebi zvesto ljudstvo bo polno spoštovanja do dobrohotečega soseda, ker se bo z njim vred priznavalo kot člen in član ene same družine na tej mali zemlji po enim solncem.
Naj je to misel k naši prireditvi v Dobrli vasi in v njej poziv vam vsem z dobro voljo!
I GOSPODARSKI VESTNIK
XII. ljubljanski velesejem se vrši letos od 4. do 13. junija. Ogromni pomen velesejma je že razviden iz tega, da bo vseh 10 sejemskih razstavljalnih zgradb natrpanih z izdelki domačih in inozemskih tovarn vseh branž. Gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebni skupini. Opozarjamo še na špecijalne razstave:	tujsko-prometno, higijensko, akvari-
stično, entimološko, umetniško, fotografsko, keramično, sadjarstvo in vrtnarstvo v stanovanju, perutnine in kuncev. Velesejmskc legitimacije se dobe v upravi našega lista, ki oskrbi po potrebi tudi vizum. Polovična vožnja velja za potovanje v Ljubljano od 1. do 13. junija, za nazaj pa od 4. do 17. junija. Na odhodni postaji je treba dati legitimacijo žigosati. Voznega listka v Ljubljani ne oddajati postajnemu vratarju, ker velja za brezplačno potovanje nazaj!
Valutni tečaji na dunajski borzi dne 24. maja 1932. Dinar 12,24; čehoslov. krona 21,02; marka 168,80; zloty 79,30; lira 37,06; pesetas 55,60; švic. frank 138,50; franc, frank 27,85; angl. fund 25,73; dolar 706,50.
Tržne cene. Beljak: zelje 1,60, cvetača 2 S, korenje 80, pesa 60, glavnata solata 25, čebula 70 g, česen 1,40, špinača 1, hren 3, peteršilj 1,60, zelena 2 S, krompir 18 g, različne gobe 2, namizna jabolka 2,40, goveje meso 2,20„ telečje 2,60, svinjsko 2,40, prekajeno 4, orehi 1, grah v stročju 1,20, čajno maslo 5,20, skuta 1,40, strd 5 S, kapuni 5, piščanci 4—6 S, jajce 11 g. Lesna borza: Iglasti les: hlodi 17—20, dolgi hlodi 17—25, splavljeni hlodi 11—14, jamski les 12—15, jambori 18—20, rezano blago 52 do 68, mizarsko blago 75—90, stavbno rezano blago 35—43, deske za zaboje 30—35, mecesnovi trami in podlančnice 75—100 S za kubični meter. Listnati les: bukovi hlodi 21—25, hrastovi hlodi 70—80, bukovo rezano blago 45—75, hrastovo rezano blago 80—160, jesenovo rezano blago 85—160 S za kubični meter na nižje-avstrijski postaji. — Porastek cen na dunajskem živinskem trgu je imel za posledico, da so v preteklem tednu cene nekoliko nazadovale.
M RAZNE VESTI Ji
Po svetu. Dr. Pfrimer je podal ostavko na svoj položaj pri štajerskem Heimatschutzu. Ko smo to čitali, smo takoj vedeli, da ne bo preteklo veliko dni, ko bodo listi prinesli vest, da ga je sprejela pod svoje okrilje narodno-soci-alistična stranka. To se je tudi dejansko zgodilo par dni navrh. Štajerski Heimatschutz vodi sedaj neki Hainzl. Podgane zapuščajo po-
tapljajočo se ladjo! Avstrijski Landbund je imel o binkoštih v Gradcu svoje letno zborovanje. Med govorom ministra Bachingerja so udeleženci občutili neprijeten duh in našli na tleh steklenico, ki je spuščala plin za solzenje. Govornik je moral prekiniti svoj govor, ker so tekle udeležencem solze, a ne radi ganljivega govora. Nam se le zdi, da preveva ves Landbund nek neprijeten duh, ki razkraja celotno organizacijo. Inž. Schumy je odžagan in načelstvo je prevzel inž. Winkler. — Avstrija se o-skrbi že z lastnim pridelkom sladkorja. 100 kg stane 118 S, 1 kg v drobnem 1 S 22 g. — Ostale države. Belgijska vlada je odstopila radi spora med Flamci in Valonci. Četudi je bil spor načelno že rešen v zadovoljnost vseh, so se vendar še pojavile težkoče. Je pač težko rešiti narodnostna vprašanja. — Na francoskem luksuznem parniku „Georgesa Philippar“ je nastal požar in ga uničil. Na parniku je bilo 600 potnikov in 250 mož posadke. Najnovejša poročila pravijo, da se okrog 80 oseb ni dalo rešiti. Nekateri so utonili, drugi pa so postali žrtev požara. — Med muslimani in Indci je prišlo v Bambaju do poulične borbe. Na mestu je obležalo 88 mrtvih in nad 1000 ranjenih. Tudi 85 hiš je zgorelo in 435 trgovin je bilo izropanih. Pozneje je prišlo do novih spopadov in je zaznamovati 123 mrtvih in 150 ranjenih. Kdaj bo nastal v Indiji mir? — V Sofiji je bil umorjen profesor Dimitrija Mihalov, ki je bil podpredsednik makedonskega komiteja. Umorili so ga bržkone protogerovci. Iz tega sledi, da se bodo makedonstvujušči pobijali naprej. — V Kijevu v Rusiji je prišlo v vojaških delavnicah do rabuke, ker delavci že pet tednov niso dobili mezde. Vojaštvo je upor udušilo, 400 stavkujočih zaprlo in 16 na mestu ustrelilo.
lužnim srcem sporočamo vsej preč. duhovčini in vsemu vernemu koroškemu ljudstvu pregrenko vest, da se je Previdnosti božji dopadio, preč. gospoda
Janeza Hutter-ja
«pokoj, profesorja realke, kn. šk. svetnika, odbornika Mohorjeve družbe, častnega občana občine Globasnica itd.
previdenega In dobro pripravljenega v 81. letu starosti, danes, ob 14, url odpoklicati v boljšo večnost.
Zemeljsko na njih položimo v torek, dne 24. t. m. ob VjlO. uri na pokopališče sv. Jakoba k večnemu počitku.
Sv. maše-zadušnice se bodo brale v torek tamkaj.
Blagopokojnega priporočamo s tem v pobožno molitev in veren spomin.
Čast njih delu in trpljenju, slava njih spominu, mir njih duši I
•Št. Jakob v Rožu, dne 22. majnika 1932.
Šolske sestre Dekanijska duhovščina Žalujoči sorodniki
__________ 83
80
Vabilo na
redni letni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Pliberku, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v torek, dne 7. junija 1932 ob 10. uri dopoldne v po-sojilniškem uradu v Pliberku.
Dnevni red :
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1931.
4.	Volitev enega člana načelstva.
5.	Prememba pravni.
6.	Slučajnosti.
Ako ob navedeni uri ne bi bilo zadostno število članov navzočih, se vrši čez eno uro drugi občni zbor, ki bo sklepal brezpogojno. Načelstvo.
VABI LO
41. redni letni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Velikovcu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v sredo, dne L junija ob 11. uri dopol. v lastnih pisarniških prostorih v Velikovcu
Dnevni red :
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in računskega pregledovalca.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1931.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Slučajnosti.
Ako občni zbor ob napovedani uri ni sklepčen, se vrši eno uro pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu zastopanih deležev
NAČELSTVO
Društvo slovenskih diletantov v Borovljah.
Vabilo
na tridejansko kmečko burko
Trije vaški svetniki
ki se uprizori v nedeljo, dne 5. junija v dvorani pri Cingelcu na Trati.
Začetek točno ob 3. uri popoldne. — Ob vsakem vremenu !
Vstopnina od 40 do 80 grošev.
Pridite vsi, ki se hočete zopet enkrat prav iz srca nasmejati. Odbor.
82
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦
♦
:
:
:
:
VABILO
na
XX. redni občni zbor
„Živinorejslie zadruge za Žltaro vas in okolico, reglstrovane zadruge z neomejenim poroštvom", ki se vrši
v nedeljo, dne 5. junija 1932 ob 9. uri dopoldne v Društvenem domu v Žitari vasi s običajnim sporedom.	84
K polnoštevilni udeležbi vabi vse člane NflfELSTVO.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Lastnik: Pol. in goap. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdate! j in odgovorni urednik: Zinkoviky Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. Tiska Lidova tiskarna Ant. Mach£t in družba (za tisk od ovoren Josip Zinkovsky), Dunaj, V., Margaretenpatz 7