Posojilo za špekulante in ne za državo! dišče to društvo moremo tirati le v nepristranskem ozemlju otoka Gernezej. To se pravi, da sploh ne moremo tirali družbe pred sodišče, ako bi nas ogoljufala. Gornje društvo je za prv idel posojila (25 milijonov do- Vladna večina v Beogradu nam je pripravila zo- larJev) preskrbelo namestnika in sicer bančne agente. pet novo nesrečo in sicer tako, koje nasledke ne bo ču- ! Tudl ° družbi Bler se ne zna> ali ima kaJ premoženja. til samo sedanji rod, ampak še rodovi, ki pridejo za j naini. Sedanji finančni minister, srbijanski demokrat Kumanudi jjr. Kumanudi in ž njim vred ministri vladajočih itrank (demokratske, radikalne in slovenske «samojtojne) so sklenili z ameriškimi bančnimi agenti posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev. S tem posojilom — tako pravijo — hočejo graditi nove železnice po naši Bržavi. Na prvi hip res izgleda, kakor da bi to posojilo bilo za našo državo potrebno ter bo zboljšalo naše slabo finančno stanje. A trezni in v takih zadevah dobro alani strokovnjaki so sprevideli, da je to posojilo za ,lo državo, prav posebej pa še za naše davkoplačevale — velika nesreča. Od ameriškega posojila bodo imeli dobiček samo bančni agenti in — kakor se po Beogradu javno govori — nekateri ministri. Obljube, iJa nam bodo zidali s tem denarjem nove železnice, so prazne. Radi tega so poslanci naše stranke, ki so zdmJeni vJugoslovanskem klubu, najodločneje nastopili proti sprejetju posojila. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril kot glav ni govornik dalmatinski Hrvat dr. Dulibič, ki je poman kot eden najpridnejših in najsposobnejših finančnih strokovnjakov. Dr. Dulibič je med drugim izvajal med splošno pozomostjo zbornice: Amcrikansko posojilo krivo padca naše valute. Ko je vlada razpisala posojilo, je došlo več ponudb. % Kumanudl in vlada sta se odločila za družbo Bler iz Amerike. Ta družba sestoji iz samih bančnih agentov. Pričakovali smo, da se bo vrednost našega denarja (valuta) dvignila, čim nam je bilo zagotovljeno dolariko posojilo. A zgodilo se je baš nasprotno: Ko je javnost doznala za posojilo, je padla naša valuta. In ko je prišel predlog o posojilu v narodno skupščino, je padel dinar še huje. Vrednost našega denarja pada v iasu, ko imamo dobro žetev, v dobi, ko ni doletela našo jlado ali državo kakršnakoli politična ali gospodarska nezgoda. Dokaz, da novo posojilo na naš denar ne dela povzdigovalno, marveč ga tišči navzdol. Iz tega je jasno razvidno, da tuji denarni mogotci namenoma delujejo na padec naše valute. Slabost Narodne banke. Ako bi z amerikanskimi dolarji vlada ppvečala lad Narodne banke (državne banke), potem bi bil to prvi korak k zboljšanju naše valute. A Narodna banka ima malo sklada in zategadelj je tudi vrednost dinar jk- skrajno nizka. Če bi se krepko ojačil fond s tem potojilom v Narodni banki, bi ona lahko imela v oblasti Ittsebne banke in bi ona sama uravnala valuto, sedaj jo uravnavajo bančni špekulanti, izsesalci ljudstva. Pogodba o posojilu za nas škodljiva. Finančni minister je s svojimi agenti sklenil dve pogodbi: pjrvo z društvom za gradnjo železnic v Jugoaviji. To drušlvo ima svoj sedež nekje v ozemlju med francijo in Anglijo. Ž njim je sklenjena glavna pogoda, da nam preskrbi 100 milijonov dolarjev in da gradi leznice irt pristanišča. A to društvo nima nikakega  ". oženja in nam ne daje nobenega jamstva. Pred so- *stvo nam Ameriško posojilo sedaj ni potrebno. S tem posojilom hoče vlada graditi takozvano jadransko železnico, katera bi tekla iz Beograda preko Srbije in črne gore na Jadran. (Srbijanci nočejo, da bi železnica tekla čez hrvatske kraje). Danes, ko stoji naša valuta in naše gospodarstvo tako slabo, bi bilo najbolje, da se počaka z gradnjo te železnice še nekaj let, da se zboljša naše stanje. Če bo pa naša valuta še nadalje padala, pa nam Amerikanci itak ne bodo hoteli izplačati vsega posojila in železnice ne bomo mogli dograditi. Vlada je sklenila, da uporabi 7 milijonov dolarjev (560 milijonov dinarjev) za popravo starih železnic. A to posojilo bi se dalo dobiti z notranjim ali pa z malim zunanjim posojilom. Mi izgubimo ogromne svote. Od celega posojila 100 milijonov dolarjev izgubi na ša država na takozvanem «emisijonem kurzu« 13 milijonov 250.000 dolarjev. To je lako: Zadolžnica se glasi na 100 milijonov, a Amerikanci nam bodo izplačali samo 86 milijonov 750.000 dolarjev, a sedaj še pridejo visoke nagrade za podjetnike pri železniške gradnji. Ta nagrada je silno pretirana, znaša 9 odstotkov. Tako, da bodo ti ljudje dobili nagrado 4 in pol milijonov dolarjev. Za razna izplačila, nagrade in izgubi&e plačamo še 4 milijone dolarjev. Prisiljeni smo kupiti dražje blago. V pogodbi je določeno, da moramo blago za železnice, koje moramo kupovati zunaj, kupiti v tistih deželah, ki nam dajo posojilo, če tudi bi bilo blago za 5 odstotkov dražje, kot drugod. Ker bo takih naročil okoli za 20 milijonov, zgubimo tukaj zopet 1 milijon dolarjev. In že sedaj je znano, da dobimo povečini staro robo, katero ameriška družba ni mogla prodati ne v Azijo in ne v Afriko. Skupna izguba 24 miljjpnov dolarjev. Če k vsem tem izgubam prištejemo še druge manjše zgubitke v skupnem znesku pol milijona dolarjev, znaša celokupna izguba ogromno svoto 24 milijonov dolarjev, to je po današnji valuti nič manj nego 1992 milijonov dinarjev, ali 7968 milijonov kron. "~'~ " Oderuške obresti. Agenti ameriških bank so predpisali v pogodbi obresti v višini 8 odstotkov in to od cele svote 100 milijonov dolarjev. Tu zopet labko s svinčnikom v roki izračunamo, kako neznosno velike svote izgubimo. na obrestih. .jJgBli Vse kar imamo, za agente damo. Amerikanci niso bili zadovoljni samo, da jamči za posojilo cela zemlja naša, vsi naši davkoplačevalci, ampak agenti so od naše vlade zahlevali i to, da jim zastavi vse monopole (tobak, sol, vžigalice), carino, železniške tarife itd. Na to je pristala i naša vlada. Ce bi se tudi razmere izboljšale, ne bo mogoče znižati cene tobaku, soli, železniškim tarifom, ampak smo za celih 40 let vkovani v verige tujih kapitalistov. A kako jamda dmžba Bler in družba za gradnjo želez- nic? Prav nobene. Tako smo gospodarsko prodani n* milost in nemilost. Nimamo pravic obremeniti poznejše rodove. Govornik povdarja, da tako slabega posojila, ki bi za pol stoletja vkovalo cel narod v težke verige gospedarske sužnjosti, še ni sklenila nobene vlada. Dr. Dulibič imenuje to posojilo: «Velika nesreča za naš narod in dfžavo«. Radi tega izjavlja govornik, da bo Jugoslevanski klub v znak protesta glasoval proti temu posojilu. m Govor odličnega našega poslanca je napravil velik in globok vtis na celo zbornico. Celo nekateri beograj-« ski listi ga prinašajo v obširnem izvlečku in ga hvalijo. Vlada je hotela že v četrtek 20. t. m. v zbornici spraviti posojilno pogodbo skoz. Hotela> je, da zbomica zboruje magari celo noč. A ko je seja trajala do polnoči, so poslanci opozicije, predvsem poslanci Jugoslov. kluba, uprizorili tak vihar, da je moral predsednik prekiniti sejo. V petek in soboto je še govorilo več poslancev od vladne večine in opozicije, ki so večinoma vsi  ostro grajali to mešetarsko posojilo. ¦•-- ¦ *.p <*- • ||*  Posojilo — sprejeto. —* «" ^o- Višek drzne samovolje vlade pa je pokazala vladna.  večina v soboto popoldne pred in po glasovanju. Nadalj na razprava je razkrila prav umazane mešetarije, neki  poslanec je skušal podkupiti za glasovanje dva svojato variša, vsakega za — pol milijona kron, to se je s priča-  mi ugolovilo, Jugoslo. klub je zahteval, naj se razpra-  va odgodi, dokler se ta sramota ne prekliče, zemljorad-  niki so klicali vladni večini: «Vsi ste podkupljeni!« —  vladinovcem se je pa mudilo in gnali so stvar brezob- zirno naprej. Porazne pogoje in posledice so hoteli pri- kriti z raznimi blestečimi besedami o »narodnem edinst vu« itd., proti ogorčenim poslancem opozicije — so pa vzdigovali stole, metali tinlnike in zemloradniškega po- slanca Moskovljeviča so celo suvali ter grabili za vrat. Neki poslanec Jugoslov. kluba ga je rešil s tem, da je besne policajdemokrate metal na vse strani. V tej div- jaški rabuki in v očigled glasovanja so storili naši po- slanci to, kar je edina možnost poštenih in kuIturniK ljudi v takih razmerah in pred tako dnižbo. Podali so protestno izjavo, da nočejo sodelovati v tej zadevi ter zapustili dvorano. Pridružil se jim je opozicijonalni muslimanski klub, socijalisti pa vladi niso hoteli delati neprilike, ko je pri navzočnosti komaj tretjine poslan- cev — s svojo glasovalno mašino naprtila naši državi to nesrečno posojilo.