[ Velika nagradna akcija Štajerskega tednika ] /vv «J— ticem MU tfzgguu - mu Poiščite kupon v časopisu. J ^tfzggltèfia, v se 38 dni 3 s Perutnina Ptuj 110 YEARS •S maraton 2015 Staro mestno jedro PTUJ / www.polimaraton.s Aktualno Slovenska Bistrica • Kje bo pristalo lekarniških 400.000 € O Stran 4 Ptuj, torek, 5. maja 2015 letnik LXVIII • št. 34 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98,2-10473 www.radio-pl-uj.si Podravje Majšperk • Jeseni dodaten oddelek vrtca O Strani 6 in 7 Podravje • Gajke se vračajo na zemljevid slovenskih odlagališč Dovoljenje v žepu, a od kod denar za investicije? Foto: Črtomir Goznik Tenis • Rola Slavil še drugi teden zapored O Stran 12 Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Slovenija, Podravje: Katere občine so še vedno najbolj zadolžene O Strani 2 In 3 Nakazilo 19.000 evrov pred sprejemom v ptujski dom upokojencev Sv. Trojica: Bodo proge za motokros znova zaživele? O Strani 6 in 7 Jursinci: Potrditev višjih cen za smeti - prostovoljni »mus« O Strani 2 in 3 ■ k O Strani 4 in 5 Podhod Ptuj: Za ta denar bo to vse ... O Stran 5 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 5. maja 2015 Ptuj • Nakazilo (86-letne) stanovalke Domu upokojencev v višini 19.000 evrov Doklova krivi socialno delavko Konec aprila lani je na račun Doma upokojencev Ptuj od takrat 85-letne stanovalke bil nakazan znesek v višini 19.000 evrov. Denar je nakazala dan pred sprejemom v dom, po mnenju inšpektorice za socialne zadeve pa gre pri tem za sum kaznivega dejanja. Nekdanja direktorica Kristina Dokl sicer trdi, da s tem ni imela nič, da je vse sprejeme vodila socialna delavka. Ta žogico vrača in pravi: »Vse sem delala po navodilu direktorice.« Še več: »Vedela sem, da to ni v skladu s pravnimi normami, zato sem jo še enkrat izrecno povprašala o tem, a mi je zabičala, da naj se sprejem ne realizira, dokler avans ne bo plačan!« Takoj ob prevzemu vodstva Doma upokojencev Ptuj je vršilka dolžnosti direktorice Jožica Šemnički ugotovila zanimivo dejstvo in ga minuli teden predstavila tudi javnosti, saj se, kot pravi, zgraža nad informacijami, da Kristina Dokl toži državo. Prepričana je namreč, da je zgodba o nenavadnem nakazilu še ena črna točka Doklove, ki kaže na to, na kak način je nekdanja direktorica delala. Kot je razvidno iz nakaznice Nove KBM, je starejša gospa, rojena leta 1929, na račun Doma upokojencev Ptuj dne 30. 04. 2014 - dan pred sprejemom v dom - nakazala 19.000 evrov. V rubriki »namen« je zapisano le, da gre za prenos sredstev na dom. In tu se zadeva tudi konča. To je tudi edini dokument, ki so ga v Domu našli. Kot pravi Šemničkijeva, gre za zelo spor- no dejanje, ki bi moralo biti zapisano vsaj v osebni mapi omenjene stanovalke. A ni! Dejanje je bilo povsem po naključju odkrito pri pregledovanju računovodskih izkazov. Doklova krivi socialno delavko - ""«""MeOsum Na vprašanje Do klovi, zakaj so od stanovalke ob sprejemu v dom v času, ko je bila direktorica (30. aprila 2014), prejeli nakazilo na domski račun v višini 19.000 evrov, je ta odgovorila le, da ga ona ni prejela, in žogico podala socialni delavki. Zapisala je: »Postopek sprejema je vodila socialna delavka Klavdija Veldin, univ. eur rm— îsjïîîî™»sr——-----_ I DOM ,Jn,j - ' ÏWSO pl fe cov ■ te, <14.¿j "i SÜÜV—X ' Pred sprejemom v dom je varovanka morala nakazati kar 19.000 evrov, kar je po mnenju inšpekcije protizakonito. (Fotografija je simbolična.) dipl. socialna delavka z opravljenim pripravništvom in s strokovnim izpitom s področja socialnega varstva, ki je bila pooblaščena za vodenje postopka v zvezi s sprejemom, premestitvijo in odpustom stanovalcev iz Doma v skladu Zakonom o socialnem varstvu in Pravilnikom o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva. Zato vam na to vprašanje lahko odgovori le Klavdija Veldin, ki je urejala vse zadeve s stanovalko v skladu s pooblastilom in zakonom.« Ob tem je zapisala še, da takšna nakazila na račun doma niso bila redna praksa. Povprašali smo jo tudi, zakaj v osebni mapi stanovalke poda- Uvodnik Otroci brezposelnih v vrtcih, kam pa naj jih dajo zaposleni? I hi je v naši državi nešteto butastih zakonov, predpisov in uredb, ki so povsem nesmiselni iti neživljenjski, nam je jasno popolnoma vsem. Manjše ukvarjaš z njimi, manj je boleče. Vse dokler te pač ne lopnejo po gla vi. Tako mi je bila na primer prejšnji teden zanimiva situacija, ki je zame osebno povsem nelogična. Kolegica je prosila za sprejem v vrtec za svojega otroka, saj kmalu začne delati. Sočasno bo seveda malega morala oddati v varstvo. In zaradi tega, ker smo sredi leta, je zelo težko ali skorajda nemogoče, da bi bil njen malček sprejet v vrtec. Po eni strani razumljivo, saj mest ni neskončno. Ni pa mi niti najmanj razumljiva druga plat te iste zgodbe: srečam drugo mamico, brezposelno, ki se po mestu sprehaja, seveda brez otrok. Ti so v vrtcu, še več, v dvoizmenskem vrtcu; kot meni neuki pojasni, si je bojda treba tudi popoldan vzeti čas zase. In to je zanjo brezplačno, saj ima nizke dohodke in je opravičena plačila vrtca. Medtem ko bo tista, ki gre delat in prejmeta s partnerjem neko dostojno plačo, recimo po 900 evrov, za jasli plačala krepko čez 200 evrov. Zraven tega najbrž ne bo prejela otroškega dodatka. Medtem ko bo tista, ki pohajkuje po mestu, medtem ko so otroci v vrtcu, po vsej verjetnosti imela še okrog 100 evrov otroškega dodatka. Vem, ni lahko biti z otroki cel dan, a če se zanje odločimo, so pač naša skrb. Tudi argument, da si pač iščejo delo in zato dajo otroke v vrtec, kar se mene tiče, ne pije vode. To, da že imaš zaposlitev, bi se po mojem nedvomno moralo upoštevati pri točkovanju. Nisem zadolžena, ne kompetentna, da bi iskala rešitve. Drugi so plačani za to. Prepričana pa sem, da bi stvari morali zastaviti povsem drugače. Najprej dati mesta tistim, ki vrtec nujno potrebujejo... Dženana Kmetec Slovenija, Podravje • Skupen dolg vseh občin skoraj 900 milijonov Ptuj in Slovenska Bistrica med Slovenske občine so bile ob koncu leta 2014 še po neuradnih podatkih zadolžene za nekaj več kot 899 milijonov evrov. Med 10 najbolj zadolženimi občinami je tudi Slovenska Bistrica, ki je imela po začasnih podatkih Ministrstva za finance 31. decembra za 13,9 milijona evrov dolga oziroma 544 evrov na občana, le mesto za njo je Mestna občina Ptuj s 13,8 milijona evrov dolga, vendar s to razliko, da so Ptujčani zadolženi 594 evrov po osebi. Sicer pa imajo največje dolgove mestne občine, med njimi je najbolj zadolžena prestolnica z nekaj več kot 200 milijoni evrov posojil, kar pomeni, da dolg na občana Ljubljane znaša 743 evrov, med nemestnimi občinami pa največ dolguje občina Litija, in sicer 19,2 milijona evrov ali 1.261 evrov po občanu. Med 27 občinami Podravja ima najvišji dolg Slovenska Bistrica, najbolj zadolžena občina na prebivalca pa je občina Lenart. Sicer pa je v Sloveniji od 211 občin (brez Ankarana) zgolj 16 občin, ki ob koncu lanskega leta niso bile zadolžene, te so Bloke, Čren-šovci, Dobrepolje, Gorje, Ivanč-na Gorica (največja s 15.970 prebivalci), Jezersko, Lukovica, Podvelka, Rače-Fram, Starše, Senčur, Straža, Trzin, Turnišče in tudi Markovci ter Gorišnica. Po prebivalcu najbolj zadolžena občina ostaja gorička občina Gornji Petrovci, kjer je vsak izmed 2184 občanov v povprečju zadolžen za 1.753 evrov, vsi skupaj pa za 3,8 milijona evrov. Občina ima že več let blokiran transakcijski račun in velike te- žave pri poravnavanju tekočih obveznosti. Transakcijski račun ima po podatkih Ajpesa blokiran tudi občina Šalovci z nekaj več kot 1500 prebivalci. Njen dolg je konec lanskega decembra znašal 1,4 milijona evrov. Skupna zadolženost slovenskih občin se iz leta v leto pove- čuje. Konec leta 2014 je skupni dolg 211 občin znašal 899,1 milijona evrov, kar je sedem odstotkov več kot leto prej, ali nekaj manj kot tri odstotke skupnega dolga države, ki je konec leta 2014 znašal 30,1 milijarde evrov. Ob dobrih dveh milijonih prebivalcev pa pomeni, da so občine zadolžene 437 evrov na vsakega prebivalca, je razvidno iz predhodnih podatkov finančnega ministrstva. Podatki o zadolženosti občin v letu 2014 bodo dokončni po uskladitvi s premoženjskimi bilancami občin. Mojca Vtič Najbolj zadolžene občine skupaj z mestnimi občinami Občina Dolg na dan 31. 12. 2014 Število prebivalcev Dolg na prebivalca Slovenj Gradec (M) 5.493.749 17.279 318 Murska Sobota (M) 7.466.521 19.478 383 Nova Gorica (M) 10.782.509 31.638 341 Ptuj (M) 13.825.679 23.257 594 Slovenska Bistrica 13.894.662 25.556 544 Novo mesto (M) 15.907.125 36.378 437 Krško 18.011.784 26.668 675 Litija 19.220.273 15.237 1.261 Velenje (M) 19.690.949 33.229 593 Kranj (M) 22.586.979 55.469 407 Celje (M) 29.021.123 49.526 586 Maribor (M) 56.025.675 107.792 520 Koper(M) 56.027.282 49.403 1.134 Ljubljana (M) 201.936.055 271.753 743 Vir: Ministrstvo za finance *(M) - oznaka za mestno občino Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: DK torek • 5. maja 2015 Aktualno ŠtajerskiTEDmK 3 tek o nakazilu ni naveden, a je odgovorila le, da je to prav tako področje, ki spada v delo Veldi-nove. »V Zakonu o socialnem varstvu in Pravilniku o standardih in normativih je tudi področje vodenja dokumentacije, ki ga mora zagotavljati socialni delavec pri svojem delu,« je še zapisala Doklova in pojasnila, da bi se v primeru smrti stanovalke kot zmeraj ta denar priglasil na pristojno sodišče v zapuščino. Inšpekcija: gre za poslovno napako direktorja in sum kaznivega dejanja A mnenje socialne inšpektorice je, da v tej zadevi nosi svoj del krivde tudi Doklova. Kot izhaja iz mnenja Tatjane Arn-šek, inšpektorice za socialne zadeve, ki ga je decembra posredovala Šemničkijevi, gre pri tem za poslovno napako direktorja in sum kaznivega dejanja. »Na računu javnega zavoda ne morejo biti finančna sredstva fizičnih oseb, še posebej, če gre za zavod in uporabnika storitve zavoda,« je pojasnila Arnškova in zapisala, da morajo imeti uporabniki svoj osebni račun s trajnikom za plačevanje stori- tev ali osebno plačajo storitev v računovodstvu zavoda. »Nekateri izvajalci se tega otepajo in se izgovarjajo na uporabnike, da oni tega nočejo ali da svojci tega nočejo, ampak tako izvajalci kot uporabniki so dolžni spoštovati predpise in preglednost izvajanja storitev in ne zadrževati starih vzorcev, ki niso imeli pravnih podlag in so se uporabnikom ponujali kot ugodnost (kot: zavod bo za njih v vsem poskrbel). Če imate takšno stanje, gre za poslovno napako direktorja in sum kaznivega dejanja - prisvajanja tuje lastnine (če ne glavnice, pa obresti),« je še zapisala inšpektorica. Tudi v zvezi s tem mnenjem smo Doklovo prosili za komentar, a je dejala, da z obstojem le-tega ni seznanjena. Veldinova: »Dobila sem izrecno navodilo Doklove, da se sprejem ne realizira, dokler ni avansa!« »Da se pred sprejemom nakaže denar gospe na račun Doma upokojencev Ptuj, sem dobila izrecno ustno navodi- lo ge. Dokl. Zaradi odsotnosti zaradi koriščenja letnega dopusta je sprejem prevzela sodelavka socialna delavka. Obe sva se zavedali, da ta način pogojevanja sprejema z danim avansom ni v skladu s pravnimi normami, zato je sodelavka še enkrat izrecno preverila pri ge. Dokl, a ji je ta ponovno ustno dala izrecno navodilo, da se sprejem ne realizira, dokler ni dan avans kot zavarovanje za plačilo domskih storitev. Žal od ge. Dokl nismo nikdar dobivali pisnih navodil,« je dogodek komentirala Veldinova, ki je po mnenju Doklove odgovorna za nastalo situacijo. Da gre za zelo sporno dejanje in da avansi (posebej ne tako visoki) ne smejo biti na računih javnih zavodov, pravi tudi sedanja v. d. direktorice Jožica Šemnički, ki bo v zvezi s tem nekdanjo direktorico ovadila. Ob tem pa se sprašuje še: »Če direktorica ni za nič odgovorna, kako pa, da vsak inšpektor ugotavlja odgovornost direktorja, s tem dejstvom sem kar naprej soočena, tudi za nazaj vsi ugotavljajo odgovornost direktorice. Torej je odgovorna. Pa še to: zakaj se potem poteguje, toži za tako 'neodgovorno, nepomembno' funkcijo!« Dženana Kmetec evrov najbolj zadolženimi Zadolženost 27 občin Podravja po višini dolga na prebivalca Občina Dolg na dan 31. 12. 2014 Število prebivalcev Dolg na prebivalca Lenart 6.140.118 7.788 788 Benedikt 1.785.106 2.480 720 Sveta Trojica v Slovenskih goricah 1.529.300 2.143 714 Žetale 893.118 1.378 648 Destrnik 1.624.586 2.658 611 Sveti Andraž v Slovenskih goricah 724.564 1.210 599 Ptuj (M) 13.825.679 23.257 594 Zavrč 833.212 1.495 557 Hajdina 2.092.501 3.840 545 Slovenska Bistrica 13.894.662 25.556 544 Poljčane 2.337.500 4.351 537 Dornava 1.328.670 2.732 486 Makole 952.971 2.093 455 Cerkvenjak 915.037 2.047 447 Središče ob Dravi 860.143 2.195 392 Podlehnik 732.826 1.906 384 Videm 2.020.108 5.673 356 Kidričevo 2.003.886 6.705 299 Sveta Ana 650.000 2.314 281 Trnovska vas 350.000 1.365 256 Majšperk 940.597 4.074 231 Juršinci 381.646 2.409 158 Sveti Tomaž 299.160 2.174 138 Ormož 1.742.887 12.933 135 Cirkulane 278.689 2.377 117 Markovci 0 4.088 0 Gorišnica 0 4.021 0 Vir: Ministrstvo za finance Sp. Podravje • Gradnja OŠ dr. Ljudevita Pivka Šola končana julija prihodnje leto Gradnja regijske osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami se nadaljuje. Dela na gradbišču so bila lani pozno jeseni začasno ustavljena. OBČINA Znesek sofinanciranja (€) Plačano 2014 in 2015 (€) Dolg (€) Destrnik 70.732 - 70.732 Dornava 72.842 - 72.842 Cirkulane 63.202 50.125 13.077 Gorišnica 107.420 26.855 80.565 Hajdina 101.946,82 - 101.946 Juršinci 64.484 15.000 49.484 Kidričevo 179.221 44.805 134.416 Majšperk 109.236 54.618 54.618 Markovci 109.369 60.153 49.216 Podlehnik 51.373 - 51.373 Sv. Andraž 32.282 - 32.282 Trnovska vas 36.394 10.000 26.394 Videm 152.279 10.000 142.279 Zavrč 40.693 10.000 30.693 Žetale 36.821 - 36.821 MO Ptuj 626.607 644.915 Skupaj 1.854.908 926.472 946.744 Štirimilijonska naložba, pri kateri je bilo pred gradnjo in ob njej nemalo težav, bo predvidoma končana čez dobro leto dni. »Do konca investicije je treba opraviti še nekaj gradbenih del, večinoma obrtniških in inštalaterskih, zunanjo ureditev ter nabavo in vgradnjo - montažo opreme. Predvideni zaključek investicije je konec julija 2016,« so povedali na MO Ptuj ter o financiranju naložbe dodali: »Predvideni delež sofinanciranja ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je 2,2 milijona evrov; ministrstvo je do sedaj nakazalo 1.080.268 evrov. Preostala sredstva bodo nakazana po opravljenih delih in izsta- Vir: MO Ptuj, 28. april 2015 vitvi zahtevka na ministrstvo.« Po podatkih, ki so jih posredovali z uprave ptujske mestne občine, bodo vse občine Sp. Podravja naložbo sofinancirale v višini 1,8 milijona evrov. Izvajalcu gradbenih del, podjetju GP Projecting, je bilo doslej nakazanih 1.754.870 evrov. MZ 4 Štajerski TEDNIK Kmetijstvo in podjetništvo torek • 28. aprila 2015 Jursinci • Nezadovoljni svetniki potrdili višje cene komunalnih odpadkov Potrditev višjih cen - prostovoljni Občinski svet Juršinci je na minuli, prvi izredni seji znova obravnaval elaborat o oblikovanju cen ravnanja s komunalnimi odpadki v občinah leto 2015. Kljub nestrinjanju z gradnjo zbirnih centrov in posledičnim dvigom cen so elaborat potrdili. Potrditev višjih cen so ogorčeno »Drugo nam ne preostane, gre za prostovoljni mus.« Kot je uvodoma pojasnil župan Alojz Kaučič, so s ponovno obravnavo elaborata počakali vse do minulega torka, ko so dokument obravnavale že vse druge občine. »Počakali smo, kaj bodo naredili drugod. In kot sem s preveril danes, so vse občine elaborat potrdile.« Tudi juršinskemu občinskemu svetu ni preostalo drugega. Potem ko je direktor Čistega mesta Ptuj Janez Letnik ponovno izpostavil, da je do dviga cen za 0,011 evra na kg prišlo zaradi izgradnje, opreme in upravljanja osmih zbirnih centrov, se je vnela burna debata. Kot prvi se je oglasil svetnik Donald Rus: »Do zdaj smo imeli odlaganje odpadkov lepo urejeno, občine pa z zbirnimi centri ne bodo pridobile čisto nič. Obžalujem, da so zaspali tudi župani (ki imajo združenje občin) in poslanci in da gredo sprejet nesmiseln zakon, ki ne bo prinesel nič drugega kot zvišanje stroškov občanom,« je prepričan svetnik Alojz Herga. »Zanima nas predvsem, zakaj je postavka pri pogonskem gorivu in elektriki v primerjavi z lanskim elaboratom višja za 23.000 evrov, glede na to, da je cena naftnih derivatov padala. Kot drugo pa me zanima, kaj pomeni dvig postavke pri stroških dela z 851.285 na 962.851 evrov oziroma za 111.000 evrov.« Kot so pojasnili predstavniki Čistega mesta, so v kalkulacijah sicer upoštevali znižanje cen pogonskih goriv, a je do povišanja prišlo zaradi predvidenega večjega števila prevoženih kilometrov s sme-tarskimi in samonakladalnimi vozili, deloma tudi z osebnim vozilom, s katerim se bodo delavci vozili na zbirne centre; gre letno za približno 50.000 do 55.000 kilometrov več. Dvig cen stroškov dela pa so upravičili z besedami: »Gre izključno za dodatno delo, ki bo opravljeno v zvezi z upravljanjem zbirnih centrov, tudi delom voznikov samonakladalcev, ki bodo te odpadke vozili v zbirni center Gajke. Kljub temu da je videti postavka visoka, se teh dodatnih ur nabere toliko, da pridemo do razlike v višini 111.000 evrov.« Toš Majcnova: »Vse je skrito v številki 0,011 evra na kg« Za bolj razgreto ozračje je poskrbel svetnik Robert Horvat: »Moti me, da se osnovna cena - če pustimo zbirne centre - zaradi znižanja derivatov vsaj kanček ne zniža. Razumem, da se cena mora dvigniti, ker imate dodatne stroške in dodatno delo, ne pa osnovna Z majem višje cene komunalnih odpadkov za občine Spodnjega Podravja Za vseh 17 občin Spodnjega Podravja je z začetkom meseca stopil v veljavo nov cenik ravnanja s komunalnimi odpadki. Za 80-litrsko posodo bo tako po novem treba odšteti 0,36 evra več (7,0563 evra), za 120-litrsko 0,54 evra več (10,5845 evra), za 240-litrsko pa 1,08 evra več (21,1989 evra). cena.« Finančnica s Čistega mesta pa je odvrnila: »Upoštevali smo tiste stroške, ki so se konkretno zmanjšali pri izračunu, da ne bi še bolj zviševali. Nekateri stroški so se zmanjšali in lahko bi znižali ceno odpadkov na kilogram, če ne bi bilo novih zbirnih centrov. Ampak vse skupaj smo morali delati na novih temeljih -torej iste storitve kot doslej in še te dodatne; in ko smo pomnožili porabljene kilometre in ceno litra goriva, smo prišli do zneskov, kot jih imamo v elaboratu 2015.« A Horvata to ni prepričalo: »Potem pa elaborata niste dobro pripravili. V osnovi bi nam lahko Foto: ML Slovenska Bistrica • Lekarna in občina na nasprotnih bregovih Kje bo pristalo 400.000 evrov? Slovenjebistriški svetniki in svetnice so na aprilski seji sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lekarna Slovenska Bistrica. Medtem ko je bila vsebina sprememb odloka v prvi obravnavi zgolj formalne narave, je bil ta v drugem branju tudi vsebinsko spremenjen. Natančneje - občinski svet je sprejel, da bodo v svetu zavoda, ko bodo to spremembo odloka potrdili še makolski svetniki, imeli večino predstavniki ustanoviteljice Občine Slovenska Bistrica. Tako naj bi sedemčlanski svet zavoda sestavljali po en predstavnik delavcev zavoda in zavarovancev, štirje predstavniki slovenjebistriške občine ter en predstavnik Občine Makole. Do zdaj so imeli v devetčlanskem svetu večino predstavniki delavcev ter zavarovancev. Za takšno odločitev so se na slovenjebistriški občini med drugim odločili, tako pravi župan Ivan Žagar, ker svet zavoda ni upošteval sklepa občinskega sveta z dne 24. februarja, da se presežek preteklih let (približno 400.000 evrov) nakaže v občinski proračun. Svet zavoda Lekarne Slovenska Bistrica je nato zasedal 13. marca, ko je sprejel načrt za leto 2015, ki pa ni predvideval, da se presežek iz preteklih let nakaže na račun občine. »Tudi na sestanku sveta zavoda se je govorilo v večini o denarju (predvsem predstavniki Občine Slovenska Bistrica), ne jaz in ne predsednica sveta pa še takrat nismo prejeli od občine nobenega obvestila ali česa podobnega o sprejetju sklepov o nakazilih presežkov občini in zato tega nismo dali na dnevni red,« je povedal povedal direktor Lekarne Slovenska Bistrica Branko Gajšek. Za pojasnilo, zakaj občina zavoda ni seznanila s sklepom občinskega sveta, smo prosili slovenjebistriško občino, kjer so nam odgovorili, da je bil sklep Lekarni posredovan 2. marca po e-pošti. »Načrt za leto 2015 smo zato predlagali tako, kot je po našem mnenju najbolje za uspešno poslovanje lekarne še vnaprej. Načrt sem sam predstavil tudi županu občine Slovenska Bistrica 8. aprila, ki se je z njim ustno strinjal, poudaril pa, da od naših sredstev mora tudi občina nekaj dobiti. O številkah ni govoril, kakor tudi ni omenil spremembe sestave sveta zavoda, ki je sledila čez nekaj dni,« je dejal direktor. Svet lekarne sklenil: lekarniški denar za investicije v nove prostore Tako so na svetu zavoda sklenili (po besedah župana naj bi celo predstavniki občine glasovali za tak sklep), da presežek lanskega leta (137.602 evrov) v večini razporedijo v nakup prostorov za pisarne, arhiv in sejno sobo v prostorih Granita, ki je že dobro leto v stečaju. »Tja smo se morali seliti lani, ker je občina želela naše bivše prostore preurediti v vrtec. Prostore smo na novo opremili, jih priredili svojim potrebam, in ker bodo letos naprodaj, bi jih kupili in se tako izognili najemninam. Sicer bi se verjetno morali zopet seliti in spustiti v dodatne, ponovne stroške. Tu končne vrednosti za nakup še ne poznamo in le ocenjujemo,« je opozoril Gajšek. Ostanek presežka približno 6.000 evrov so namenili za ureditev prostorov Lekarne Plečnikova, ki bi jo zaradi utesnjenosti sedanjih prostorov radi preselili v novi trgovski center, ki je načrtovan nasproti sedanjega. »V ta namen smo dodali še približno 410.000 evrov iz presežka oziroma ostankov prejšnjih let. Poudaril pa bi, da je to seveda naša približna ocena stroškov selitve in ureditve prostorov. Lahko da bo manj, vendar ne bi radi najemali kreditov, če sedaj še imamo denar. Tako kot povsod po Sloveniji bi seveda najraje te stroške financirali direktno iz lekarne,« je pojasnil Gajšek. Gajšek in Žagar z različnima pogledoma na sestavo zavoda In res, le dva tedna po tem, ko naj bi se župan in direktor lekar- Zadnjo besedo imata župana Sicer pa je v odloku o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Slovenska Bistrica zapisano, da mora zavod presežek prihodkov nad odhodki, ki je zmanjšan za znesek odobrenih investicij in investicijskega vzdrževanja, ki jih predlaga svet zavoda in potrdi Skupni organ (župana občin Makole in Slovenska Bistrica) vplačati v proračun občin ustanoviteljic v skladu z deleži, določenimi po ključu števila prebivalcev. Ob tem je še v odloku zapisano, da mora lekarna od občin ustanoviteljic pridobiti soglasje k predlogu za razporeditev presežka prihodkov nad odhodki. Glede na odlok je mogoče reči, da bosta vendarle zadnjo besedo pri delitvi presežka imeli občini. To pa glede na Žagarjeve besede, da v časih, kot so, gradnja nove lekarne ni prioriteta, lahko pomeni, da bo denar vendarle pristal v proračunu občin. Sestava sveta zavoda Lekarn spremembi odlc Jabolko spora med občino in lekarno je presežek Lekarne Slovenska Bistrica iz preteklih let v višini 400.000 evrov. torek • 5. maja 2015 Aktualno Štajerski TEDNIK 5 »mus« Spodnjega Podravja za pospremili z besedami: rekli, da bi po stroških, ki jih imate na trgu, cena osnovne storitve bila malo nižja, dodaten strošek, ki pa ga imate za zbirne centre, pa je toliko in toliko.« V debato se je vključil tudi direktor Letnik: »Saj smo pojasnili, da je zato odmik toliko manjši. To smo pri izračunih že vse upoštevali, če ne bi, se ne bi pogovarjali o 5,4% povišanja.« Kljub pojasnilom svetniki niso bili videti zadovoljni. »Še vedno nismo dobili odgovora, ki ga vsi pričakujemo - torej procentualno razliko glede na znižanje pogonskih goriv in elektrike in dejansko povišanje zaradi stroška za zbirne centre,« je dejala svetnica Dragica Toš Majcen. A finančnica s Čistega mesta je odgovorila, da jim tega podatka v tem tre- ne sestala, so svetniki sklenili, da se sestava sveta zavoda drastično spremeni, ob tem so še sprejeli, da direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda v soglasju z ustanoviteljicama ter da če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda nista ločeni, mora imeti direktor visoko izobrazbo farmacevtske smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj. Dan po sprejetju sklepa smo za komentar poprosili direktorja zavoda Gajška, ki je povedal: »Kot vidite, nas ni nihče nič vprašal, niti nas obvestil. Tako niti ne vem, kaj je v ozadju. Najbrž je edina želja po povečanju vpliva občine na delovanje zavoda in vse, kar spada zraven. In to ni dobro za lekarno.« Župan pa je spremembo sestave objasnil: »Če je občina ustanovitelj, nosi tudi odgovornost, potem je tudi prav, da ima mehanizme, kot je svet zavoda, da vpliva na upravljanje zavoda.« Mojca Vtič e SI. Bistrica po )ka Občina Slovenska Bistrica ■ Občina Makole Zaposleni ■ Zavarovanci in drugi uporabniki nutku ne morejo podati. »Bilo bi prav, da bi imeli ta izračun. Ker zdaj je vse skupaj skrito v številki 0,011 evra na kg. Boste pa ta izračun pripravili do naslednje seje, naj ljudje vedo,« je nadaljevala Toševa. O smiselnosti zbirnih centrov Razpravo je še dodatno podžgal župan Kaučič, ki se je med drugim spraševal o smiselnosti zbirnih centrov: »Imeli smo ekološke otoke in kar precej sredstev je šlo v to. Vsaka vas je imela vsaj dva ali tri otoke. Naenkrat pa ti niso več aktualni. Moti me, da zakonodajalec ravno zdaj uvaja zakon o zbir- nih centrih - ravno zdaj, ko smo imeli dve akciji Očistimo Slovenijo in ko lahko trdim, da je teh odpadkov zelo malo, saj se je v zadnjih petih letih kar precej počistilo. Imeli smo tudi možnost odlaganja odpadkov dvakrat letno. Ne vem, zakaj naenkrat ti centri.« Letnik pa je izgradnjo centrov upravičeval: »Uredba je jasno napisana. Seveda so občine prelagale to odgovornost, kolikor se je dalo; zadnji rok je bil 30. 4. 2015, zato so občine že zgradile zbirne centre. Hkrati z novimi zbirnimi centri vsi skupaj pripomoremo, da se izognemo črnim odlagališčem, takšnemu in drugačnemu odlaganju odpadkov v naravo.« Herga: »Pridobili ne bomo nič, le zvišanje stroškov« Da zbirni centri ne bodo pripomogli k manjši onesnaženosti, je prepričan tudi svetnik Alojz Herga. »Do zdaj smo to imeli lepo urejeno, občine pa s tem ne bodo pridobile čisto nič. Obžalujem, da so tu zaspali tudi župani (ki imajo združenje občin) in poslanci, da gredo sprejet nesmiseln zakon, ki ne bo prinesel nič drugega kot zvišanje stroškov občanom.« Kaučič pa je še opozoril: »Ko bo delavec v zbirnem centru, bo v redu. Ko pa bodo ti zaklenjeni, pa bodo ljudje odpadke odlagali vse naokrog.« »Ceneje in bolj smiselno bi bilo, če bi pogosteje pobirali kosovne odpadke,« je prepričan Herga. S tem se je strinjal tudi direktor Letnik, a se pri tem skliceval na uredbo, ki jo je sprejela vlada. Sicer pa je Kaučič v nadaljevanju še pribil: »Ko smo gradili ekološke otoke, sem bil eden izmed tistih, ki sem vprašal, kakšna je njihova življenjska doba. In bila je zelo kratka. Zato me zanima, kakšna bo življenjska doba zbirnih centrov.« Letnik je odvrnil, da je amortizacijska doba zbirnih centrov 40 let, oprema pa je amortizirana v 15 letih: »Občine, ki bodo zbirne centre zgradile, bodo v znesku amortizacije mesečno izvajalcem zaračunavale najemnino za to javno infrastrukturo.« Po konstruktivni, več kot polurni razpravi je sledilo potrjevanje elaborata. Svetniki in svetnice so sicer omenjeni dokument soglasno potrdili, a to pospremili še z grenkimi besedami: »Nič drugega nam ne preostane. Gre za prostovoljni mus.« Župan je pri tem še pribil: »Ob naslednjih podražitvah, preden pride do njih, se moramo še bolj temeljito pogovoriti, ne pa priti zadnjih hip in reči, da se bliža datum, da je zdaj to to in nas postaviti pred zid.« Monika Levanič Ptuj • Še en pomanjkljiv podhod? Za ta denar bo to vse ... Dolgo pričakovani podhod pod Osojnikovo cesto na Ptuju bo uradno odprt predvidoma naslednji teden. Sicer je na videz izjemno lepo urejen, a na žalost bi lahko bil s funkcionalnega vidika še bistveno boljši. A tudi tokrat je za kaj boljšega - kot zmeraj - zmanjkalo denarja ... Čeprav so se dela v podhodu pod Osojnikovo cesto končala šele aprila, uradno odprtje pa bo naslednji teden, se že pojavljajo vprašanja v zvezi s funkcionalnostjo le-tega. Nekaj občanov je namreč že izrazilo bojazen, da bo to še en nefunkcionalen podhod in da bo tako kot tisti na železniški (kljub dvigalu) neuporaben za kolesarje in mamice z vozički. Tudi na občini priznavajo: lahko bi bil boljši Kot so pojasnili na Mestni občini Ptuj, so dela na podhodu pod Osojnikovo cesto (pri nekdanjem Borovem) končana v skladu s terminskim planom, torej 15. aprilom. Tehnični pregled modernizacije nivojskega prehoda Pragersko-Hodoš je bil opravljen pet dni kasneje, slove- sno odprtje pa je planirano po pridobljenem uporabnem dovoljenju, predvidoma naslednji teden, 12. maja, ob 12. uri. Toda kljub temu da smo vsi komaj čakali odprtje omenjenega podhoda, je dejstvo, da ta ne bo tako dober oziroma funkcionalen, kot bi lahko bil. Da bi bil še boljši, bi namreč potrebovali še več sredstev, a država ni želela prispevati svojega deleža in je strošek podaljšanja podhoda v celoti predstavljal breme ptujske občine. „Slovenske železnice so imele namen narediti podhod samo pod železnico. Ker je črna točka pri prehodu, smo na občini dali zahtevek za podaljšanje. Tu je država ves strošek obesila MO Ptuj. Dejansko je takšna projektna dokumentacija narejena in podhod se je le podaljšal. Strinjam pa se, da bi lahko bil še boljši za kolesarje," je pojasnil vodja projekta na MO Ptuj Ivan Stopajnik. Sicer je res, da bo nov podhod moderen in lepo urejen, a težava so, podobno kot pri podhodu na železniški postaji, klančine. Te so sicer narejene, a so preozke, da bi se lahko s kolesom peljali po njih. Kolo bo tako možno le potiskati, pa še to precej težko, saj je precej strmo. Še večji problem je za otroške vozičke. Teh gotovo ne bo možno spraviti do vrha, saj je klančina ne le prestrma, ampak tudi preozka. Res je, da je v novem podhodu dvigalo, natančneje dve, vsako na eni strani. A bo logistično priti na drugo stran ceste z otroškimi vozički precej zanimivo. Najprej bo treba na eni strani vstopiti v dvigalo, nato v podhodu priti peš do druge strani in nato še enkrat v dvigalo do vrha oziroma izhoda iz podhoda. Vse to bo seveda možno le, če bo dvigalo zmeraj delovalo. Da bo odprto 24-ur dnevno so nam sicer zatrdili na ptujski občini, zavedajo pa se, da je možno, da bodo nastajale težave. Prav zato bo nenehno izvajan nadzor Slovenskih železnic in Javnih služb Ptuj. Za funkcionalne klančine je zmanjkalo denarja Na naše vprašanje, ali menijo, da bo nov podhod takšen, kot je, tako kot so obljubili med izgradnjo, uporaben za vse občane, so odgovorili z besedami, da bo namenjen vsem pešcem, kolesarjem in invalidom. „Prehod kolesarjev je izveden v skladu s projektno dokumentacijo. Podhod je grajen na način, da je možna še kasnejša dodatna izgradnja klančin ob Osojnikovi cesti in Čučkovi ulici. Klančine so predvidene tako, da se kolesar pripelje v podhod in odpe- lje iz podhoda," so zapisali, a v isti sapi priznali, da bi klančine lahko bile boljše in da je podhod zgrajen le pogojno dobro. „Klančine so dovolj široke in uporabne za kolesarje. Zdaj je bilo narejeno tako, kot je bilo možno glede na razpoložljiva sredstva. Lahko pa bi bilo seveda narejeno tudi drugače. Torej možno je še, da bi bili še dodatno izgrajeni klančini ob Osoj-nikovi cesti in Čučkovi ulici," so pojasnili na ptujski občini. Na vprašanje, zakaj niso klan-čine narejene tako, da bi se lahko s kolesom peljali po njih in otroški voziček na primer spravili skozi podhod tudi brez uporabe dveh dvigal, pa pravijo, da zato, ker ni bilo dovolj sredstev. Dodajajo pa, da je zadeva projektirana tako, da bodo naknadno lahko naredili klančine. Kdaj in koliko bi to stalo, se sicer še ne ve. Stopajnik pojasnjuje, da se bo treba dogovarjati tudi z državo, saj je cesta nad podhodom kategorizirana kot državna. Zato tudi za izgradnjo klančine - vsaj za ta v primerjavi z izgradnjo podhoda majhen del sredstev - upajo na posluh države. Vrednost ponudbe za podaljšanje podhoda je do sedaj znašala 392.882 evrov in jo je v celoti krila ptujska občina. Dženana Kmetec II « Podhod naj bi uradno odprli 12. maja. Foto: DK 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 5. maja 2015 Sv. Trojica • Dober promocijski projekt ali ponovitev slabih preteklih izkušenj Bodo opuščene proge za motokros Na minuli peti redni seji sveta občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah so svetniki in svetnice potrdili možnost oddajanja v najem zemljišča poudaril, da s tem niso odločili, da bodo tukaj znova potekale motokrosistične dejavnosti. Za to bo po ustrezni dokumentaciji treba pridobiti njih zaradi preteklih slabih izkušenj že na nogah. »S potrditvijo tega sklepa torej nismo odločili, da bo tukaj ponovno motokrosistična dejavnost. Če sem prav razumela, bomo šele v primeru pridobitve ustrezne študije šli v nadaljnje korake - zbor krajanov... V nasprotnem primeru pa je zadeva tako ali tako brezpredmetna,« se je prepričala svetnica Jasmina Trojner Kraner. Gre za sicer opuščene motokros proge, kjer so se več kot desetletje nazaj odvijale ne samo državne, pač pa tudi evropske motokros dirke. Čeprav so bila omenjena zemljišča v programu prodaje že nekaj let, kupca ni. Je pa zanimanje za najem. »Društvo AMD Trojica, ki je v ustanavljanju, je na občino naslovilo pobudo za najem zemljišča z željo, da bi to progo obnovili za potrebe rekreativne vožnje. Območje sicer še nima urejene dokumentacije - po namenski rabi je predvideno za šport in rekreacijo, zato občinskemu svetu predlagam, da razširimo naš program iz nakupa v možnost oddaje v najem za nek določen čas,« je pojasnil Fras. Opravili preizkus, nekateri sosedje protestirali Župan je pri tem še dodal, da gre za izjemno občutljivo zadevo. Nekateri krajani namreč ideji o oživitvi moto-krosistične dejavnosti zaradi preteklih slabih izkušenj nikakor niso naklonjeni. »Pred sklicem zbora krajanov smo se odločili, da najprej naredimo študije, ali je sploh na tej lokaciji mogoče pridobiti uradna dovoljenja za to dejavnost. V ta namen smo naročili študijo hrupa in vpliva na okolje v vrednosti nekaj manj kot 2.000 evrov. Če strokovna študija pokaže, da ne moremo pridobiti te dokumentacije, ni smiselno vznemirjati ljudi z nekimi zbori itd. Če se izkaže nasprotno, pa se bomo odločili za nadaljnje postopke - se pravi za komunikacijo s prebivalci. V Ptuj • Se o šesti redni seji mestnega sveta Potrjevanje gradiva kot po tekočem traku Ptujski mestni svetniki so na nedavni seji sveta mestne občine (MO) Ptuj potrdili nove cene ravnanja s komunalnimi odpadki. Svetnika Janeza Rožmarina (NSi) je zanimalo, zakaj bodo uvedbo zbirnih centrov v okoliških občinah na položnicah čutili tudi občani MO Ptuj. Zakaj se občina podpisuje na vabila političnih strank Vodja svetniške skupine SDS Helena Neudauer je na seji mestnega sveta zastavila vprašanje, zakaj je na vabilu politične stranke SD podpisana tudi MO Ptuj kot soor-ganizatorica obiska dveh SD-jevih ministrov na Ptujskem. »Ali bo zdaj MO Ptuj soorganizirala vsak politični obisk na Ptuju? In kakšen strošek je imela MO Ptuj s soorganiza-cijo tega dogodka,« je spraševala Neudauerjeva. Župan Senčar je pojasnil: »Na obisk je prihajal podpredsednik vlade minister Dejan Židan. Ocenil sem, da je primerno, da smo soorganizator dogodka.« Dodajmo, da primer soorganizacije dogodka med stranko SD in MO Ptuj ni prva tovrstna praksa v mandatu župana Mirana Senčarja. Že nekajkrat je bila MO Ptuj tudi soorganizatorica dogodkov, ki jih je priredilo »županovo« društvo ZA Ptuj (okrogle mize oz. posveti na temo turizma, nedeljske matineje v dominikanskem samostanu ...). »Stališče doslej je bilo vedno, da enotna cena velja za celotno območje občin Spodnjega Podravja,« je pojasnil direktor Javnih služb Ptuj Alen Hodnik. Drugega vprašanja v zvezi z dvigom cen ni bilo. Zato so prešli h glasovanju in spremembo cen potrdili. V nadaljevanju so v osnutku obravnavali Kodeks ravnanja lokalno izvoljenih predstavnikov v MO Ptuj. V sklepu, ki so ga sprejeli, so pripravljavcu gradiva naložili, naj pri nadaljnji pripravi besedila Kodeksa upošteva predloge in stališča, ki so jih podali odbori in komisije, svetniške skupine ter svetniki posamezniki. Pod sedmo točko dnevnega reda so potrdili letni program izobraževanja odraslih v MO Ptuj, ki ga je pripravila Ljudska univerza Ptuj. Kot je v programu dela zapisala direktorica Mojca Volk, bodo stroški poslovanja LU Ptuj v letu 2015 predvidoma znašali 378.000 evrov. Med prihodki računajo na dotacijo MO Ptuj v višini 28.000 evrov in dotacijo šolskega ministrstva v znesku 80.000 evrov. Preostale prihodke (265.000 evrov) nameravajo zbrati s tržno dejavnostjo, kamor uvrščajo študijska središča fakultet, mednarodne projekte, tečaje in delavnice, usposabljanja, poklicne mature, zaključne izpite, srednješolska izobraževanja ... Program dela so svetniki brez razprave potrdili. Prav tako so bila brez razprave, podaje kakršnihkoli mnenj ali pripomb potrjena tri poročila s področja javne varnosti na območju MO Ptuj za leto 2014: občinski program varnosti, poročilo o delu varnostnega sosveta in informacija o varnostnih pojavnih. Pri obravnavi občinskega programa varnosti se je svetnikom pridružil vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič, ki je sejo nato v manj kot minuti zapustil, ne da bi karkoli povedal. Svetniki mu niso zastavili niti enega vprašanja, poročilo z oceno stanja pa potrdili. Svoje poročilo (informacijo o varnostnih pojavih) je nato predstavil komandir policijske postaje Ptuj Boris Železnik. Tudi zanj mestni svetniki niso imeli posebej vprašanj. Na seji je bil brez posebne razprave potrjen tudi Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev spominskega parka na starem ptujskem pokopališču. Mojca Zemljarič okviru te študije smo naredili že dejanski preizkus in meritve na terenu. O tem smo obvestili tudi sosede. Društvo paraplegikov severne Štajerske, ki so lastniki dela zemljišč, so se s tem strinjali. Sosedje, predvsem Žitnikovi, pa so nam dali jasno vedeti, da so proti. Opozarjali so na slabe pretekle izkušnje. Takrat so jih res okrog prinesli - namreč niso se držali obljubljenih stvari, tako da jih v tem smislu treba razumeti. Poudarjam, da nič ne silimo, samo ocenjujemo, da je ta preizkus smiselno narediti, da bomo prišli do nekih spoznanj. Ker če to ni niti strokovno dopustno ali ne bomo mogli s krajani doseči kompromisa, bomo morali najti tukaj neke druge rešitve. Ker sedaj zemljišče samo zarašča,« je povedal župan. O strahu in odporu nekaterih krajanov so opozorili tudi nekateri svetniki. »Želijo zbor krajanov, da se tam razjasnijo zadeve,« je opozoril Srečko Poštrak. Majšperk • Vrtec V jeseni p oddelek v Svetniki in svetnice so na šole Majšperk v jeseni odpre oddanih vlog za vpis v vrtec majšperški vrtec sprejel 28 danih kar 53 vlog. Dokončna »Vse vloge za vpis v vrtec razen ene so vložili občani majšperške občine. Iz podatkov je razvidno, da bi glede na zdajšnje kapacitete ostalo brez varstva za en oddelek otrok,« je zapisala ravnateljica OŠ Majšperk Danica Lorber. Šola je pripravila tudi oceno dodatnih zaposlitev in oceno stroškov, ki bi v zvezi s plačilom dela nastali, in sicer naj bi plača vzgojiteljice obsegala 1.800 evrov Lani prenovljen majšperški vrtec po torek • 28. aprila 2015 Podravje Štajerski TEDNIK 7 znova zaživele? z opuščenimi motokros progami. Pri tem je župan Darko Fras večkrat še soglasja krajanov. A to bo vse prej kot lahko, saj so nekateri izmed Fras: »Če bo tretjina prebivalcev Oseka proti, projekta ne bom podpiral« »Tudi če bi najprej sklicali zbor krajanov, bi bilo isto. Ne vem pa, kaj bi tam razlagali, če nimamo še nobenih analiz. To bi bila potem gostilniška debata. Če pa študija pokaže, da je tukaj ta dejavnost mogoča, potem bo vsekakor zbor krajanov. In če bo tretjina prebivalcev naselja Osek nasprotovala, verjetno ne bom podpiral tega projekta, ker take sile tudi ni. Če bo ostalo 10, 20 ljudi, bomo pač mogli sprejeti neko odločitev. Je pa dejstvo, da tukaj prej ni bilo nobenih zaščitnih ukrepov. Poleg hrupa je bil prah še večji problem. Kadilo se je do neba. Ni bilo nobenega reda. Seveda zadeva na tak način ni- kakor ni dopustna. Samo pod posebnimi pogoji, da se določi urnik, recimo enkrat oz. dvakrat tedensko po štiri ure, se škropijo proge, mogoče naredi kakšen zvočni zid ... Ne bi o teh detajlih, ker sploh nismo tako daleč. Ampak nikakor pa to ne bi bilo v taki obliki, kot je bilo prej. Je pa res, da bi s tem rešili še lokalni problem, ker se ti motoristi vozijo po kmetijskih in gozdarskih zemljiščih in delajo škodo. Kot drugič pa bi to lahko bil tudi dober promocijsko-turistični projekt in konec koncev tudi neki prihodek. Drži pa, da so tudi neki vplivi na okolje in tukaj si ne moremo zatiskati oči,« je razložil Fras in znova pomiril: »Do zakupa in dejanske uporabe proge lahko pride samo v primeru soglasja prizadetih. Tako da se ni treba bati, da bodo izigrani!« Svetniki za, a nikakor proti volji občanov V razpravo se je vključil tudi svetnik Marjan Klobasa: »Čutim, da sem dolžan, da se oglasim. Moj sin je predsednik tega društva, ki je v ustanavljanju. Moje osebno gledanje je, da če člani društva ne bi mislili delati po nekih tirnicah, bi se tam že zdaj vozili. Če bi zadevo podprli krajani, bi bilo to vsekakor smiselno. Ker sedaj nam to dela samo izgubo. Vemo, da je bila ta proga v preteklosti evropskega in svetovnega formata.« Da je projekt izjemno dobra poteza, s katero bi poleg občine ogromno pridobili tudi krajani, so se strinjali vsi svetniki. Pa tudi v tem, da bo na tak način zadevo - v primeru pridobitve ustrezne dokumentacije - treba predstaviti domačinom. Monika Levanič Ptuj • Zasaditev trte na Mestnem trgu Poslej grozdje v centru mesta Prenova Mestnega trga, ki je bila končana že pred nekaj meseci, je sedaj s simboličnim dejanjem - zasaditvijo vinske trte na Mestnem trgu - dokončno zaključena. Na Mestnem trgu, pri kavarni Evropa, so konec aprila zasadili vinsko trto, s katero je simbolično zaključena prenova trga. Zasadili so jo župan Miran Senčar, magister generalis Alfred Tintera Tombor, primus senatus Evropskega reda vitezov vina (OEVE), v spremstvu vinskega viteza Tomislava Kovačiča, prvega prokonzula OEVE - konzulata Slovenije, nekdanji ptujski mestni viničar Franc Emeršič, član Slovenskega reda vitezov vina - viteškega omizja Ptuj-Ormož, sedanji ptujski mestni viničar Andrej Rebernišek in lastnik kavarne Evropa Branko Lovrenčič. O pomenu vinarstva in simboliki zasaditve trte je govoril župan M. Senčar, ki upa, da si bodo Ptujčani že letos lahko na njej obrali grozdje. Spomnil je, da imamo na Ptuju najstarejše slovensko vino, letnik 1917, ki ga hranijo v ptujski vinski kleti. Dan pred zasaditvijo trte pa so v kavarni Evropa predstavili novosti, s katerimi bodo gostom postregli v poletnih mesecih - hišni sladoled in sladice . Dženana Kmetec Sočasno z dogajanjem ob zasaditvi trte so na Ptuju naključno bivali člani evropskega reda vitezov vina. Foto: CG postaja pretesen redvidoma dodaten rtca aprilski seji soglasno potrdili, da se v prostorih Osnovne dodaten oddelek vrtca. Vzrok novemu oddelku je število za šolsko leto 2015/2016. Glede na normative bi lahko novovpisanih otrok, marca, ko je potekal vpis, pa je bilo od-odločitev o novem oddelku pa bo znana po podpisu pogodb. tnega oddelka v osnovni šoli. Za ureditev dodatnega oddelka je treba nabaviti 24 stolov, ležalnikov in posteljnin ter šest mizic. Ocenjena vrednost tega nakupa je približno 3.500 evrov, kar bomo zagotovili z rebalansom proračuna,« je še pojasnila Darinka Fakin. Vrtec v Majšperku trenutno obiskuje 113 otrok. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič staja pretesen, zato bo v jeseni vrata odprl nov oddelek v osnovni šoli. bruto, 1,35 pomočnice vzgojiteljice 2.000 evrov bruto, 0,5 kuharja 550 evrov bruto ter delovna mesta v različnih deležih 800 evrov. »Potrebe staršev za vključitev otrok v vrtec, zlasti najmlajših, so večje od zmožnosti po zagotovitvi ustreznih prostorskih kapacitet v obstoječem vrtcu, zato predlagamo, skladno z dogovorom z vodstvom šole in vrtca, ureditev doda- Hajdina • Izgradnja sekundarnih odcepov kanalizacije v naseljih Evropa ima denar, samo črpati ga je treba znati Hajdinska občina, ki ima letos nekaj več kot 4 milijone evrov težek proračun, je kar četrtino sredstev zagotovila iz evropske blagajne. Največji del teh, kar 854.419 evrov, gre za izgradnjo kanalizacije, dela pa so že v polnem teku. „Občina Hajdina je bila v preteklem letu zelo uspešna pri črpanju državnih in evropskih sredstev na področju izgradnje kanalizacije, izvedbe komasacije kmetijskih zemljišč, energetske sanacije šole, športnih projektih. Finančno najugodnejši pa je projekt izgradnje sekundarnih odcepov kanalizacije v naseljih občine Hajdina," se pohvali župan občine Hajdina Stanko Glažar. Kot je pojasnil, gre pri slednji za operacijo, ki se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov, Evropska unija pa sofinancira dobršen del omenjene investicije. Hajdinska občina je bila namreč uspešna pri kandidaturi in si je zagotovila kar 854.419 evrov, medtem ko je celoten projekt vreden 1,1 milijona evrov. Preostanek vrednosti investicije bo prispevek občine v omenjenem projektu. Investicija zajema izgradnjo odcepov kanalizacije v vseh sedmih naseljih občine Haj-dina, in sicer v skupni dolžini 4.426 metrov. Po besedah Gla-žarja vse aktivnosti potekajo v skladu s terminskim planom, zaključek del pa je predviden do septembra tega leta. Z izgra- dnjo se bo omogočila priključitev na javno kanalizacijo kar 120 gospodinjstvom, trenutno ima možnost priključitve na kanalizacijo 73 % gospodinjstev občine Hajdina. Dela trenutno potekajo v Gerečji vasi, izvajalca pa sta Cestno podjetje Ptuj, d. d., in Komunalno podjetje Ptuj, d. d., ki sta bili izbrani na podlagi javnega razpisa. Dženana Kmetec Slovenska Bistrica • Socialna podjetja dobila svoj prostor Občina od besed k dejanjem Več kot deset let prazni prostori v nekdanji trgovini z gradbenim materialom, barvami in laki bodo že ta teden dobili novo vsebino. Društvo aktiviraj se - Bistra ropotarnica bo prostore odprlo 8. maja. Občina je za obnovo prostorov v velikosti okoli 160 m2 porabila približno 55.000 evrov. Najemniki poslovnih prostorov bodo podjetniki, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, ki ima značaj socialnega podjetništva in so bili izbrani na posebnem razpisu. Izbrani podjetniki so že omenjena Bistra ropotarnica, ki rabljene predmete predela, popravi in nato po simboličnih cenah proda novim uporabnikom, Hiša arhitekture, Društvo Sofijin brlog, katerega namen je izobraževanje in aktivno preživljanje prostega časa, in Društvo za ekologijo in trajno-stni razvoj. »Najemne pogodbe se sklepajo za obdobje treh let z možnostjo podaljšanja. Najemnina je neprofitna in znaša okoli 3,00 €/m2. Po pogodbah pa najemniki eno leto ne pla- čujejo najemnine, plačujejo le obratovalne stroške. Prostori so bili torej prenovljeni in primerni za vselitev, niso pa opremljeni, saj občina tega tudi drugim najemnikom ne omogoča,« je pojasnila Mira Zorič z oddelka za gospodarstvo Občine Slovenska Bistrica. Monika Kirbiš Rojs, vodja oddelka in direktorica Razvojno informacijskega centra (RIC) Slovenska Bistrica, pa je dodala, da ima Ministrstvo za gospodarstvo za socialno podjetništvo rezerviranih približno 30 milijonov evrov do leta 2020. »Računamo, da se bodo socialni podjetniki med seboj povezali in pripravili projekte skupaj z RIC in s tem pridobili tudi sredstva za pokrivanje stroškov in nadaljnje aktivnosti,« je povedala Kirbiš Rojsova. Mojca Vtič 8 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 28. aprila 2015 Ptuj • Kresovanje na Vičavi in Ranci Na dveh koncih dva velika kresova Mestna občina Ptuj, ki je letos združila moči s številnimi soorganizatorji, je minuli konec tedna kljub precej muhastemu vremenu izpeljala prireditve ob prazniku dela, 1. maju - tokrat prvič tudi na novi lokaciji. Skoraj sočasno sta v mestu zagorela dva velika kresova: eden na griču Panorama in drugi na Ranci. ■Jot11 Dogodki ob praznovanju 1. maja, mednarodnega praznika dela, so se na Panorami pričeli s postavitvijo majskega drevesa gasilcev PGD Ptuj. Pestro je bilo dogajanje tudi na igrišču športnega društva Panorama ob domu krajanov na Vičavi in pred nekdanjo vojašnico. Osrednja prireditev ob praznovanju praznika dela v organizaciji MO Ptuj in soorganizatorjev je letos potekala na novi lokaciji - pod streho na asfaltirani površini učnega centra Vičava v nekdanji vojašnici. Začelo se je že v četrtek, ko so člani Kluba ptujskih študentov pripravili športne igre: turnir v malem nogometu, spust po Dravi, barvno streljanje in nogomet v mehurčkastih balonih. Popoldanski in večerni del programa je popestrila glasbena skupina Smile, na osrednji prireditvi pa sta nastopila še pihalni orkester Ptuj ter skupina Atomik harmonik. Slavnostna govornika letos sta bila Boris Frajnkovič, sekretar sindikata kmetijske in živilske industrije Slovenije, in župan MO Ptuj Miran Senčar. Župan je pred postavitvijo majskega drevesa nanj zavezal bankovec za 50 evrov - nagrada pogumnežu, ki si je upal splaziti na vrh. 1. maj se je pričel z budni-co pihalnega orkestra Ptuj po četrtnih skupnostih. Skoraj sočasno so se zgodaj zjutraj pohodniki podali na pohod po obronkih Slovenskih goric, sledili so spust s čolni po Dravi, kolesarjenje, tek, prelet letal letalskega kluba Ptuj in druge športne aktivnosti. Zabava se je zaključila v zgornjih jutranjih urah v šotoru na Vičavi. Prvič letos dva velika kresova Sočasno s četrtkovimi dogodki na Panorami, ki jih je organizirala MO Ptuj, je kresovanje tradicionalno, že 12., potekalo tudi na Ranci, kjer je nastopila skupina Greg&Domine. Kres je ponov- no zagorel na vodi, pripravili pa so ga člani BD Ranca, ki so zbiranje lesa porabili kar dva meseca. Eden najvarnejših in najlepših kresov v Sloveniji je občudovala množica obiskovalcev. Kljub temu da so imeli v Ptuju na predvečer 1. maja dva sočasna dogodka, sta bili obe prizorišči kar dobro obiskani. Dženana Kmetec Gasilci PGD Ptuj so postavili prvomajsko drevo. Nanj je župan Miran Senčar zavezal 50 evrov za pogumnega plezalca. Otroci so uživali, saj so letos organizatorji zelo dobro poskrbeli zanje. KPŠ je pripravil tudi tako imenovani nogomet v mehurčkih. Ptuj • Študentje organizirali krvodajalsko akcijo 1 F- • ■■ L _ ' M k ^í \ * ■ v !> t r. m N - í PVSW f1 gjk V:. MBMfflm ■tii r, Foto: Črtomir Goznik Letos je zagorel kres na Panorami (na posnetku) in na Ranci. Foto: DK Foto: DK Ljubljana • Škisova tržnica 2015 Največja enodnevna prireditev za mlade na prostem v Sloveniji 700 študentov častilo po pol litra krvi V sredini aprila je po vsej Sloveniji potekala študentska krvodajalska akcija Častim pol litra!, ki jo organizira Študentska organizacija Slovenije. Kot že vrsto let so se ji pridružili tudi ptujski študentje. Študentska krvodajalska akcija Častim pol litra! je tradicionalni projekt, ki ga študentske organizacije izvajajo dvakrat letno. Gre za projekt, ki ga organizirajo skupaj z Rdečim križem Slovenije ter Zavodom RS za transfuzijsko medicino. Tokrat se je akcije udeležilo več kot 700 študentov, pri čemer organizatorji poudarjajo, da bi številka bila še višja, a so v ne- katerih centrih za transfuzijsko medicino v tem času dosegli polne zaloge krvi in so študente žal odslovili oz. jih povabili k darovanju krvi ob drugih terminih med letom. »Vseslovenskemu študentskemu krvodajalskemu tednu smo se pridružili tudi študenti s ptujskega konca. Krvodajalska akcija je potekala na oddelku za transfuzijsko me- dicino ptujske bolnišnice. Kri je velikodušno darovalo deset študentov. V imenu Kluba ptujskih študentov se zahvaljujemo vsem, ki ste zbrali pogum in dokazali, da znamo stopiti skupaj, ko gre za dobrodelnost in za reševanje človeških življenj,« je dejal Aleš Meglič, predsednik Kluba ptujskih študentov. Dženana Kmete c Na travnati zelenici Kardeljeve ploščadi bo 7. maja od 12. ure naprej potekala že 18. Škisova tržnica, reprezentativna prireditev Zveze študentskih klubov Slovenije, na kateri bo sodelovalo kar 56 študentskih klubov iz cele Slovenije, ki bodo popoldansko in večerno dogajanje pričeli s slavnostnim mimohodom. Gre za enodnevno prireditev z raznovrstnimi atraktivnimi stojnicami, na katerih bodo posamezni klubi predstavili svoje delovanje, najbolj znane projekte in lokalne posebnosti krajev, iz katerih prihajajo. Tako bo mogoče videti domačo obrt, kulturne in turistične značilnosti, kulinarične posebnosti posameznih območij ter običaje. Zveza Skis preko Skisove tržnice v sodelovanju s posameznimi lokalnimi student- skimi klubi spodbuja pozitiven odnos do slovenske kulture, narave in človeka, povezovanje in medsebojno spoznavanje mladih iz različnih okolij ter poudarja pomen mladinskega delovanja. Na 18. Škisovi tržnici študentski klubi ne bodo samo tekmovali v kreativnosti in izvirnosti, najizvirnejšo in najatraktivnejšo stojnico bodo nagradili, pripravili bodo številne družabne igre in tekmovanja. V športnih aktivnostih bodo lahko sodelovali tudi obiskovalci, poskrbljeno bo še za adrenalinske navdušence. Na ekološkem otoku bo letos poseben poudarek na osveščanju o problematiki zavržene hrane. Podjetje Snaga, d. o. o., je s pobudo Dvigni glas proti zavrženi hrani že problematizira-lo odnos do hrane v družbi izobilja. S Škisovo tržnico želi Zveza Škis v okviru letošnje prireditve študente spodbuditi k temu, da bi bilo zavržene hrane čim manj oz. je sploh več ne bi bilo. Z uporabniki spletnih omrežij bo delila uporabne nasvete glede inovativnih načinov uporabe odvečnih živil, dobrodošle pa bodo tudi ideje obiskovalcev, s katerimi se bodo lahko le-ti v eko nagradni igri potegovali za privlačne nagrade. Letošnja Škisova tržnica bo posebno pozornost namenila tudi dobrodelnosti, projektu Botrstvo v Sloveniji, saj bo del sredstev, zbranih z vstopninami, namenila v botrski sklad. Na 18. Škiso-vi tržnici bodo sodelovala uveljavljena imena slovenske in tuje glasbene scene, oder pa bodo odprli tudi za neuveljavljene perspektivne glasbene skupine. MG Foto: KPŠ Krvodajalci akciji se je pridružilo tudi deset študentov na Ptuju, številni mladi Ptujčani pa so darovali v krajih, kjer študirajo. Škisova tržnica je največja enodnevna prireditev za mlade v Sloveniji na prostem, saj ima več kot 20.000 obiskovalcev. Gre za prvo slovensko eko-prireditev, pri kateri odpadke sproti ločujejo, odvažajo in reciklirajo, obenem pa mlade osveščajo po pomenu skrbi za urejeno okolje. Škisova tržnica je prireditev z unikatnim kulturnim konceptom promocije slovenske kulture in kulinarike med mladimi in ima tudi mednarodni pomen, saj na njej sodelujejo mladi iz tujih držav. torek • 5. maja 2015 Poslovna sporočila ŠtajerskiTEBHlK 9 www.bauhaus.hr Odslej tudi v Varaždinu! * Pridite samokolnicami na odprtje novega ,,,,,, .centra v Varaždinu! Organizirali smo r^^adno'igro: na parkirišču novega prodajnega centra nagraano iyi nagradne kupone. Od O0m0°SO00 bomo izvedf žrebanie. 15 dobitnikov bo iahko napolnilo svo|e stolnice z .z«, naše ponudbe v vrednosti do 7.000 kn (cca. 925, t) družinski člani. iŽ^HEHIIlEHfflB ekskluzivno ^ E0EE1HE0 ekskluzivno B Vrtna cev NEPTUN 'Basic' /", d 10 m, zeleno - črne barve OS 6269 - 16172286 Ponudba velja od 8. 5. do 4. 6. 2015. ES vV^l \ 10 Štajerski TEDNIK Kultura in izobraževanje torek • 5. maja 2015 Ptuj • Ekonomska šola druga v državi v tehniki prodaje Najboljši mladi prodajalci so na Ptuju Biti dober prodajalec je veščina, ki zahteva številna znanja. Ta je treba začeti pridobivati že zelo zgodaj, prav zaradi tega in zato, da se konkurenčnost dijakov pri iskanju zaposlitve po koncu šolanja poveča, se na Ekonomski šoli Ptuj trudijo dijake usposabljati tudi preko številnih tekmovanj. Na državnem tekmovanju v tehniki prodaje so bili še posebej uspešni. „Na Ekonomski šoli ŠC Ptuj se zavedamo, da se od uspešnega prodajalca pričakuje učinkovito in kulturno komuniciranje s kupci, poznavanje blaga in strokovno svetovanje kupcem kakor tudi stalno strokovno izpopolnjevanje. Naši dijaki pridobivajo teoretična znanja v šoli, praktične izkušnje pa v okviru praktičnega usposabljanja v trgovskih podjetjih-proda-jalnah. Znanje, ki ga dijaki tako pridobijo, se kaže tudi na tekmovanjih v tehniki prodaje, ko dijaki vseh trgovskih šol v Sloveniji preizkušajo svoje znanje in spretnosti v prodaji," pojasnjuje Duška Tarbuk, učiteljica na Ekonomski šoli Ptuj. 39. državno tekmovanje v tehniki prodaje je letos poteka- Dijaki Ekonomske šole v družbi mentoric Duške Tarbuk in Sonje Mlinaric V. 1. mesto v prodaji velikih gospodinjskih odpadkov je dosegel Patrik Butolen, v prodaji konfekcije je 2. mesto dosegla Melanija Ciglarič, 3. mesto Samanta Majhen v prodaji obutve, 4. mesto Valton Berisha, ki je zelo dobro prodajal male gospodinjske aparate, in 7. mesto Sabina Bedenik, ki je prodajala živila. J lo v Novem mestu, in sicer aprila, Ptujčani pa so dobesedno blesteli. Tekmovalo je 17 šol iz Slovenije, ki izobražujejo mlade prodajalce, in skupno več kot 90 dijakov. Ti se na prodajnih mestih pomerijo v prodajnih veščinah iz posamezne stroke. Ekipno so bili Ptujčani drugi najboljši v državi, tudi posamezno pa so dosegli odlične uvrstitve. „Dobro je, ker se primerjaš z drugimi dijaki in šolami. Videli smo, da smo dobra šola v vseh pogledih. V vsaki stroki smo bili odlični. To je dokaz, da ti trgovska šola prinese veliko znanja," je svoje vtise strnil dijak Patrik Butolen. Pohvala pa gre seveda tudi mentoricama Duški Tarbuk in Sonji Mlinarič. Dženana Kmetec Slovenska Bistrica • Noč knjige Prvi bralni maraton v slovenjebistriški knjižnici Odlomke iz književnih del in pesmi je 23. aprila ob luči v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica prebiralo deset oseb iz najrazličnejših področij, od novinarskega, pedagoškega do piscev proze in drugih vrst besedil, ki so sodelovali na prvem bralnem maratonu v slovenjebistriški knjižnici. Besede pa je z glasbo povezala pianistka Pia Katarina Bek. ljica Saša Šega Crnič, pisateljica Veronika Fermevc Ban, novinar in urednik Bojan Sinič, radijska moderatorka in turistična ani-matorka Jana Jeglič, grafični oblikovalec, pisec bloga in proze Renato Bratkovič in direktorica knjižnice Patricija Brezni- kar, ki je večer sklenila z odlomki iz knjige o žabcu Pingu, ki ni pustil strahu pred spremembo, da ga ohromi. Kajti sovražnik strahu je pogum in pogum ni odsotnost strahu, marveč delovanje kljub strahu. MV Unesco je 23. april razglasil za svetovni dan knjige in avtorskih pravic že leta 1995, na ta dan se dogajajo številni dogodki, s katerimi se želi dvigniti zavest o branju. Slovenija svetovni dan knjige obeležuje že vrsto let, letos pa je že drugo leto zapored pripravila projekt Noč knjige. To je mednarodni dogodek, ki knjigo in branje postavlja na piedestal gradnikov zdrave družbe. To je noč, ko knjiga pokaže svojo moč, so povedali v slovenjebistriški knjižnici, ki je, kot že omenjeno, dan oziroma noč knjige obeležila s prvim bralnim maratonom. S prebiranjem odlomkov iz svojih priljubljenih literarnih del so ga sooblikovali pisateljica in pesnica Zdenka Detiček Opič, nekdanja direktorica knjižnice Anica Korošec, študentka Mojca Vtič, ravnateljica srednje šole Slovenska Bistrica Iva Pučnik Ozimič, knjižničarka in pisate- Ptuj • Pomlad v slikah Jožeta Foltina Umetnik, ki vselej navduši Od petka, 24. aprila, je v razstavišču Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Po-dravje Ptuj v Domu Franca Krambergerja na ogled najnovejša razstava Jožeta Foltina, prof. likovne umetnosti, ki je v svojem dosedanjem bogatem slikarskem opusu ustvaril nešteto likovnih umetnin. Njegove slike so občudovali ljubitelji likovne umetnosti v Sloveniji, Španiji, Nemčiji, Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Sodeloval je že na 120 skupinskih razstavah, imel 50 samostojnih razstav ter sodeloval na več kot 100 likovnih kolonijah in več kot 35 ex temporih. Za svoje slike je prejel več kot 30 nagrad, ponaša pa se tudi z oljenko, najvišjim priznanjem MO Ptuj za kulturo. Najnovejša razstava, ki bo na ogled še v maju, je nastala v sodelovanju s Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Spodnje Podravje Ptuj, Zvezo kulturnih društev Ptuj in likovno sekcijo dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj. Umetnik tudi tokrat ni želel veliko govoriti o razstavljenih delih in o svojem delu na sploh, bolj ga je gnala želja, da bi se skupaj dobili vsi člani likovne sekcije, se družili in govorili o novih izzivih pri likovnem ustvarjanju, izobraževanju, ki je nujno, zato so likovne delavnice oz. terensko delo, na katerega so se odpravili dan po odprtju razstave, toliko pomembno. Na njih se vedno potrudi ter udeležencem pojasni stvari, ki jim morda še niso bile znane, so pa izjemno pomemb- ne za likovni svet in napredek posameznega avtorja. Kot je dejala predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič, so razstavljena dela Jožeta Foltina mehak pomladni sprehod po naravi z enim šopkom in eno damo, kar je pravi izbor za mesec maj, mesec ljubezni. MG Foto: Črtomir Goznik Jože Foltin razstavlja v razstavišču Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Ptuj. ■ Udeleženci prvega bralnega maratona v slovenjebistriški knjižnici Foto: Mojca Plaznik Ptuj • Eko tabor na OŠ Mladika Utrujeni od ekologije zaspali kar v šoli Aprila so na Osnovni šoli Mladika izvedli tabor z ekološkimi vsebinami. Učenci so pomen ohranjanja narave spoznavali na izjemno zanimiv način, preko igre, peke, ustvarjalnih delavnic in na pohodu. Najbolj zanimiv del pa jim je gotovo predstavljalo spanje v šoli, saj je šlo za dvodnevni tabor, ki se je začel v petek in nadaljeval v soboto. 17. aprila, v petek, so se v popoldanskem času osnovnošolci OŠ Madika zbrali na eko taboru, da bi se poučili o pomenu ekologije. Dogodek se je v petek popoldne pričel s pozdravnimi nagovori, nadaljeval s predavanjem dr. Martine Bavec o ekologiji in rodovitnosti prsti, poučili pa so se tudi o označevanju ekoloških živil. Temu je sledil praktični del: pobiranje smeti, urejanje gredice ob šoli, igre z odpadno embalažo, pa tudi športnih dejavnosti ni manjkalo. Popoldanski del se je končal s pohodom in spanjem v šolski telovadnici, ki bo osnovnošolcem gotovo ostalo še posebej zapisano v lepem spominu. Dvodnevna dogodivščina se je nato nadaljevala tudi v soboto, s telovadbo, ustvarjanjem plakatov, peko peciva, izvedbo eksperimentov ... Skupaj se je tabora udeležilo 92 otrok, skoraj polovica od tega jih je bila iz prve triade. Kar 16 osnovnošolcev si je znanje o ekologiji pridobivalo na ta način. Tokratni projekt, drugi zapored, je koordinirala Renata Sužnik, ki je dejala: „Otroci so preživeli dva zelo lepa dneva, sicer zelo aktivno, a tudi zabavno. Učili smo jih življenja v sožitju z naravo. Večina jih je tudi prespala v šolski telovadnici, za večino je bila to posebna izkušnja." Dženana Kmetec Otroci so se na zabaven način poučili o pomenu ekologije. Foto: ČG Foto: ČG Strelstvo Venta izboljšal 43 let star državni rekord Stran 12 Tenis Rola slavil še drugi teden zapored Stran 12 < )' A \ m */ " r \ \\ Nogomet Z dvema zadetkoma Bizjaka na 2. mesto Stran 13 Kikboks Niko, Tirni in Patrik na stopničkah Stran 13 Nogomet Videm v končnico z vodilnega položaja Stran 14 Nogomet Sedem zadetkov Jožeta Emeršiča Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 30. in 31. krog V Domžalah za petico, doma slabše Med prvomajskimi prazniki so prvoligaši odigrali dva kroga, Zavrčani pa so se v razmiku treh dni pomerili z Domžalami v gosteh in Krko doma. Čeprav so varovanci Ivice Solomuna bolj znani kot »domača« ekipa, pa so tokrat povsem preobrnili pričakovanja: v gosteh so slavili z Domžalami, ki se borijo za vrh, doma pa izgubili s Krko, ki se bori za obstanek ... Zavrč je v Domžalah v tem prvenstvu slavil že v 12. krogu (1:3), v sredo pa so si po zaslugi odličnega prvega polčasa priigral nov domžalski skalp. Medtem ko zmaga Za-vrču ne pomeni veliko, saj je PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 30. KROGA: Domžale - Zavrč 2:3 (1:3); Maribor - Olimpija 4:1 (1:1); strelci: Bohar (8., 76.), Vršič (78.), Rajčevic (88.); Bajric (24.); Krka - Celje 0:4 (0:2); strelci: Miškic (12., 87.), Sunny (45.), Baj-de (66.); Rudar - Radomlje 3:2 (0:1); strelci: Firer (51.), Jelic (61.), Kocic (83.); Vrhunc (29.), Knezovic (52.); Luka Koper - Gorica 2:0 (1:0); strelca: Štromajer (41.), Hadžic (47.). REZULTATI 31. KROGA: Zavrč - Krka 0:1 (0:0); Olimpija - Radomlje 3:1 (1:0); strelci: Šporar (31./11-m, 68.), Henty (48.); Barukčic (73.); Gorica - Maribor 1:1 (0:1); strelca: Eleke (74.); Mertelj (9.); rdeči karton: Širok (16./Gorica); Celje - Luka Koper 3:2 (0:2); strelci: Šporn (61.), Omoregie (66.), Gobec (85.); Galešic (4.), Rahmanovic (45.); rdeča kartona: Rahmanovic (45./Koper), Gregorič (45./Koper); Domžale - Rudar 4:0 (2:0); strelci: Požeg Vancaš (29.), Zec (38.), Morel (81.), Ožbolt (89.). 1. MARIBOR 31 20 6 5 63:29 66 2. CELJE 31 17 10 4 49:20 61 3. DOMŽALE 31 18 5 8 41:18 59 4. OLIMPIJA 31 15 10 6 50:24 55 5. ZAVRČ 31 13 4 14 30:42 43 6. LUKA KOPER 31 12 3 16 34:46 39 7. RUDAR 31 10 10 11 37:36 40 8. GORICA 31 7 7 17 30:42 27 9. KRKA 31 7 7 17 29:49 28 10. RADOMLJE 31 4 3 24 18:73 13 trdno v sredini lestvice, pa je nov poraz udarec za Domžale, ki si želijo končati vsaj na »evropskih« mestih. Domači so v uvodu tekme dvakrat nevarno poskusili, a je bil Morel nenatančen, doseženi gol Slobodana Vuka pa so sodniki razveljavili zaradi prepovedanega položaja. V 8. minuti pa so gosti povedli: Jure Matjašič je prodrl po desni strani in podal v kazenski prostor, kjer vratarju Nejcu Vidmarju žoge ni uspelo ustaviti, Dejan Polic pa jo je uspel srečno spraviti čez golovo črto - 0:1. Domžalčani so izenačili v 22. minuti, ko je Morel izkoristil napako branilcev Zavrča in prišel sam pred vratarja Nikola Petrovica ter ga rutinirano premagal - 1:1. Toda gosti so nato udarili še siloviteje in Doris Kelenc je v 24. in 27. minuti poskrbel za 1:3. Najprej je zadel z močnim strelom z dobrih 20 metrov, nato pa je tudi z nekaj sreče v mrežo preusmeril še žogo po Matjašičevi podaji s strani. Gostitelji so bili nevarni v uvodu drugega polčasa, sprožili so nekaj strelov, a nobenega dovolj dobrega za znižanje zaostanka. V 65. minuti so gosti ostali brez Sanina Mumi-novica, saj mu je po prekršku nad Žanom Majerjem sodnik Ponis pokazal drugi rumeni karton in je moral iz igre. Domači so številčno prednost unovčili v 73. minuti, ko je po podaji Nejca Skubica za- Balic in Baric bivša Zavrčana Po tekmi s Krko, ki so jo Zavrčani presenetljivo izgubili, je postalo jasno, da bo kader Haložanov na naslednjih preizkušnjah siromašnejši kot do sedaj. Klub se je namreč odločil da se predčasno razide z Josipom Balicem in Štefanom Ba-ricem. Nobeden od njiju v kratkem času v Zavrču ni dobil veliko priložnosti, tako da v klubu nista pustila močnejših sledi. Foto: Črtomir Goznik Dejan Polic (Zavrč, beli dres) se je izkazal na tekmi v Domžalah, kjer je dosegel vodilni zadetek. del Matej Podlogar - 2:3. Do konca tekme so Domžalčani še kar nekajkrat poskusili z zaključnimi streli, toda nobeden ni bil takšen, da bi domačim prinesel vsaj točko. 31. krog: Zavrč -Krka 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Ihbeisheh (82.). ZAVRČ: Petrovič, Novoselec, Antič, Bogdan, Dukič, Cvek, Korošec (od 62. Težak), Polič, Matjašič (od 46. Grezda), Kelenc (od 61. Kiš), Zorko. Trener: Ivica Solomun. KRKA: Mitrovič, Ihbeisheh, Rašič, Žižič, Vučkič, Aniekan (od 65. Dežman), Novinič (od 73. Kauber), Perič, Palič (od 84. Kramar), Mojstrovič, Potokar. Trener: Andrej Kastravec. Opogumljeni z zmago v Domžalah so Zavrčani v soboto doma kot favoriti pričakali ekipo Krke. Ta je v Haloze pripotovala močno oslabljena, saj so manjkali Fuček, Ka-strevec, Rašič in Welbeck. Pri domačih sta izostala Datkovič (poškodba) in Muminovic (karton). Tekmeca sta se doslej srečala sedemkrat, Zavrč pa je imel s 5:2 v zmagah precej boljši izkupiček, a se Krka tokrat ni dala: zmagala je po petih tekmah brez zmage, za Zavrč pa je bila tekma v Domžalah le kratek preblisk v seriji nekoliko slabših rezultatov. Na stadionu v Zavrču se je na praznično soboto zbralo blizu 500 gledalcev, ki so že v uvodu videli zelo čvrsto in tehnično dobro igro gostov. Izstopala sta Palic (št. 16) in Novinič (št. 9), slednji je imel v 14. minuti tudi prvo pravo priložnost na tekmi. Ko je že obšel vratarja, je okleval in domači branilci so posredovali. Domačini so nato za-pretili v 16. minuti, ko je po podaji Kelenca streljal Zorko, gostujoči vratar pa je njegov strel ubranil. V 21. minuti je Kelenc podal iz prostega strela, Dukič pa je žogo z glavo preusmeril tik mimo gola. To je bilo obdobje, ko so domačini imeli pobudo, a je niso kronali z zadetkom. Še najbližje temu so bili v 41. minuti, ko sta Kelenc in Novo-selec izpeljala hiter nasprotni napad, a je 19-letni Hrvat meril previsoko. V drugem delu se je igra zvečine odvijala med obema kazenskima prostoroma, domači strateg pa je že do 60. minute opravil vse tri menjave. Še največ živahnosti je v igro vnesel Eros Grezda, ki je v 68. minuti podal do Kiša, ta pa je streljal mimo gola. Oslabljeni gostje so vedno bolj občutili priložnost za popoln izkupiček v Zavrču, kar so udejanjili v 81. minuti. Takrat je Cvek Miha Korošec, Zavrč: »Tekma s Krko je bila dokaj napeta, čeprav z malo priložnostmi na obeh straneh. Odločila je ena sama naša napaka, ki so jo gostje kaznovali z zadetkom. Morda nas je po zmagi v Domžalah zajela manjša evforija oz. veselje in smo se preveč sprostili. Manjkala je popolna koncentracija, kar v dvoboju dveh izenačenih ekip hitro prinese negativen izid. Verjamem, da bo že v sredo proti Kopru v go-steh bolje in da bomo odigrali dovolj čvrsto, da bomo iztržili ugoden rezultat.« storil napako pri organizaciji napada, gostje pa so to izkoristili za nevaren nasprotni napad, po katerem je poskus Pa-liča vratar Petrovič še ubranil, odbito žogo pa je palestinski reprezentant Jaka Ihbeisheh zabil pod prečko - 0:1. Jože Mohorič 1. SNL, 32. krog: Koper - Zavrč, sreda, 6. maja, ob 18.00 v Kopru Nogomet • Pred EP U-17 Mladi začenjajo EP Slovenska kadetska reprezentanca (l. 1998), ki si je konec marca na elite roundu v Angliji zagotovila nastop na evropskem prvenstvu do 17 let, se je v nedeljo, 26. aprila, zbrala v Mariboru. Tam so varovanci Igorja Benedejčiča opravili zaključne priprave, nato pa so se odpravili v Bolgarijo, kjer jih v sredo, 6. maja, že čaka prva tekma na EP. Spored reprezentance U-17 na EP v Bolgariji: Slovenija - Češka, Sliven, 6. maj, ob 15.00 Slovenija - Nemčija, Lazur, 9. maj, ob 18.00 Slovenija - Belgija, Lazur, 12. maj, ob 18.00 Na seznamu potnikov za Bolgarijo sta tudi člana NK Alumi- nij, Dejan Petrovič in Timi Max Elšnik. »Že ob uvrstitvi na EP sem imel izjemne občutke, saj je to za Slovenijo velik uspeh. Zadovoljen sem tudi s svojim statusom v reprezentanci, upam, da bom upravičil zaupanje selektorja Benedejčiča. Že od nekdaj sem sanjal o nastopu za reprezentanco in uvrstitvi na veliko tekmovanje - upam, da se bodo te sanje nadaljevale čim dlje. Za nastope v Bolgariji si želim, da bi se iztekli čim bolje za nas in da bi pokazali dobre predstave,« je povedal 17-letni Dejan Petrovič, dijak 2. gimnazije v Mariboru, ki sta mu v šoli najljubša predmeta geografija in športna vzgoja, med nogometaši pa je njegov vzornik igralec Barcelone Xavi Hernandes. JM 12 Štajerski Šport torek m 5. maja 2015 Strelstvo m Kvalifikacijski turnir SZS 50 m Tenis • Blaž Rola Venta izboljšal 43 let star državni rekord! Sezona v streljanju z zračnim orožjem je v pretežni meri že končana, v disciplinah z zračno pištolo in puško pa bodo na velikih tekmovanjih ostali aktivni le še državni reprezentanti. Aprilski treningi in priprave z malokali-brskim orožjem (50 m) pa so v očeh državnih reprezentan-tov že usmerjeni na domače EP v strelskem centru Gaj Pragersko v drugi polovici julija. Tam bo podeljenih kar 21 olimpijskih vstopnic v 11 olimpijskih disciplinah, tekmovanje pa bo vrhunec sezone 2014/15. Na enem prvih tekmovalnih preizkusov z malokalibr-skim orožjem so se najboljši slovenski strelci pomerili konec aprila v Ljubljani, kjer so nastopali na I. kvalifikacijskem turnirju na 50 m. Gre za tekmovanje, na katerem je vodja reprezentance Andreja Vlah preizkusila tekmovalno formo svojih varovancev in določila udeležence za mednarodna tekmovanja, ki sledijo. »Nisem vedel, da je to možno!« Po uspešnih nastopih v Interligi s pištolo na 50 m je v Ljubljani zablestel ormoški strelec Kevin Venta in s 562 krogi (93, 94, 96, 94, 93 in 92) izboljšal 43 let star državni rekord! Rekord, ki so ga poskušale izboljšati številne generacije strelcev, je zdaj v rokah mladega Ormožana. Na drugem in tretjem mestu je premagal reprezentančna kolega Sevničana Blaža Kunška s 541 krogi in mi-klavškega strelca Boštjana Simoniča s 539 krogi. Dobro sta se odrezala tudi preostala miklavška strelca Miran Foto: Interliga FP Ormoški strelec in državni reprezentant Kevin Venta je bil po izboljšanju najstarejšega slovenskega državnega rekorda presre- čen. Miholič in Simon Simonič ter s 528 in 523 krogi zasedla 5. in 6. mesto. »Dan pred tekmo sem v Presiki opravil trening. Zaključek z zadnjo serijo je bil dober in to mi je dvignilo samozavest. Prepričan sem bil, da znam in da sem pripravljen. Kot vedno poskušam iti sproščeno v tekmo, a v poskusnih strelih mi je šlo povprečno. Tekmo sem začel z dvema deveticama; ni šlo tako sproščeno, kot sem si zamislil. Tempo je bil hitrejši kot ponavadi, tu in tam sem kiksnil kakšno osmico. Po štirih serijah sem bil po izračunu navdušen, saj sem že takrat imel povprečje - zdaj lahko rečem - starega rekorda. Nisem vedel, da je možno na kvalifikacijskem turnirju izboljšati državni rekord. Lastne dvome o tem sem hitro razrešil s preprosto mislijo, da na tej tekmi gotovo ne velja državni rekord. S tem sem se razbremenil in nadaljeval tekmo. Zadnja serija je bila kljub temu izredno stresna. Ko sem končal, so mi segli v roko in čestitali za nov državni rekord. Sledilo je še pojasnilo, da, tekma res velja za državni rekord. Občutki so mešani. Zelo vesel sem svojega rezultata, a se še ne zavedam pomembnosti dosežka in časa, ki je bil potreben, da smo presegli ta rekord. Do tega je prišlo nepričakovano, pač zgodilo se je. Za podporo bi se rad zahvalil svoji družini in klubu SD Kovinar Ormož ter vsem, ki mi stojite ob strani in me podpirate že od Rokomet • RK Jeruzalem Ormož Maj bo izjemno pester Članska zasedba Jeruzalema je v tekmi 25. kroga v Ivančni Gorici dosegla drugo zmago zapored v gosteh (Sviš, Škofja Loka) in si je ne glede na razplet zadnjega kroga proti Ribnici že zagotovila vsaj 7. mesto: »Obstanek v elitni ligi smo si zagotovili že decembra, tako da bomo tudi štirinajsto sezono zapored mešali štrene najboljšim ekipam v državi. V rokometno orbito smo znova izstrelili nekaj odličnih mladih igralcev, kar je plod dobrega dela rokometne šole. Ob tem bi pohvalil članske igralce, ki na treningih in tekmah nesebično pomagajo pri razvoju mladih talentiranih igralcev. Vzdušje v klubu je na želenem nivoju in zdaj le še v miru čakamo zadnjo tekmo proti Ribnici ter oba finala četverice mlajših dečkov A inadetov. To je za nas sezona, ki se je bomo radi spominjali še vrsto let,« je dogodke v ormoškem klubu na kratko komentiral predsednik Martin Hebar. Tekma 26. kroga proti Ribnici je na sporedu že v sredo, 6. maja, ob 19.00: »Sezono želimo zaključiti z domačo zmago na Hardeku, čeprav nam v goste prihaja močna zasedba Ribnice, ki se s Trimom bori za 4. mesto, ki vodi v končnico. Tako kot Ribnica želi in upa na 4. mesto, se tudi mi nismo odrekli končnemu 6. mestu. To bo za konec uspešne sezone 2014/15 prava poslastica. Motiva za zmago nam ne manjka in verjamem, da bomo sezono zaključili z nasmeškom na obrazu,« je pred gostovanjem Ribnice na Hardeku povedal trener Saša Prapotnik. Bo pa trdnjava Hardek celoten maj v znamenju vrhunskega rokometa. V soboto, 9. maja, bo RK Jeruzalem Ormož gostil zaključni turnir mlajših dečkov A (letniki 2002). Poleg domače ekipe Jeruzalem Ormož & V. Nedelja Carrera Optyl bodo na finalu četverice nastopile | II I I ■■ V| Ribnicani prihajajo z navijači Na tekmo v Ormož prihaja avtobus gostujočih navijačev na čelu z županom občine Ribnica Jožetom Levstekom, kar nazorno kaže, kako pomembna je tekma za Ribničane. Prva violina Ribničanov je Patrik Leban, ki je drugi strelec lige s 159 doseženimi zadetki - 21 zadetkov več je dosegel kapetan Jeruzalema Bojan Čudič. Če bo Ormožanom uspelo zaustaviti Lebana, bo več kot polovica dela opravljenega, saj gre za fanta, ki pričenja prav vse napade svoje ekipe. Po zadnji tekmi članska ekipa Jeruzalema ne bo zaključila treningov, ampak bo najprej pomagala kadetski ekipi v pripravah na Final 4, nato pa odigrala še nekaj tekem s klubi iz bližnje okolice. Zaključek sezone je predviden za petek, 22. maja. samega začetka moje strelske kariere,« nam je ob zgodovinskem dosežku navdušeno pripovedoval Kevin Venta. Dvojni zmagi za ormoški strelski dvojec Vernikova -Kuhariceva Med dekleti s puško se je zelo izkazala tudi Petra Vernik, mlada Ormožanka, specialistka za malokalibrsko puško. Z dvema zmagama - v ležečem in trojnem položaju - je potrdila svojo dobro pripravljenost že na začetku sezone. Vernikova je v trojnem položaju z novim osebnim rekordom 570 krogov ugnala klubsko in reprezentančno tekmico Urško Kuharič, ki je prav tako z dobrim streljanjem zaostala le za krog. Njuno razmerje po položajih je bilo: stoje 186:189, leže 196:193 in kleče 188:187. Tudi v ležečem položaju sta ormoški strelki nanizali dvojno zmago, s 611,5 kroga pa je bila Vernikova prepričljivo boljša. Kuharičeva je na drugi strani s 606,7 kroga v odsotnosti londonske olimpijke Žive Dvoršak ugnala izkušeno strelko Renato Oražem, lastnico številnih državnih rekordov. Blizu najboljšim je bila tudi tretja ormoška strelka Vesna Mele, ki je s 603,1 kroga osvojila četrto mesto. Reprezentanca se v sredo odpravlja na tradicionalni turnir v Plzen, visoke rezultate pa bodo poskušali znova doseči tudi številni spodnje-podravski strelci: Kevin Venta, Boštjan Simonič, Simon Simonič, Majda Raušl, Urška Kuharič, Petra Vernik in Vesna Mele. Simeon Gonc še ekipe Celja Pivovarne Laško, Trima Trebnja in Ribnice Riko hiš. Za piko na i bo poskrbel kadetski zaključni turnir, kjer bodo pravico nastopa imeli letniki 1998 in mlajši. Poleg Ormožanov so udeleženci zaključnega turnirja še rokometaši iz Trebnjega, Celja in Škofje Loke. Uroš Krstič Rola slavil še drugi teden zapored Chase Buchanan in Blaž Rola - zmagovalca challenger turnirja v Sao Paulu med dvojicami Iz Santosa, kjer je vpisal turnirsko zmago, se je Blaž Rola (99. na ATP) prejšnji teden preselil v Sao Paulo, kjer je potekal challenger turnir z nagradnim skladom 50 tisoč dolarjev. Ptujčan se je že drugi teden zapored veselil končne zmage, a tokrat ne med posamezniki, temveč med dvojicami. Moči je ponovno združil z Američanom Chasom Buchananom, sošolcem z univerze v Ohiu, s katerim sta odigrala odličen turnir. Še največje težave sta imela v 1. krogu, ko sta se reševala v 3. nizu, nato pa sta nanizala tri zaporedne gladke zmage proti 1., 3. in 4. nosilcema! V finalu sta ugnala argentinsko-perujski par Guido Andreo-zzi - Sergio Galdos, ki med dvojicami na ATP-lestvici zasedata 179. in 168. mesto (Rola 607., Buchanan 191.). Z osvojenimi 80 točkami se bo Blaž na novi lestvici dvojic povzpel za več kot 200 mest in bo uvrščen okoli 390. mesta. Za dvojico Rola-Buchanan je to druga skupna tur-nirska zmaga, prvo sta osvojila leta 2013 na Japonskem. Slabše se je Ptujčan tokrat odrezal med posamezniki, kjer je po uspešno odigranem uvodnem dvoboju obstal v 2. krogu. Ugnal ga je izkušeni domačin, 31-letni Rugerio Dutra Silva. Ta ga je na enakem turnirju izločil tudi lani, a takrat šele v finalu. V tem tednu Blaž nastopa na challenger turnirju v kolumbijskem Caliju, kjer je 1. nosilec. V 1. krogu bo njegov tekmec domačin, 23-le-tni Juan Sebastian Gomes (484.). JM Challenger turnir v Sao Paulu, posamezniki: 1. krog: Rola (2.) - Henrique Cunha (Brazilija) 6:3, 6:3; 2. krog: Rola (2.) - Rugerio Dutra-Silva 4:6, 6:4, 4:6. Dvojice: 1. krog: Rola/Buchanan - Kicker/Lindell (Argentina/ Švedska) 4:6, 6:2, 10:7; četrtfinale: Rola/Buchanan - Gonzales/Martin (Argentina/Venezuela, 1.) 6:3, 6:4; polfinale: Rola/Buchanan - Demoliner/Reyes-Varela (Brazilija/Mehika, 3.) 6:3, 7:6(5); finale: Rola/Buchanan -Andreozzi/Galdos (Argentina/ Peru, 4.) 6:4, 6:4. Rokomet • Mlajše selekcije Zmaga in poraz proti Romunij Reprezentanca mlajših kadetov (letniki 1998), ki jo vodi trener Jeruzalema Saša Prapotnik, je v Slovenj Gradcu opravila kratke priprave na Olimpijski festival evropske mladine, ki bo od 26. julija do 1. avgusta v Tbilisiju v Gruziji. Prva ekipa, na katero računa Prapotnik za Gruzijo, je na Koroškem opravila dva treninga in odigrala dve pripravljalni tekmi proti vrstnikom Romunije. Prvo tekmo je Slovenija dobila z izidom 27:21 (12:7), drugo pa izgubila z 22:23 (12:11). Na prvem srečanju so mladi Slovenci odigrali odlično v obrambi, ampak naredili preveč napak za še višjo zmago. V drugi tekmi so Romuni pokazali večjo željo po zmagi in jo zasluženo osvojili. Slovenija je samo v 1. polčasu zapravila osem do potankosti izdelanih priložnosti. Pravočasna lekcija ekipi, ki jo čaka pomemben nastop na močnem turnirju v Gruziji, kjer bo Slovenija v pred-tekmovanju nastopila v skupini z gostitelji Gruzijci, Francijo in Švico. V drugi skupini so Danska, Norveška, Madžarska in Poljska ali Nemčija. Izmed Ormožanov je Tilen Kosi dosegel 8, Gašper Horvat 3 in Dominik Ozmec 1 zadetek. Ozmec pa je bil prvo ime reprezentance v obrambi. Zaradi po- škodbe ramena ni nastopil krožni napadalec Jeruzalema Miha Kavčič. Tretjo tekmo je odigrala druga garnitura nadarjenih slovenskih rokometašev in ob obilici smole doživela poraz s 27:28 (16:16). Slovenci, pri katerih so zaigrali trije Ormožani (Žak Ciglar, Tinek Hebar, Boštjan Žižek Cvetko), so v 60. minuti zapravili napad za vodstvo in zmago, v zadnji sekundi tekme pa je sledila kazen - gostje so zadeli za zmago. Žižek Cvetko je dosegel 2, Hebar 1 zadetek; Ciglar se ni vpisal med strelce, vendar je pokazal potencial v igri v obrambi. uk torek m 5. maja 2015 Šport, rekreacija Štajrnhi 13 Nogomet m 2. SNL, 23. krog Z dvema zadetkoma Bizjaka na 2. mesto Foto: Črtomir Goznik Kidričani so se v soboto proti gostom iz Ankarana zasluženo veselili treh novih točk, s katerimi so se povzpeli na 2. mesto lestvice. Lovro Bizjak, strelec dveh zadetkov, je v sredini. Aluminij - Ankaran-Hrvatini 2:0 (2:0) STRELEC: 1:0 Bizjak (37.), 2:0 Bizjak (43.). ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Čeh, Lonzarič, Leuštek, Školnik (od 68. Pečovnik), Vindiš, Vr-banec, Medved, Bizjak (od 78. Ploj), Nunic (od 82. Prašnikar). Trener: Damijan Romih. ANKARAN HRVATINI: Paal, Kolarič, Lekic, Pahor, Badžim, Vukelic (od 76. Furjan), Burkic, Reja, Vekic, Vodeb (od 66. Ilic), Rudonja (od 56. Rodica). Trener: Vlado Badžim. V derbiju kroga je Aluminij dodobra nadigral ekipo An-karan-Hrvatini in je popolnoma zasluženo prišel do vseh treh točk. Te so za Kidričane zelo pomembne v boju za vrh prvenstvene lestvice. Kakšnih 100 gledalcev je v športnem parku v Kidričevem videlo dolgo »otipavanje«, saj sta obe ekipi prve pol ure igrali sila previdno. V tem obdobju so se gledalci še najbolj zabavali ob izvajanju stranskega avta Vodeba, ki je pri tem naredil premet naprej. Kljub rahli pobudi varovanci domačega trenerja Romiha niso prišli do ugodne situacije za zaključek vse do 37. minute. Takrat je Vindiš natančno podal skorajda čez polovico igrišča do Bizjaka, ta je žogo dobro sprejel in jo s strelom po tleh poslal pod vratarjem Paalom v gol. Slednji se je sicer žoge dotaknil, a je po signalizaciji stranskega sodnika že prešla golovo 2. SNL REZULTATI 23. KROGA: Aluminij - Ankaran Hrvatini 2:0 (2:0); Krško - Tolmin 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Sokanovic (70.); Dravinja Kostroj - Farmtech Veržej 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Vinkovič (83.); Šmartno 1928 - Šenčur 1:4 (1:2); strelci: 1:0 Mišetgic (3.), 1:1 Beganovic (24.), 1:2 Bug-šek (45., ag.), 1:3 Gvardjančič (60.), 1:4 Kokalj (78.); Triglav Kranj - Roltek Dob 1:4 (1:3); strelci: 0:1 Mešano-vic (11.), 1:1 Pihler (20.), 1:2 Češnjevar (41.), 1:3 Krcic (44.), 1:4 Lunder (57.); rdeči karton: Marijan (34./Triglav). 1. ROLTEK DOB 23 14 2 7 45:19 44 2. ALUMINIJ 23 13 4 6 40:16 43 3. KRŠKO 23 13 4 6 43:25 43 4. ANKARAN-H. 23 10 6 7 32:29 36 5. TRIGLAV KRANJ 23 10 4 9 38:34 34 6. FARMT. VERŽEJ 23 10 4 9 29:35 34 7. TKK TOLMIN 23 10 2 11 35:35 32 8. ŠENČUR 23 8 4 11 26:37 28 9. DRAVINJA KOS. 23 5 7 11 37:40 22 10. ŠMARTNO 28 23 1 5 17 17:72 8 črto in Aluminij je povedel z 1:0. Pozitiven trenutek so Kidričani hitro izkoristili za podvojitev vodstva tik ob koncu polčasa, ko je aktivni Čeh podal z desne strani odličen predložek v sredino, tega pa je s strelom z glavo v zade- tek spremenil Bizjak - 2:0. Zaostanek je v nadaljevanju »prebudil« tudi Primorce, da so pokazali več ofenzivnih ambicij, a so mimo zelo dobro postavljenih igralcev Aluminija le s težavo prihajali v kakršnokoli ugodno pozicijo za dosego zadetka. Edino omembe vredno situacijo je Ankaran Hrvatini imel v 54. minuti, ko je po dolgi akciji žoga na desni strani kazenskega prostora prišla do Ru-donje, ta pa je streljal kakšen meter mimo gola. Veliko nevarnejši in v sami igri ustvar-jalnejši so bili »rdeči«, pri katerih so v drugem polčasu poizkusili s streli Školnik, Nunic, Čeh in Vrbanec - slednji se je zelo izkazal s svojo igro na sredini igrišča. V končnici tekme bi lahko Aluminij dosegel še tretji zadetek, a je strel Prašnikarja po podaji Medveda zaustavila vratnica. Drugi polčas je bil kljub neučinkovitosti igralcev obeh ekip precej pestrejši in bogat z lepimi potezami, domačini pa so se zasluženo veselili zmage, saj so bili na igrišču veliko boljša in konkretnejša ekipa. David Breznik Kikboks m Tekma za svetovni pokal v Avstriji J Rekreacija Niko, Timi in Patrik na stopničkah Tek ob 1. maju in kolesarjenje V Innsbrucku je konec preteklega tedna potekala tekma za svetovni pokal WAKO, tako imenovani Austrian Classic. Na njem je letos sodelovalo rekordno število tekmovalcev, kar 2200 iz 31 držav. Med njimi je bila tudi razširjena reprezentanca Slovenije, katere tekmovalci so imeli več kot 110 nastopov v različnih kategorijah in disciplinah. Reprezentanco je vodil predsednik KZS Vladimir Sitar. V Innsbrucku so tokrat iz Ptuja nastopali Lara Vuzem Vajda, Nino Bratušek, Nina Duh, Dejan Duh, Niko Ritlop, Patrik Šulek, Timi Sitar, Gašper Mlakar Valentin in Luka Vindiš. Vsi so nastopali v disciplini point fighting, le Timi je tekmoval v light kontaktu. Prvi dan tekmovanja so bile na programu ekipne borbe v point fightingu. V reprezentanci Slovenije je v konkurenci starejših kadetov nastopal Patrik Šulek. Naša štiričlanska ekipa je premagala ekipi iz Nemčije in Avstrije, v polfinalu pa so izgubili proti kasnejšim zmagovalcem, ekipi Madžarske. Slovenci so tako osvojili še vedno odlično 3. mesto. V soboto so potekale borbe v point fightingu. Dan se za ptujsko ekipo ni začel dobro, saj je bila v prvi borbi poškodovana lanskoletna prvakinja Lara Vuzem Vajda in tako so Ptujčani ostali brez ene načrtovane medalje. Prvič sta na tako velikem prvenstvu pod okriljem reprezentance nastopala Dejan Duh in Nino Bratu-šek. Krstna nastopa sta izgubila v 1. krogu, a sta za svoj prvi nastop pokazala dobri borbi. Nina Duh in Luka T D t IZ [U IZ lil U u z § ©w* Í t 7 » - I R il Tri medalje za KBV Ptuj so osvojili Patrik Šulek, Niko Ritlop in Timi Sitar. Vindiš sta tokrat izgubila v šestnajstini finala. Odlične borbe sta prikazala Patrik Šulek in Gašper Mlakar Valentin. Patrik je premagal Shinna Marenotto in Mattea Pasquala iz Italije ter med starejšimi kadeti do 63 kg v četrtfinalu izgubil proti Danijelu Georgijevu iz Bolgarije in osvojil dobro 5. mesto. Gašper je med mladinci do 74 kg premagal Hanesa Gartnerja iz Avstrije in Jamesa Knapptona iz Anglije, v četrtfinalu pa po dobri borbi izgubil proti Ba-lintu iz Madžarske - osvojil je končno5. mesto. Niko Ritlop je med mlajšimi kadeti nad 47 kg po predaji Balantinyja Finlayja iz Anglije v četrtfinalu premagal Tomyja Bauerja iz Nemčije. Niko je v polfinalu tesno, v zadnjih sekundah borbe izgubil proti Royu Caprianiju iz Švice in osvojil odlično 3. mesto. Timi Sitar je kot edini Ptujčan nastopal v light kontaktu. Med starejšimi kadeti do 63 kg je v četrtfinalu premagal Adama Stranika iz Če- ške, v polfinalu pa mu je žreb namenil odličnega Bolgara Danijela Gergoria (na turnirju je zmagal v štirih kategorijah). Dvoboj je izgubil in osvojil odlično 3. mesto. Na tekmovanju so v reprezentanci sodelovali tudi trije člani KBV Ormož. Nejc Ko-rotaj med mlajšimi kadeti do 47 kg v point fightingu in Rok Tomažič med mladinci do 63 kg v light kontaktu sta osvojila dobro 5. mesto -oba sta dosegla zmage v šestnajstini in osmini finala. Lan Kokol je izgubil v borbah v 1. krogu. Konkurenca je bila na tokratnem tekmovanju izredno velika, saj so za osvojena mesta morali naši tekmovalci premagati kar nekaj tekmovalcev. V nekaterih kategorijah je nastopalo tudi več kot 40 tekmovalcev. Tudi drugi naši tekmovalci, ki niso posegli po medaljah, so pokazali veliko mero pripravljenosti in so dali od sebe svoj trenutni maksimum. S svojimi nastopi so zadovoljili ptujske in ormoške trenerje. Franc Slodnjak Mestna občina Ptuj in Zavod za šport Ptuj sta v sklopu prazničnih prireditev ob 1. maju pripravila tek ob 1. maju. S tem so odprli letošnjo sezono tekov na Ptuju, ki v skupnem projektu Ptujski-teki.si zajema osem različnih tekaških prireditev. Prva prireditev je imela start in cilj na športnem igrišču v učnem centru Vičava. Razdeljena je bila na dva dela: kolesarskega in tekaškega. Najprej so startali rekreativni kolesarji. Prijavljenih je bilo okrog 70 in prevozili so približno 16 km dolgo progo. Sledil je start teka ob 1. maju, ki se ga je udeležilo blizu 40 tekačev in tekačic raz- Foto: Črtomir Goznik Rekreativne prireditve se je udeležilo tudi 70 kolesarjev. ličnih starosti. Vsi so v glavnem v zmernem tempu pretekli 3,2 km dolg krog okoli griča Pano- rama. Prireditvi je sledilo krajše druženje. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Teka ob 1. maju se je udeležilo približno 40 rekreativcev različnih starosti. Motokros • Timu Gajserju uvodna dirka za DP Na prvi dirki prvenstva Slovenije v motokro-su UNIOR MX so se najboljši slovenski moto-krosisti pomerili v hrvaškem Pakracu s hrvaškimi tekmeci, saj je dirka štela tudi za odprto državno prvenstvo Hrvaške. Tim Gajser je pred navdušenim občinstvom potrdil vlogo favorita in zanesljivo zmagal v razredu Open. Gajser je imel nekaj težav in je poskrbel za spektakularen padec, a se je na srečo končal brez poškodb. V drugi vožnji ni puščal presenečenj in je zmagal z veliko prednostjo. Polne startne rampe, močna konkurenca in lepo vreme so poskrbeli za lep začetek domačega prvenstva. Med veterani nad 40 let je slavil Ti-mov oče Bogomir Gajser. Naslednja dirka DP bo 17. maja v Brežicah. sta 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 28. aprila 2015 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj Videm v končnico z vodilnega položaja 3. SNL sever, 20. krog REZULTATI 20. KROGA: Drava Ptuj - Aha Emmi Bistrica 4:0 (2:0), Podvinci Beto-narna Kuhar - Mons Claudius 0:1 (0:0), Malečnik - Koroška Dravograd 0:8 (0:5), Maribor B - Korotan Prevalje 4:0 (2:0), Fužinar Noži Ravne - AjDAS Lenart^ 0:4 (0:0), Radlje - Fo-silum Šentjur 1:1 (1:1), Šmarje pri Jelšah - Šampion 1:0 (1:0). DRAVA PTUJ - AHA EMMI BISTRICA 4:0 (2:0) STRELCI: 1:0 A. Čeh (4.), 2:0 Tisaj (34.), 3:0 N. Čeh (48.), 4:0 Lugonjic (63.). DRAVA PTUJ: Musič, De. Krajnc, Tomažič Šeruga, Tisaj, Horvat, A. Čeh (od 66. Lavrinc), Šoštarič (od 50. Majcen), N. Čeh, Hutinski, Lah (od 46. Lu-gonjic). Trener: Franc Fridl. Nogometaši Drave so v sredo brez večjih težav prišli do zmage proti Bistričanom in si ob štirih zadetkih priigrali še številne lepe priložnosti. V 4. minuti je po podaji Horvata z desne strani Aleš Čeh prvič premagal zelo solidnega vratarja Vrečka. Gostje so v naslednjem napadu imeli najlepšo priložnost, a je Janžič zadel prečnik. V nadaljevanju je proti vratom gostov potekal »enosmerni promet«, a so priložnosti zgrešili Nastja Čeh, Tomažič Šeruga in Tisaj. Slednji je po podaji Nastje Čeha zadel za 2:0 v 34. minuti. Ista igralca sta obrnila vlogi podajalca in strelca v začetku drugega polčasa. Modri so imeli v nadaljevanju še številne priložnosti, med strelce se je po lepi akciji vpisal še Lugonjic. PODVINCI BETONARNA KUHAR - MONS CLAUDIUS 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Presečki (89.). PODVINCI BETONARNA KUHAR: Klasinc, Kajzer, Šebela, Naric (od 79. Toplak), Lah, Ku-serbanj, Sagadin, Požegar (od 46. Pal), Osterc, Podbrežnik, Zagoršek (od 72. Belšak). Trener: Miran Ljubec. Podvinci so bili na tekmi proti Mons Claudiusu v vlogi favorita, a tega na igrišču niso potrdili. Domačini so bili vseh devetdeset minut tekme bistveno boljši tekmec, medtem ko so se gostje iz Rogatca ves čas krčevito branili. Kljub izrazito večji posesti žoge in številnim naletom Podvinčani nikakor niso uspeli premagati bunkerja gostujoče ekipe. Mons Claudius je celotno tekmo čakal na svoj trenutek in ga dočakal, ko je v 89. minuti po protinapadu zadel Presečki. 3. SNL sever, 21. krog: Derbi kroga pripadel Mariboru B Nogometaši v 3. ligi so v pospešenem ritmu v dobrem tednu odigrali kar tri kroge tekmovanja. V zadnjem je v derbiju v športnem parku Tabor vodilni Maribor B v tekmi z majhnim številom priložnosti premagal Podvince, ki so v očitni strelski krizi. Odlično strel- Foto: Črtomir Goznik Aleš Čeh (Drava, modri dres) se je po poškodbi vrnil v ekipo z dvema doseženima zadetkoma. sko formo pa je pokazala ekipa Korotana, ki je Malečniku na Prevaljah nasula kar osem zadetkov, od tega je petkrat zadel Anže Pečnik. Še ena tekma na Koroškem je bila zelo zanimiva, saj je vedno boljša ekipa Šmarij pri Jelšah z zadetkom Jančiča vodila od 2. do 90. minute, ko je za Dravograjčane izenačil Stefanovic. Na ostalih tekmah so gledalci videli še remija v Bistrici in Šentjurju, medtem ko je Drava zmagala v Celju, AjDAS Lenart pa je pred svojimi gledalci zabil kar šest zadetkov ekipi iz Rogatca. REZULTATI 21. KROGA: Maribor B - Podvinci Betonarna Kuhar 2:0 (0:0), Šampion -Drava Ptuj 1:2 (0:2), Koroška Dravograd - Šmarje pri Jelšah 1:1 (0:1), Aha Emmi Bistrica -Radlje 2:2 (2:0), Fosilum Šentjur - Fužinar Noži Ravne 1:1 (0:1), AjDAS Lenart - Mons Claudius 6:1 (2:0), Korotan Prevalje - Malečnik 8:0 (3:0). 1. MARIBOR 20 17 1 2 66:22 52 2. DRAVA PTUJ 21 15 4 2 62:24 49 3. ŠMARJE PRI J. 21 11 3 7 41:26 36 4. KOR. DRAVOGRAD 20 9 6 5 44:28 33 5. PODVINCI KUHAR 21 10 3 8 37:29 33 6. ŠAMPION 20 10 0 10 48:37 30 7. FOSILUM ŠENTJUR 21 9 3 9 34:42 30 8. FUŽINAR N. RAVNE 21 6 9 6 30:31 27 9. AjDAS LENART 21 9 0 12 31:38 27 10. RADLJE 21 7 5 9 40:37 26 11. KOROT. PREVALJE 21 8 2 11 37:39 26 12. MONS CLAUDIUS 21 8 2 11 24:54 26 13. AHA E. BISTRICA 20 3 1 16 15:55 10 14. MALEČNIK 21 3 1 17 25:72 10 MARIBOR B - PODVINCI BETONARNA KUHAR 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Moravac (65.), 2:0 Hotic (75. iz 11. m) PODVINCI BETONARNA KUHAR: Klasinc, Kajzer, Belšak (od 80. Orovič), Naric, Lah, Pal, Sagadin, Požegar, Osterc, Podbrežnik, Zagoršek (od 70. Toplak). Trener: Miran Ljubec. Podvinci so v tem prvenstvu na svojem igrišču premagali favorizirani Maribor B, ta pa se je na drugi tekmi omenjenih tekmecev oddolžil gostom. Domačini so imeli več od igre, a v zaključkih akcij niso bili dovolj odločni. Podobna ugotovitev velja tudi za goste, ki so bili dobro postavljeni in so na svoje priložnosti prežali iz protinapadov. Dve polpriložnosti sta se Podvinčanom zares ponudili, a so zaključna strela Požegarja in Osterca mariborski branilci blokirali. Na drugi strani je vodilna ekipa lige ves čas pretila, a si ni v prvem polčasu priigrala nobene resnejše priložnosti. Podobna slika je bila na igrišču tudi v nadaljevanju, ko je Požegar ponovno preveč okleval, da bi resneje ogrozil Cotmana. Vztrajnost se je Mariboru B vendarle obrestovala, saj se je po strelu iz kota v kazenskem prostoru najbolje znašel Mo-ravac in zadel s kakšnih petih metrov - 1:0. To je pomenilo, da so morali gostje več tvegati, domačini pa so imeli nekoliko več prostora za svoje akcije. Po nasprotnem napadu in prekršku Klasinca so si domačini priigrali 11-metrovko; realiziral jo je Hotic - 2:0. Do konca tekme so se Podvinčani trudili spremeniti rezultat, vendar niso prišli do izrazitejše priložnosti. ŠAMPION - DRAVA PTUJ 1:2 (0:1) STRELCI: 0:1 N. Čeh (5.), 0:2 A. Čeh (48.), 1:2 Alijagic (73.). DRAVA PTUJ: Ajlec, N. Čeh, Rešek, Tomažič Šeruga, Tisaj (od 89. Lugonjic), Horvat (od 68. Šalamun), Da. Krajnc, A. Čeh, Šoštarič, Majcen, Lavrinc (od 81. Lah). Trener: Franc Fridl. Na stadionu Olimp Celje sta se na igrišču z umetno travo pomerili moštvi Šampiona in Drave. Ptujčani so odlično odprli tekmo, saj je že v peti minuti kapetan Nastja Čeh z odmerjenim strelom zadel s strelom iz kakšnih 25 metrov -0:1. Tudi po zgodnjem zadetku so gostje gospodarili na igrišču in bili občutno boljši od Celjanov. Ti si v prvem polčasu niso priigrali nobene prave priložnosti, medtem ko je Drava imela nekaj nevarnih zaključnih poizkusov. Takoj v nadaljevanju sta stopila na sceno brata Čeh, saj je starejši, Nastja, izvedel prosti strel, mlajši, Aleš, pa je s strelom z glavo še drugič na tekmi premagal vratarja Feli-cijana - 0:2. Najlepšo potezo tekme so gledalci videli v 73. minuti, ko je Alijagic za domačine dosegel pravi evrogol - 1:2, Ta zadetek je dal Celjanom polet, tako da so do konca tekme močno pritisnili. Gostje so se teh napadov uspešno ubranili in prišli do treh točk. V ptujski članski ekipi je celotno tekmo odigral 17-letni Metod Majcen, ki je v članski ekipi z nekaj minutami igre sicer debitiral v prejšnjem krogu, tokrat pa v igri ostal vseh 90 minut. David Breznik Superliga Id- Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 32. KROGA - SREDA ob 17.00: Maribor - Celje, Krka - Domžale; SREDA ob 18.00: Luka Koper - Zavrč, Rudar -Olimpija, Kalcer Radomlje - Gorica. 3. SNL SEVER PARA 22. KROGA - ČETRTEK ob 17.00: Drava Ptuj - Koroška Dravograd; SOBOTA ob 17.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Ajdas Lenart. NA PTUJU 10. TURNIR MLADI DRAVAŠ Nogometna šola Drava Ptuj organizira na Mestnem stadionu na Ptuju 10., jubilejni mednarodni nogometni turnir Mladi dravaš 2015. Turnir bo odigran v dveh delih: prvi bo odigran 9. in 10. maja, drugi pa 16. in 17. maja. Na turnirju bo skupno nastopilo več kot 110 ekip iz Avstrije, Italije, Belgije, Madžarske, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine in Slovenije Med bolj znanimi klubi se bodo s svojimi podmladki predstavili Club Brugge, CFC Fiorentina, GNK Dinamo Zagreb, HNK Rijeka, Ferencvarosi TC, FK Vojvodina, SK Sturm Graz, NK Maribor in še mnogi drugi. Prvi dan turnirja bosta to soboto, 9. maja, na sporedu med 10. in 19. uro turnirja selekcij U-7 in U-8, medtem ko bo v nedeljo med 10. in 19. uro turnir selekcij U-10. Rokomet • 1. A DRL (m) 26. KROG: Jeruzalem Ormož - Riko Ribnica (SREDA ob 19.00) 1. B DRL (ž) 5. KROG KONČNICE od 1. do 4. mesta: Brežice - Tenzor DP Logik Ptuj (SREDA ob 19.00) 14. Ptujski triatlon Tekaški klub Maraton v nedeljo, 10. 5., organizira 14. Ptujski triatlon. Organizatorji so pripravili sprint triatlon (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka), super sprint triatlon (300 m plavanja, 8 km kolesarjenja in 2 km teka), triatlon za vsakogar in za najmlajše še akvatlon. Tekmovanje bo potekalo med 9.30 in 15.00 v Termah Ptuj in v neposredni bližini, kjer bosta kolesarska in tekaška preizkušnja. David Breznik Videm je z zmago v derbiju kroga obdržal vodstvo pred Ligo za prvaka. Tako bodo imeli zeleno-rumeni najboljše izhodišče v končnici za prvaka. Gerečja vas je minimalno ugnala Cirkulane in zadržala 2. mesto, še tretji favorit za naslov prvaka - Ormož - pa je z lahkoto odpravil spomladi odlične Bukovce. REZULTATI 18. KROGA: Videm - Stojnci 4:1 (3:1); strelci: 1:0 Škvaric 19., 1:1 P. Pernek 22., 2:1 Krajnc 33., 3:1 Božak 39., 4:1 Božak 74.; Gerečja vas - Cirkulane 1:0; Boč Poljčane - Apače 2:2 (1:1); strelci: 1:0 Jelovšek 9., 1:1 Predikaka 18., 2:1 Šket 53., 2:2 Marzidovšek 57.; Središče ob Dravi - Hajdina 3:0 (2:0); strelca: 1:0 Lah 12., 2:0 Ivanuša 18., 3:0 Ivanuša 80.; Carrera Optyl Ormož - Bukovci 4:1 (2:1); strelci: 1:0 To-mašic 24., 2:0 Murko 34 ag., 2:1 Habrun 35., 3:1 Zaltnik 65., 4:1 Zlatnik 70. 1. VIDEM 18 14 1 3 47:15 43 2. GEREČJA VAS 18 13 2 3 53:13 41 3. C. OPTYL ORMOŽ 18 13 1 4 50:22 40 4. STOJNCI 5. SREDIŠČE OB D. 6. CIRKULANE 7. APAČE 8. BUKOVCI 9. HAJDINA 10. BOČ POLJČANE 8 10 3 5 38:17 33 8 2 8 32:43 25 5 3 10 20:27 18 5 2 11 26:55 17 4 4 10 25:41 16 4 3 11 19:37 15 2 3 13 18:58 9 tp u Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma (rumeni dres) so z zmago proti Stojnčanom ubranili 1. mesto na lestvici. 1. liga MNZ Ptuj: 7 zadetkov Jožeta Emeršiča REZULTATI 14. KROGA: Podlehnik - Podvinci betona r-na Kuhar 0:2 (0:0), Zgornja Polskava - Dornava Vrtnarstvo Kovačec 1:3 (1:1), Tržec - Mar-kovci 8:3 (2:2), Lovrenc - Skor-ba 1:3 (0:0), Leskovec - Gori-šnica 0:1 (0:0). 1. TRŽEC 14 11 1 2 52:20 34 2. SKORBA 14 10 0 4 34:21 30 3. PODVINCI KUHAR 14 8 5 1 24:15 29 4. LOVRENC 14 5 5 4 19:17 20 5. MARKOVCI 14 5 3 6 28:29 18 6. LESKOVEC 14 4 4 6 20:23 16 7. GORIŠNICA 14 3 6 5 21:25 15 8. PODLEHNIK 14 3 4 7 28:32 13 9. DORNAVA KOVAČEC 14 3 2 9 19:35 11 10. ZG. POLSKAVA 14 2 2 10 22:50 8 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 14. KROGA: Majšperk - Polskava Avtopre-vozništvo Grobelnik 5:0 (2:0), KN Oplotnica - Slovenja vas 0:2 (0.2), Grajena - Hajdoše 1:2 (1:0), Makole - Pragersko 75 1:4 (0:2). 1. ROGOZNICA 12 10 1 2. GRAJENA 13 8 2 3. POLSKAVA A. G. 13 4. SLOVENJA VAS 12 5. PRAGERSKO 75 13 6. MAJŠPERK 12 7. HAJDOŠE 12 8. KN OPLOTNICA 13 9. MAKOLE 12 1 29:9 31 3 25:13 26 3 24:20 26 5 28:23 17 7 29:30 16 6 17:17 15 6 21:27 14 9 17:34 12 1 1 10 14:31 4 jb 8 2 5 2 5 1 5 1 4 2 4 0 torek • 5. maja 2015 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEUmK 15 Žetale • 17. gozdarski praznik Na državno tekmovanje gredo Grcice in Cepini Na izbirnem tekmovanju gozdarjev, ki je bilo minulo nedeljo v Žetalah, v organizaciji strojnega krožka Žetalanec in pod strokovnim vodstvom ptujske enote Zavoda za gozdove Maribor, sta bila med posamezniki najboljša Marjana Podgoršek in Toni Butolen, med ekipami pa Grčice in Cepini. Kot sta ob odprtju tekmovanja ob 17. gozdarskem prazniku v Žetalah poudarila predsednik strojnega krožka Žetalanec Franc Stojnšek in predsednik strokovne komisije Boris Klemenčič iz ptujske krajevne enote ZZG Maribor, tekmovanja v gozdarskih disciplinah prispevajo pomemben delež k razvoju gozdarske dejavnosti pri nas in k večji varnosti pri delu z motorno žago. Vodja tekmovanja Izidor Štajnberger je pojasnil, da se je letošnjega izbirnega tekmovanja udeležilo 18 tekmovalcev, od tega tri ženske. Vsi tekmovalci so se med seboj pomerili v šestih tehničnih in eni izbirni disciplini, to pa je bila letos menjava verige na motorni žagi in obračanje letve. Z rekordnim časom 19 sekund si Foto: M. Ozmec Tekmovalci so svoje znanje in sposobnosti z motorno žago dokazovali v kombiniranem rezu (na posnetku), rezu na podlagi, podiranju drevesa, kleščenju ter podiranju droga na balon. je v izbirni disciplini zagotovil zmago mladi tekmovalec Mitja Sirec. Poleg izbirne pa so bile za vse tekmovalce obvezne discipline: test iz varnosti in prve pomoči v gozdu ter delo z motorno žago v kombiniranem rezu, rezu na podlagi, podiranju drevesa, kleščenju ter podiranju droga na balon. Tekmovanje, na katerem je šlo za milimetre in stotinke sekund, je potekalo v lepem in sončnem vremenu, za obiskovalce pa so na prireditvenem prostoru pri OŠ Žetale pripravili tudi nagradne igre ter prikaz sodobne gozdarske tehnike in strojev, kjer je bil možen tudi nakup posameznih strojev, opreme ali rezervnih delov. V konkurenci posameznikov je med moškimi 1. mesto dosegel Toni Butolen, ki je zbral 1577 točk, drugi je bil Slavko Širec (1540 točk), tretji pa Mitja Širec (1525 točk). Med ženskami je prvo mesto osvojila Marjana Podgoršek (1342 točk), druga je bila Veronika Furman (1323 točk), tretja pa Kristina Štajnberger (1226 točk). V ekipni konkurenci je 1. mesto osvojila ekipa Cepini v sestavi Izidor Štajnberger, Toni Butolen in Slavko Širec, ki je skupaj zbrala 4600 točk. Druga je bila ekipa Bau Bau (Avgust Pulko, Nace Kojc, Danilo Pulko), ki je dosegla 3963 točk, tretje mesto pa je osvojila ekipa Gr-čice (Marjana Podgoršek, Kristina Štajnberger in Veronika Furman) s 3891 točkami. Tekmovanje v Žetalah je štelo kot izbirno tekmovanje za udeležbo na državnem prvenstvu sekačev-lastnikov gozdov, za območni enoti Zavoda za gozdove Maribor ter za Haloški prehodni pokal, ki ga je ekipa Cepini osvojila že tretjič. Na skorajšnjem državnem tekmovanju, ki bo v Gornji Radgoni, pa bodo območno enoto Maribor zastopali moška ekipa Cepini ter ženska ekipa Grčice. M. Ozmec Župečja vas • Na 18. blagoslovu 53 konjev V metu podkve najboljša Mitja Medved in Jože Silak Letošnjega 18. blagoslova konjev, ki so ga na jurijevo nedeljo pripravili krajni Župečje vasi v sodelovanju s Turističnim društvom občine Kidričevo, so se udeležili lastniki 53 konjev s številnimi kočijami Glavni med organizatorji je bil letos Jože Kokot, ki je bil upravičeno zadovoljen zaradi dobre udeležbe lastnikov 53 konjev in številnih obiskovalcev od blizu in daleč. Okoli 600 udeležencem tradicionalnega »žegnanja« konjev je zaželel dobrodošlico župan občine Kidričevo Anton Lesko-var. Po svečanem mimohodu 26 konjenikov, 17 dvojnih in treh enojnih konjskih vpreg z različnimi kočijami so domačini vse obiskovalce prireditve brezplačno pogostili z jedačo in pijačo. S kulturnim programom so prireditev popestrili Fantje treh vasi, harmonikarski orkester Primoža Zvira, mladi člani folklorne skupine Vinka Koržeta iz Cirkovc, vaški pevci iz Župečje vasi in okolice ter ansambel Razpon. Blagoslov konjev je tudi letos opravil lo-vrenški farni župnik Karel Pa-vlič, ki je po tradiciji vsakemu konju ponudil kruh in sol. Organizatorji pa so tudi letošnjo prireditev popestrili s tekmovanjem v konjeniških spretnostih; v metu podkve na cilj je bil med konjeniki najboljši Mitja Medved iz Mihovc, med kočija-ži pa je slavil Jože Šilak iz Ptuja. Po uradnem delu so lastniki konjev najmlajše povabili na brezplačno jahanje, lastniki kočij pa na brezplačen prevoz s kočijami. -OM Foto: M. Ozmec Na jurijevo nedeljo se je v Zupečji vasi zbralo na blagoslovu 53 lastnikov s svojimi štirinožnimi prijatelji in številnimi kočijami. Ptuj utrjuje svojo prepoznavnost v obliki kolesarske prestolnice Odštevamo dneve do 13. Poli maratona Predprijave na največji rekreativni kolesarski dogodek so se na spletni strani www. polimaraton.si že odprle in organizatorji tudi letos tradicionalno pričakujejo več tisoč kolesarskih nadebudnežev, ki bodo skozi staro mestno jedro Ptuja in njegovo okolico pognali pedale svojih koles. Svojo udeležbo ¡e prav tako moč potrditi v poslovni stavbi Perutnine Ptuj na Potrčevi 10 v tednu pred startom, seveda pa ekipa organizatorjev sprejema prijave ljubiteljev kolesarjenja na dan dogodka drugo soboto v juniju tudi na prijavnem mestu na Ptuju -parkirišče Zadružni trg (most čez reko Dravo). Organizatorji so poleg pro-nicljive organizacije kolesarjenja na treh pripravljenih Poli maraton je že tradicionalno postal kolesarsko doživetje za vse generacije. Vsako leto organizatorji Poli maratona nagrade podelijo najštevilčnejšim skupinam, najstarejši udeleženki in udeležencu Poli maratona, ki si drznejo podati se na kolesa in tako osvojijo izbrano težavnostno progo. Nagrade čakajo tudi najmlajše in vse tiste, ki se podajo na progo s svojiminajstarejšimi »verzijami« koles. Poli maraton je akcija za vse! trasah poskrbeli tudi za osvežitev ob poti. Po kolesarjenju pa sledi slastna pojedina z bogatim zabavnim programom ob podelitvi nagrad. Prav tako organizatorji vsako leto skrbijo za bogato kulinarično okrepitev ob vinih uradnega vinarja Ptujske kleti, ki se ponaša z najvišjimi odlikovanji za kakovostsvojih polnitev Pullus. Bogate nagrade Tri največje prijavljene skupine, najstarejšega udeleženca in udeleženko čaka vrhunski pokal. Vsako leto je prav tako poskrbljeno za najmlajše udeležence, ki ob spremstvu starejših uspešno prekolesa-rijo Poli Snack progo. Vsi, ki se udeležijo Poli maratona, pa ob prijavi prav tako dobijo paket presenečenja, v katerem bo nepogrešljiva kolesarska majica, različne ugodnosti in vsakoletna presenečenja. Vse to in še več je razlog, za- J kaj soboto, 13. junija, vpisati ¡j v koledar kot enega izmed večjih dogodivščin v letu. | 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 28. aprila 2015 Osluševci • 155 let od odprtja železniške proge Obnovljen muzejski vagon Minuli petek je minilo natanko 155 let od odprtja železniške proge na relaciji Prager-sko-Ptuj-Ormož-Čakovec-Kotoriba-Velika Kaniža. Društvo za ohranjanje dediščine Prleški železničar je slovesnost ob obletnici odprtja železniške proge pripravilo v Osluševcih na območju ormoške občine, kjer ima to društvo tudi svoj sedež. »Prizadevamo si za povezovanje železniških društev v Sloveniji za skupne projekte in ohranitev dediščine,« je dejal predsednik omenjenega društva Franc Zemljič, ki je lansko leto skupaj s somišljeniki v upravljanje in skrb prevzel muzejski vagon. Gre za madžarski potniški vagon 2. razreda, ki so ga nazadnje uporabljali de- lavci Železniško gradbenega podjetja kot potujočo bivalni-co. Pred leti je bil predviden za obnovo kot dodaten vagon za štajerski muzejski vlak. To se ni zgodilo. Z uničeno zunanjostjo in brez notranje opreme so ga prevzeli člani Društva za ohranjanje dediščine Prleški železničar in ga obnovili. Vagon, ki je aktivno prevažal potnike sredi prejšnjega stoletja, je sedaj kot del dediščine nameščen na žele-žniški postaji v Osluševcih. Društvo za ohranjanje dediščine Prleški železničar je obnovilo tako zunanjost .... ... kot tudi notranjost starega vagona, ki je v Osluševcih postavljen kot muzejski eksponat. Šoferji in avtomehaniki se pomerili v teoretičnem znanju CPP, menjavi koles, pikadu, kegljanju in streljanju z zračno puško. Glede na našteto je jasno, da večina panog ne sovpada z dejavnostjo šoferjev in avto-mehanikov. Poglavitni vzrok takšnemu naboru disciplin je, da bistvo tega tekmovanja ni borba za pokal, temveč druženje. »Namen tekmovanja je, da se med samo spoznamo, družimo in povezujemo. Ugotavljamo, da nam predvsem slednjega primanjkuje,« je pojasnil podpredsednik ZŠAM Slovenska Bistrica Ivan Pristovnik. Da je druženje na prvem mestu, se je strinjal tudi predsednik ZŠAM Ptuj Marjan Pšajd. Seveda pa Pogoji življenja ob progi se bodo izboljšali Pred 155 leti je bila tako v uporabo predana železniška proga, ki je slovenske kraje povezala s Hrvaško in Madžarsko. »Z odprtjem te proge so takratni prebivalci veliko pričakovali. Predvsem nova delovna mesta, gospodarski razvoj in boljše življenje. In železnica v preteklosti in še danes to prinaša. V vsem tem času je proga Pragersko-Ormož del jedrnega železniškega evropskega omrežja in je del šestega prednostnega tovornega koridorja, ki povezuje Madžarsko s Španijo. Trenutno se na njej izvajata celovita rekonstrukcija in nadgradnja, ki bosta ob koncu omogočali prevoze najtežjih tovorov. Istočasno se urejajo postajališča, gradijo se protihrupne ograje, urejajo se nivojska križanja, pravkar pa so se začela zaključna dela za elektrifikacijo proge, kar bo vsekakor izboljšalo pogoje življenja ob progi,« je na slovesnosti povedal direktor Slovenskih železnic za področje infrastrukture Matjaž Krajnc. Železnica priložnost za zagon industrije Prva industrijska revolucija je pripomogla k temu, da je človek začel graditi t. i. železno cesto, ki je v takratnih časih na daljših relacijah nadomestila konjsko vprego. »V tistem obdobju so bila okolja, v katera je prišla ta železna cesta, nekako privilegirana. Danes bi bili ti kraji prav gotovo drugačni, če takrat ne bi zgradili železniške proge,« je v svojem nagovoru poudaril Dejan Jurkovič iz Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo. Dodal je, da po obnovi železniške proge pričakuje gradnjo industrije ob progi, »ki bo začetna oz. končna točka nekega tovora, kajti železniška proga je tista, ki bo omogočila razvoj krajev ob železniški progi in industrije«. Na slovesnosti v Osluševcih, ki se je je med drugim udeležil tudi vodja muzeja Južna železnica Mihael Bučar iz Šentjurja, so v kulturnem programu poleg domačih ustvarjalcev nastopili člani godbe Slovenskih železnic iz Zidanega Mosta, folklorne skupine kulturno-ume-tniškega društva Tine Rožanc in folklorne skupine Podgorci. Miha Šoštarič Slovenska Bistrica • Regijsko tekmovanje ZŠAM Šoferji in avtomehaniki so se pomerili v znanju CPP, pa tudi v pikadu Združenje šoferjev in avtomehanikov Slovenska Bistrica je letos ob svoji 60-letnici delovanja, 18. aprila, priredilo regijsko tekmovanje ZŠAM mariborske regije. Izmed združenj iz Ruš, Gornje Radgone, Ptuja, Poljčan, Maribora in Slovenske Bistrice so največ spretnosti in znanja pokazali domačini in tako drugič zapored osvojili pokal. Foto: Mojca Vtič V znanju cestnoprometnih predpisov so najbolj podkovani Slove-njebistričani. tudi rezultat ni povsem nepomemben. Tako so Ptujčani največ pozornosti v mesecu pred tekmovanjem namenili osvežitvi znanja cestnoprometnih predpisov, ta panoga je najbolj zahtevna, je priznal ptujski predsednik združenja. »Sicer pa smo malo povadili tudi kegljanje, pikado, v streljanju z zračno puško smo navadno prvi,« je še dodal Pšajd. Kot že omenjeno so največ točk zbrali člani ZŠAM Slovenska Bistrica, drugi so bili njihovi ptujski kolegi, tretji člani poljčanskega združenja, četrti člani ZŠAM Certus Maribor in na petem mestu sta bili ekipi iz Gornje Radgone in Ruš. Mojca Vtič Ptuj • Svečani zaključek 11. Primuso Primusove zgodbe s salon sovinjona Primusove vinske zgodbe v jeseni 2015 vstopajo v svojo že 12. v klubu Gemina XIII., so najzvestejši udeleženci slovenskih in harjev, h katerim so postregli sedem eminentnih vin, neke vrste z vrhunsko glasbo. Zapela je Nuša Derenda, za glasbeno kuliso pa je na klavirju poskrbela še Ženet Vidovič. Janez Vrečer, odličen poznavalec slovenskih in tujih vin, se je kot dolgoletni povezovalec Primu-sovih vinskih zgodb poslovil. V tem času je udeležence ptujskih vinskih omizij ob pomoči znanih slovenskih vinarjev popeljal v skrivnosti vinskega sveta oz. pridelave kakovostnih oz. vrhunskih vin, kot tudi odprl številna še odprta vprašanja slovenskega vinogradništva in vinarstva. Slovenci pridelujemo vrhunska vina, ne znamo pa jih še v zadostni meri promovirati in uspešno tržiti. Udeležencem Primusovih vinskih večerov in sodelavcem, ki so se celo sezono zelo trudili, da bi gostje kar se da uživali, še posebej pa povezovalcu in pripovedovalcu vinskih zgodb Janezu Vrečerju, se je ob zaključku še ene uspešne sezone zahvalila tudi nova izvršna direktorica Term Ptuj Janez Vrečer, dosedanji povezovalec Primusovih vinskih zgodb, se je Gemina XIII. torek • 5. maja 2015 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Ptuj • Društvo upokojencev se je rešilo bremen preteklosti Za predsednika ponovno izvolili Valterja Pliberška Po težavah, ki so nastale zaradi neodgovornega ravnanja prejšnjega vod' stva, je društvu pod vodstvom Valterja Pliberška uspelo rešili blokade tran-sakcijskega računa, poravnali so tudi vse finančne obveznosti, ob vsem tem pa jim je uspelo ohraniti še aktivnosti v vseh sekcijah. Predsednik Valter Pliber- šek je ugodno ocenil dejavnost v minulem štiriletnem mandatnem obdobju. Še posebej zaradi tega, ker jim je z velikimi napori upravnega odbora uspelo rešiti blokade transakcijskega računa, ki je nastala zaradi neporavnanih obveznosti do dobavitelja pomožnega dvigala ob stavbi na Potrčevi 34, kjer ima društvo sedež. Z velikim odrekanjem vseh članov in dodatnim angažiranjem vodstva jim je uspelo poravnati tudi vse finančne obveznosti do četrtne skupnosti, ki so nastale zaradi neplačanih obveznosti v prejšnjih letih. »Delno nam je uspelo rešiti tudi sklad tovariške pomoči, ki je prejšnja leta posloval ne- gativno, na pobudo članov odbora za gospodarjenje pa smo opravili tudi ocenitev uporabe prostorov v stavbi četrtne skupnosti Center, s čimer smo zmanjšali mesečne stroške najemnine,« je dodal Pliberšek. Sicer pa so v društvu upokojencev Ptuj, ob namenski finančni pomoči Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje nabavili vrtne klopi in mize, keglje in kroglo za viseče kegljanje ter prenosni računalnik ter nekaj pisarniškega pohištva. Ob vseh omenjenih težavah pa jim je uspelo ohraniti tudi številne aktivnosti v posameznih sekcijah društva, pridobili pa so tudi nekaj novih članov, tako da jih je že 382. vih vinskih zgodb povabilom na prvi sezono. Na svečanem zaključku 11. sezone, ki je bil 17. aprila tujih vinskih zgodb pokusili vrhunsko kulinariko Primusovih ku-„zmagovalnih" na vinskih večerih 11. sezone, ki so ga začinili še Milena Mojzeš. Zahvalil pa se je povezovalec, ki je vsem, ki bodo še polnili Primusova omizja, zaželel veliko kulinaričnih in vinskih užitkov ter novih spoznanj. Vodja Animacije Nadja Kmetec je predstavila ekipo kuharjev in natakarjev na čelu z direktorjem gostinstva Predragom Cajn-kom, ki so skrbeli za to, da so gostje uživali, podelila pa je tudi nagrade trem zvestim udeležencem Primusovih vinskih zgodb, ki so jih na podlagi izpolnjene- ga vprašalnika izbrali z žrebom. Na zaključku 11. sezone Primusovih vinskih pa so se udeleženci seznanili z vsebino novega ptujskega vinskega dogodka. 16. maja bo namreč gostil prvi Salon sovinjona v prostorih dominikanskega samostana. To bo dogodek vrhunskih vin z vsega sveta. Z njim naj bi odpirali tudi okna ptujskega festivalskega poletja, hkrati pa v najlepši luči predstavili tudi samo mesto. MG z zaključkom 11. sezone poslovil od vodenja vinskih omizij v klubu Foto: M. Ozmec Za predsednika DU Ptuj so ponovno in soglasno izvolili Valterja Pliberška. Sicer pa se je ptujskim upokojencem uspelo rešiti bremen preteklosti in blokade transakcijskega računa, poravnali pa so tudi finančne obveznosti. Zaradi izteka mandata so razrešili dosedanje vodstvo in izvolili novo. Predsedniško funkcijo so tudi za naslednje mandatno obdobje zaupali Valterju Pliberšku, v upravni odbor pa so izvolili tri nove člane, Sonjo Purgaj, Marjana Petka in Ivana Jelena. V prihodnje bodo več pozornosti namenili informiranju članstva in pridobivanju novih članov, skupaj z vodstvom Četrtne skupnosti Center pa že potekajo prizadevanja za ureditev dnevnega centra in parka na dvorišču ob Domu upokojencev Ptuj, kjer bodo lahko njihovi člani preživljali svoj prosti čas. M. Ozmec Ptuj • Deveto regijsko tekmovanje Zmagovalci iz OŠ Ljudski vrt Območno združenje Rdečega križa Ptuj je 23. aprila organiziralo 9. regijsko preverjanje ekip osnovnih šol iz prve pomoči. Sodelovale so ekipe OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, OŠ Rado Robič Limbuš, OŠ Sveti Tomaž in OŠ Ljudski vrt Ptuj. Sodelujoče šole so si Fotografija je simbolična. mesto na regijskem preverjanju priborile na izbirnih lokalnih preverjanjih. Vse ekipe so pokazale veliko teoretičnega in praktičnega znanja pri oskrbi poškodovancev na treh prizoriščih nesreč. Prvo mesto je zasedla ekipa OŠ Ljudski vrt Ptuj, drugo mesto OŠ Rado Robič Limbuš, tretje mesto OŠ Sveti Tomaž in četrto mesto ekipa OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica. Zmagovalna ekipa regijskega preverjanja se bo v soboto, 9. maja, udeležila državnega preverjanja na Debelem rtiču. MC Dornava • Donacija Soroptimistk Tablični računalniki za uporabnike Zavoda Sredi minulega tedna so se varovanci Zavoda dr. Marijana Borštnarja z zaposlenimi zbrali na kratki slovesnosti, ki je bila namenjena predaji treh i-padov. Za donacijo komunikatorjev uporabnikom so poskrbele članice društva Soroptimist. Vesele prejemnice tabličnih računalnikov v družbi s predsednico Soroptimistk Marijo Škovrlj. Sredstva za nakup komu-nikatrojev so Soroptimist-ke zbrale na marčevskem dobrodelnem koncertu na ptujskem gradu. »Uresničimo lahko toliko, kolikor lahko zberemo z donacijami dobrih ljudi. Vesele bi bile, če naša dejavnost sploh ne bila potrebna in bi za potrebe teh ljudi, ki si sami ne morejo pomagati, poskrbela država,« je ob predaji med drugim povedala predsednica Soroptimistk Marija Škovrlj. Tablične računalnike so prejele Nina, Aleksandra in Valerija. Kot je dodala direktorica Zavoda Ida Jurgec, ki je pohvalila odlično sodelovanje s Soroptimistkami, pa bo enega izmed njih občasno uporabljal tudi en uporabnik. Veseli dogodek so s svojim nastopom popestrili še člani glasbene skupine iz zavoda. Ur Radio Ptuj • Budilkarji se preizkušajo v poklicih Umetnost pedikure Voditeljica Štajerske budilke Simona Pušnik se je minuli petek v salonu Bosa noga v Peršo-novi ulici 50 na Ptuju preizkusila v poklicu pedikerke. Delo ji je predstavila lastnica salona Marija Soršak. Najprej sta se pogovarjali o pogojih in izobrazbi, ki je potrebna, da lahko postaneš pedi-ker. Treba je namreč dokončati srednjo zdravstveno ali kozmetično šolo in opraviti 100-urni tečaj pedikure. Za odprtje salona je treba opraviti še nacionalno poklicno kvalifikacijo. Nato sta se lotili dela. Strankine noge sta za deset minut namočili v zeliščno kopel, nato je lastnica salona opravila postopek pedi-kure oziroma reševanje vrašče-nega nohta pri sladkorni bolnici. Simona je zatem naredila še masažo stopal. ''Nisem prepri- čana, ali sem masažo opravila prav, saj je stranko zelo žgečkalo in tako je delo potekalo predvsem ob obilju smeha in dobre volje,'' je pojasnila Simona, ki se ji zdi poklic pedikerja izjemno zahteven, saj je treba dobro obvladati anatomijo stopala. To je potrdila tudi Marija Soršak, ki je pojasnila, da je treba zelo dobro vedeti, kaj pri kateri stranki lahko izvedejo in česa ne. To velja predvsem pri sladkornih bolnikih, ki zaradi občutljive kože še toliko bolj potrebujejo kakovostno, strokovno in dosledno pedikuro. Simona je pojasnila, da je bilo spoznavanje poklica pedikerja zanimiva izkušnja, vendar pa ga sama ne bi mogla opravljati, saj poklici, povezani z zdravstvom, niso primerni zanjo. Kljub temu jo je Marija Soršak pohvalila in pojasnila, da se je za prvič dobro odrezala. nš Foto: RK Foto: MG 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 5. maja 2015 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Vrt v loncih in na balkonih Večina teh prispevkov je namenjenih tistim srečnežem, ki imajo svoj košček zemlje pod soncem. Zal pa številni nimajo te sreče. Zdaj je postalo zelo »moderno«, da si nekaj zelenjave pridelamo kar na balkonih. Tudi sama že nekaj let kombiniram zelenjavo, zelišča in okrasne rasdine in moram reči, da sem vedno bolj navdušena. Pa se mi na začetku tega trenda to sploh ni zdelo smiselno. Tudi v loncih je možno pridelati marsikaj, pravzaprav bi se dalo pridelati skoraj vse. Res je, da v njih navadno gojimo najljubša kuhinjska zelišča, vendar pa lahko vanje damo tudi svojo najljubšo zelenjavo. Izbira loncev in zemlje Pri izbiri loncev moramo paziti le, da so dovolj veliki. Odločitev, ali keramični ali plastični lonec, je pravzaprav odvisna predvsem od našega okusa in seveda denarnice. Za gojenje zelenjave moramo izbrati dokaj velike lonce, keramični oziroma glineni pa so precej dragi. Tudi delo z njimi je težje. So pa lepi na oko in zračni, zato se v njih rastline bolje počutijo kakor v plastičnih loncih. Lonec mora biti vsaj tako velik, kakor je premer rastline, ki jo bomo dali vanj. Če bo rastlin v loncu več, mora biti toliko večji. Ker vanj običajno damo dobro, kupljeno zemljo, bodo rastline precej bujne, zato je velikost lonca zelo pomembna. Za zelišča lahko izberemo prav poseben lonec - jagodnjak, v katerem lahko na majhnem prostoru gojimo več zelišč hkrati. To je poseben vrč, ki ima odprtine - luknje tudi ob strani. V vsaki je lahko eno zelišče, na vrhu pa - odvisno od velikosti - dve ali tri. Tudi peteršilj, solato, kolerabico, predvsem pa stoletno čebulo lahko gojimo v takem loncu. V Veliki Britaniji gojijo ze-lenj avo kar na vrečah z zemlj o. Vreče prerežejo na več mestih H ■KčSI Dolga vigna, paradižnik in zelišča v loncih - odvisno od tega, katero zelenjavo bodo vzgojili, in v odprtine posadijo sadike zelenja-dnic, jagod ali zelišč. Kar se tiče izbire zemlje oziroma substrata, je vse spet prepuščeno nam. Najbolje bi bilo izbrati kar dobro, humo-zno in rahlo vrtno zemljo, če nam jo odstopi kakšen prijatelj ali sorodnik. Ker pa je takih vrtov malo, sama raje uporabljam kar substrat za rože. Vrtna zemlja se namreč močno zbija, s tem pa so korenine vrtnin brez zraka, zato slabše uspevajo. Plodovke v loncih Vsekakor je pri izbiri sort v loncih zelo pomemben tudi videz zasaditev, ne samo pridelek. Danes nekateri vrtnarji ponujajo posebne sorte, na- Mclj Veliki traven 2015 l petek 17 nedelja rt 60ei41PH<.iNl«PELi sobota 18 ponedeljek „„• sji ZLtedm nedelja "m 19 ivO * «e 4" ponedeljek ^rm 20 9E£HAKO 5 torek & 21 četrtek 6 sreda & 22 petek 1 četrtek & 23 7ELIKO 8 petek * 24 nedelja 9 sobota 25 ponedeljek 1 0 nedelja 26 toreT -1 "1 ¿IGA 1 ponedeljek Jo 27 sreda -1 y~X PANKR*CIJ 1Z torek * ♦ 28 AV6UillN četrtek "ift 1~Z ss™™ 1 \J sreda • # 29 PZ1™ 1 A BONIFACIJ. I/NEBOHOD 1 H" četrtek 30 sobota 1 5 petek 31 nedelja "ig. 1 6 sobota Foto: Miša Pušenjak menjene predvsem pridelavi v loncih. Tako je jajčevec lepo košat, na rastlini pa zraste veliko število manjših plodov, ki so hkrati užitni, zelo okusni in lep okras. Prav tako poznamo posebne sorte paprike - snack paprika se jim reče -, ki so zelo zgodnje, močnih barv, okusne in predvsem jih je na rastlini veliko, kar je tudi lepo, ne samo koristno. Plodovke - paradižnik, paprika, tudi jajčevec in kumare, pa buče in bučke - se bodo v dovolj velikih loncih prav tako dobro počutile. Seveda je za eno rastlino potrebno izbrati lonec vsaj 50 cm premera. Da izkoristimo velikost in zemljo v loncu, posadimo plodovko na sredo lonca, zraven pa posadimo še baziliko, ki je dobra soseda vsem prej omenjenim zelenjadnicam. Poleg tega lahko posejemo še rukolo ali krešo in jo režemo do takrat, ko bo plodovka prerasla lonec. Prav tako bo jajčevec pred škodljivci varovala kap učinka, pa še lepa bo, paradižnik in papriko pa Zelenjavni vrt na balkonu žametnica. Danes dobimo pri vrtnarjih obilno cvetoče sorte, ki so lep okras loncev. Pri paradižnikih lahko celo izbiramo med visokimi sortami, ki jim postavimo oporo. Da pa bo zabavnejše, izberite kakšne take z zanimivi plodovi, mogoče oblikovanimi kot hruške, ali s takimi, ki naredijo cele grozde drobnih, a izredno okusnih plodov. Seveda pa v lonce lahko sadimo tudi grmičaste nizke sorte paradižnika. Sama v lonce ne bi sadila cepljenih sadik, saj so prebujne. Za sajenje v lonce bi se odločila za grmičaste jedilne bučke, res pa je, da imate mnogi tako ograjo, da lahko dolge vreže pisanih, različno oblikovanih okrasnih ali jedilnih buč napeljete nanje in so take buče obenem še okras. Svet buč je pisan, širen in bogat. Prepustite se domišljiji in izberite take, ki bodo za vas. Tudi k bučam posadimo baziliko in kakšno stročnico, morda lečo ali čičeriko, lahko pa celo dolgo vigno - novo stročnico pri nas, ki jo dvignemo na oporo. Ni pa odveč ponoviti, da lonce s plodovkami postavimo na najbolj sončna mesta. Čez poletje jih gnojimo zelo redno, najmanj trikrat na te- V vmograOj pninemo S iVnjoljenjem cot' wonowi DogncMemo z duSikcn KO!.™ travo m zastiramo Po majnoiii v sadovnjak pripeljemo febe» m toHe opraSevanje R^Himo plocta* &adja. ko » veliki crtjiiiro 2 cm. ^^ l PODTALNI PLODOVI Krompir, koreiija, pesa. česen, čebula, redkev... PLODOVKE in SADJE Paprika, paradižnik, grah, fižol, vse vrst« sadja... LISTNATE RASTLINE Solate, motoviec. oh rov t. cvitaea, blitva... Foto: Miša Pušenjak Solata z zelišči, ki se kasneje lepo razrastejo v loncih. Foto: Miša Pušenjak den, saj bo v zemlji hrane za njih kmalu zmanjkalo. Gnojenje pričnemo tri tedne po presajanju, izberemo pa tekoča gnojila za cvetoče rastline. Stročnice so lahko v okras Na balkonih in terasah lahko gojimo tudi visok fižol. Sama bi nizek fižol ali nizek grah gojila ob plodovkah in ne v posebnih loncih. Ker smo s prostorom omejeni, je nesmiselno gojiti zrnat nizek fižol, sladkih strokov stročjega pa bomo veseli tudi, če jih ne bo za več kot le nekaj zelenjavnih juh ali omak. Za visok fižol vzamemo tako velik lonec, da lahko oporo naredimo v obliki piramide, kot na primorskem gojijo paradižnik. Na vsako palico napeljemo le dve do tri rastline, saj je za več v loncih premalo prostora. Med rastline posadimo žametnice in kapucinke, da bo manj škodljivcev, naš nasad pa bo lep in pisan. V ta namen izberemo različne sorte, take z rumenimi in take z zelenimi stroki, morda zaradi lepega cvetja še kakšen laški oziroma turški fižol, ki ima izredno lepo cvetje, vendar je uporaben samo za zrnje. Že prej omenjena dolga vigna je novost pri nas. To je stročnica, ki naredi ozke, tudi do 50 cm dolge stroke v času največje vročine. Pri fižolu moramo čakati, da se dan skrajša, takrat pa vigna že konča vegetacijo. S kombiniranjem obeh stročnic lahko imamo stroke skoraj celo poletje. Stročnice posebno intenzivnega gnojenja tudi v loncih ne potrebujejo, kljub temu pa jih moramo v začetku enkrat tedensko, kasneje pa dvakrat tedensko pognojiti. Če smo jih sadili v vrtno zemljo, potem izberemo gnojila za cvetoče rastline, drugače pa tista za zelene lepotice. Solatnice in korenovke v loncih Med solatnicami izberite čim več različnih sort, da bo vrt v loncih pisan in zanimiv. Da bomo pridelali veliko na majhnem prostoru, vzgojimo sadike solate in jih v lonce presadimo. Sadike posadimo na sredino lonca, okoli pa po-sejemo še mesečno redkvico ali rukolo, ki jo bomo porezali ozirom spulili, preden bo solata naredila glave. Lahko pa posejemo tudi korenček, ki se bo začel razvijati šele, ko bomo porezali solato. Zanimivi so drobni, okrogli koreni sorte pariški ali pa novost, pisani korenčki rumenih, oranžnih in rdečih barv. Solata je v loncih le kratek čas. Čez poletje jo posadimo kar večkrat; pri tem zamenjamo zgornjo plast zemlje, zato gnojenje ni potrebno. Če pa opazimo pomanjkanje hranil, izberemo gnojila za zelene rastline in pognojimo enkrat na teden. Pozimi v loncih Najprej poletni, nato pa tudi zimski okras naših balkonov, teras ali oken in obenem nekaj svežih vitaminov in mineralov v naši skledi pa nam nudi listnati ohrovt. Pri nas dobimo tako seme bujnega kodrastega z zelenimi listi ali pa takega, ki ima liste oblikovane kot mala palma in se mu pravi nero di Toscana. V nekaterih vrtnarijah nam bodo prodali tudi sadike rdečega kodrolistnega ohrovta. Poleti naj ob njem rastejo nizek fižol, grah, lahko tudi leča ali čičerika, če pa je v loncih še kaj prostora, pa še kakšna žametnica. Tudi žajbelj bo koristen tako za kapusnico kakor za nas. Pozimi pa lahko za okras posadimo celo mačehe in seveda pustimo žajbelj. Tudi blitva ali mangold je značilna zelenjadnica, ki je lahko v loncih celo poletje in tam tudi prezimi. Tudi tukaj izberemo več različnih pisanih sort, da bo nasad tudi okras, ne samo korist. Tudi ob blitvi posadimo žametnice, ognjič ali kapucinke. Obe rastlini - ohrovt in blitva - sodita med tiste, ki potrebujejo veliko hranil. Zato jih tri tedne po presajanju pričnemo dognojevati z gnojili za zelene rastline. Sprva gnojimo dvakrat na teden, kasneje pa tudi trikrat. Gnojenje prenehamo v sredini septembra, da se rastlina pripravi na zimski počitek. Vrt v loncih je lahko lep in pisan, kombiniramo čim več rastlin različnih barv, posadimo tudi nekaj zelišč, ki bodo s svojim vonjem odganjala bolezni in škodljivce, mi pa jih bomo s pridom izkoristili v kuhinji. Poleg bazilika izberemo tiste dišavnice, ki so nam najljubše; prav vsaka je koristna tudi med vrtninami. Miša Pušenjak torek • 5. maja 2015 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 S svetovne glasbene scene Spletni portal YouTube letos praznuje že okroglo 10-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so pri tem spletnem velikanu objavili lestvico največkrat gledanih videospotov. Daleč pred vsemi je na 1. mestu južnokorejski raper Psy, ki je s videospotom za skladbo Gangnam style poskrbel za pravo senzacijo in deklasi-ral konkurenco. Omenjeni videospot je dosegel kar 2,3 milijarde ogledov. Psy je ob tem poskrbel še za en presežek, saj je zaradi množičnih klikov porušil števec ogledov na YouTubu. Uporabniki so video po doseženi meji še lahko predvajali, števec pa tega ni beležil, zato so bili skrbni- ki portala primorani uporabiti novo kodo za štetje. Skrbi za ponovno porušenje števca za zdaj ni, saj ta po novem omogoča do 9,22 trilijona ogledov. Na drugo mesto sta se uvrstila Justin Bieber in Ludacris, ki sta s skladbo Baby dosegla 1,15 milijarde klikov. Na tretjem in četrtem mestu najdemo s skladbama Dark House (917 milijonov ogledov) in Roar (889 milijonov ogledov) isto izvajalko Katy Perry. Prvo peterko pa z videospotom za skladbo Party Rock Anthem (856 milijonov ogledov) zaključuje zasedba LMFAO. Južnokerejski raper Psy VSAK ČETRTEK t@a PREDLOGI ZA MESEC APRIL glOVENSCCIHl IP©P 1 T® [F 7 8L0¥iKI®KIH POLK m VALČKOV 1. NOVI SPOMINI & ROČK PARTYZANI - Nocoj pri meni druga spi 2. NOČNI SKOK-Nisem to dekle 3. ŠPICA - Lajf taprav 4. P0P'NDEKL-Slovenske gasilke 5. GADI-Ta naš planet 6. KINGSTON-Danesje moj dan 7. OBJEM ■ Ivica Šerfezi MIX Zmagovalec meseca APRILA: HARM0NK'N'R0LL - Mini kiklca Še ene možnost imajo: N. SPOMINI & R.PAKTYZANI - Nocoj pri meni druga spi 1. Ans. KROKODIL-Krokodilček 2. Ans. VIKEND-Sin 3. AZALEJA ■ S teboj je kot v pravljici 4. Ans. SLAVČEK - Mi se ne damo 5. OGNJENI MUZIKANTI - Našel te bom 6. VESELI DOLENJCI-Najin večer 7. POPOTNIKI-Nisem več Zmagovalec meseca APRILA: AKORDI - Zastonj Še eno možnost v MAJU ima: Ans. KROKODIL - Krokodilček ______________________ SLOVENSKIH POP 7 T@P Glasujem za:__ Ime in priimek: 7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV Glasujem za: Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov MEGA MARKETING d.O.o , p p. 13. 228B Hajdina Da pa se boste lažje odločili za nakup omenjene zgoščenke, vam ponujamo seznam z vsemi skladbami, ki bo vse ljubitelje te pevke zagotovo več kot navdušil. MARIAH CAREY - album #1 TO INFINITY: 1. Vision of Love; 2. Love Takes Time; 3. Someday; 4. I don't Wanna Cry; 5. Emotions; 6. I'll be There; 7. Dreamlover; 8. Hero; 9. Fantasy; 10. One Sweet Day (featuring Boyz II Men); 11. Always Be My Baby; 12. Honey; 13. My All; 14. Heartbreaker (featuring Jay-Z); 15. Thank God I Found you (featuring Joe & 98 Degrees); 16. We Belong Together; 17. Don't Forget about us; 18. Touch my Body; 19. Infinity Mega uspešnica See you again, ki sta jo ameriška pevca Wiz Khalifa in Charlie Puth posvetila pokojnem ameriškemu filmskemu igralcu Paulu Walkeru, še naprej ruši rekorde. Potem ko je skladba pred kratkim zrušila rekord po številu predvajanj v enem dnevu na portalu Spotify, je v zadnjih dneh podrla tudi britanski streaming rekord vseh časov. See you again je bila s pomočjo spleta samo v zadnjih sedmih dneh deležna 3,72 milijona klikov oz. poslušanj. Skladbo seveda lahko slišimo tudi v zadnjem delu filma Hitri in drzni (Fast and furious). Janko Bezjak Foto: splet Popularna ameriška pevka Mariah Carey je pred dnevi objavila svoj novi singel z naslovom Infinity, ki ga bomo lahko slišali tudi na njenem novem albumu. Na albumu z naslovom #1 To infinity, ki bo izšel 18. maja, je Mariah uvrstila vse svoje skladbe, ki so se uspele prebiti na 1. mesto uradne ameriške glasbene lestvice Billboard Hot 100. To ji je uspelo s kar 18 skladbami, kar je absolutni rekord vseh časov med vsemi izvajalci. Mariah Carey je do danes po svetu prodala že več kot 200 milijonov svojih albumov in se lahko pohvali s titulo najbolje prodajane izvajalke v zgodovini popularne glasbe. Z novim albumom se pevka znova vrača k založbi Sony Music, pri kateri je pričela svojo glasbeno kariero. Lestvi NAJ ca CHARI YOU AGAIN - WIZ KHALIFA FT. 2. HOLD MY HAND - JESS GLYNNE 3. CHEERLEADER (FELIX JAEHN REMIX) - OMI 4. KING - YEARS & YEARS 5. HOLD BACK THE RIVER - JAMES BAY 6. ARE YOU WITH ME - LOST FREQUENCIES 7. STYLE - TAYLOR SWIFT 8. BLOODSTREAM - ED SHEERAN 9. LIKE I CAN - SAM SMITH 10. FIRESTONE - KYGO 11. FIRST KISS - KID ROCK Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8098,2010^3 bo Janko Bezjak Ptuj • 29. april, svetovni dan plesa „Ples je nekaj lepega, nekaj čudovitega ..." Ptujčan Jernej Brenholc, plesni učitelj in še vedno profesionalni plesalec, ki s partnerko Danielo Podgornik Pe-kič sicer več ne pleše na tekmovanjih, a še vedno rad pleše, sodeluje v plesnih šovih, na drugih plesnih dogodkih, vodi plesne tečaje, delavnice, animacije, je zadovoljen, ker ljudje radi plešejo in se plesno izobražujejo. „Ples je nekaj lepega, nekaj čudovitega, ples združuje, je razlog, da so ljudje dobre volje, sproščeni, da imajo razlog, da s partnerji preživljajo čas skupaj. V ta namen svetovni dan plesa tudi praznujemo. Tisti, ki tekmujejo oz. smo tekmovali, ga počastimo na svoj način, v okviru ka- Slovenci sodijo med najboljše plesalce na svetu, na plesnih tekmovanjih po vsem svetu se vedno uvrščajo v sam vrh, tako v hip hopu, modernem plesu, standardnih In latlnskoameriških plesih. »Na svetovnih plesnih odrih smo veliki Igralci, kljub temu da Imamo malo tekmovalcev,« spomni Jernej Brenholc. Foto: Črtomir Goznik Jernej Brenholc: „Ples je del splošne kulture, splošne razgledanosti." kšne posebne tekme ali drugega plesnega dogodka. Sicer pa je ta dan trenutek, ko se spomnimo na ples in na vse, kar je z njim povezano." Za Jerneja Brenholca je bil ples do pred kratkim velik del življenja, zdaj ga je malo manj, a se mu ni odrekel, saj ko si enkrat plesalec, ko si enkrat na plesnem podiju, ga zlahka ne zapustiš, zato bo ples ostal večno del njega. Bolj kot vse zmage, druga in tretja mesta, so mu vedno pomenili zadovoljni ljudje, ki se radi družijo, njihov nasmeh na obrazu, ki ga je zarisal ples. Tudi glasbene skupine posvečajo vedno večjo pozornost plesni glasbi, vedno več sekcij pa imajo tudi folklorne skupine. Kljub vsemu pa je opazno, da nekih stalnih plesnih dogodkov, večerov plesne glasbe ni, tako da so konci tedna pogosto brez njih. Tudi plesi, ki so imeli nekoč tradicijo na Ptujskem, so utonili v pozabo. Edini, ki še vztrajajo, so obrtniki na Ptujskem. Odgovor je tudi tu preprost: pomanjkanje denarja. Jernej Brenholc pa ob tem izpostavlja še drug problem, ki je bolj pereč kot same finance - pomanjkanje časa za druženje. Skupaj s Termami se trudi, da bi vsaj enkrat mesečno vabili na stalni plesni dogodek, da se bodo ljudje sčasoma navadili, da lahko vsaj enkrat mesečno nekje zaplešejo. MG Prlekija • Literarno-vinski večer O Prlekih in njihovih vinih Konec marca so se ob svetovnem dnevu knjige v vi-noteki Svetinjska klet zbrali ljubitelji literature in žlahtne kapljice. Gostja večera je bila Helena Srnec, ki je predstavila svoje književno delo Prleška duša, v katerem so predstavljeni prleški literarni ustvarjalci. Avtorica knjige je povedala, da jo je Prlekija že od nekdaj navduševala in da je ponosna Pr-lekinja. Prleška duša je izjemnega pomena za Prleke in slovenski prostor nasploh, saj so prvič na enem mestu združeni vsi prleški literarni ustvarjalci. Avtorica je napovedala, da želi izdati še dve knjigi o Prlekiji, in sicer Prlekija in slike in Prlekija in glasba. Pogovor ob knjigi so popestrila vina. Povezovalka večera Tjaša Kos, ki je bila vinska kraljica Slovenije 2002, je pripravila izbor petih vin. Aleksandra Bolčevič Foto: AB-prieki Utrinek z literarno-vinskega večera 20 ŠtajerskiTEBlUK Nasveti torek • 5. maja 2015 Kaj bomo danes jedli Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK juha, zelena solata z na kocke narezano piščančjo posebno, polnozrnat kruh, ocvrte banane SREDA goveji golaž, polenta, jabolčni zavitek ČETRTEK ocvrti sir, pečen krompir, tatarska omaka, sadna solata s smetano PETEK rižota z morskimi sadeži, grška solata, lešnikova rulada* SOBOTA ^—J pleskavica na žaru, dušen riž, džuveč, snežni vložki v čokoladni omaki NEDELJA kurja juha z zdrobo- mm mm »W vimi cmoki, piščanec z jogurtovo marinado**, pečena zelenjava s polivko, sadje PONEDELJEK pire krompir, špinača v omaki, trdo kuhano jajce, sveže sadje **Piscanec na zaru z jogurtovo marinado Sestavine: 4-6 piščančjih beder; marinada: 4 žlice jogurta, 3 žlice paradižnikove mezge, 1 žlica olivnega olja, 15 listov sveže bazilike, 2 stroka česna, 1/2 čebule, sol. S piščančjih beder (krače in stegna) snamemo kožo in izločimo kosti (porabimo jih za juho). Iz jogurta, paradižnikovega koncentrata, olivnega olja, zmečkanih bazilikinih listov ter sesekljane čebule in česna naredimo marinado, s katero natremo kose piščanca. Marinira-mo najmanj dve uri, najbolje pa čez noč. Pol ure pred pečenjem meso vzamemo iz marinade, ga posolimo in pustimo na sobni temperaturi. Meso položimo na zmerno vroč žar. Med peko ga lahko premažemo z rožmarinovo vejico, namočeno v olje, in polijemo s pivom. Na koncu na žaru spečemo različno zelenjavo (mlado čebulo, papriko, paradižnik, bučke ... ) in jo prelijemo z mešanico olja, česna, soli in limoninega soka. *Lesnikova rulada m J ¿s r Sestavine: 8 jajc, 8 žlic rjavega sladkorja, 100 g olupljenih, opraženih zmletih lešnikov, 1 žlica moke, 1 pecilni prašek, 1 vanilijin sladkor; nadev: 1/2 kisle smetane, 250 g mascarponeja, 1 jogurtov lonček marelične marmelade. Penasto zmešamo rumenjake, sladkor in vanilijin sladkor. Narahlo izmenično primešamo sneg iz beljakov ter mešanico lešnikov, moke in pecilnega praška. Vlijemo v pekač, ki smo ga obložili s papirjem za peko. Pečemo 15 minut pri 180 stopinjah. Ko je testo ohlajeno, ga namažemo z marelično marmelado (da se lažje maže, jo segrejemo) in z mascarponejem, pomešanim s smetano. Rulado zvijemo, zavijemo v aluminijasto folijo in damo za nekaj časa v hladilnik. Pod drobnogledom ZPS • Stanovanjsko upravljanje Kaj potrošniki najpogosteje sprasujejo Stanovanjsko upravljanje je med potrošniki, člani ZPS, ena izmed tem, na katere prejmejo na ZPS številna vprašanja. Vprašanja pa so najpogosteje povezana z informacijami o vplačevanju in upravljanju s sredstvi rezervnega sklada, o obveznostih upravnikov do etažnih lastnikov in o možnostih, ki jih imajo etažni lastniki na voljo, če z njihovim delom niso zadovoljni. Rezervni sklad - kdo ga upravlja, kako se črpa zbran denar? Z denarnimi sredstvi rezervnega sklada gospodari upravnik. Etažni lastniki pa se lahko v pogodbi o opravljanju upravniških storitev dogovorijo, da lahko upravnik dviguje sredstva rezervnega sklada le skupaj z enim od etažnih lastnikov, ki ga etažni lastniki določijo v pogodbi. Zbrana sredstva z naslova obratovanja, vzdrževanja in rezervnega sklada so lahko porabljena samo namensko za potrebe posamezne večstanovanjske stavbe oziroma etažnih lastnikov, ki so ta sredstva zbrali. Upravnik pripravi načrt vzdrževanja skupnih delov stavbe. Če predvideno vzdrževanje zahteva več sredstev, kot jih je trenutno na voljo v rezervnem skladu in kot je vsota predvidenih minimalnih vplačil v rezervni sklad, morajo biti v načrtu vzdrževanja opredeljena tudi potrebna večja vplačila v rezervni sklad, večje akontativno zbiranje sredstev in drugi možni finančni viri. Sprejeti načrt vzdrževanja stavbe je neposredna podlaga, da lahko upravnik izpelje načrtovana dela. Upravnik izvrši dela, določena v sprejetem v načrtu vzdrževanja stavbe. Sredstva rezervnega sklada je mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja, pa tudi za dela, povezana z učinkovitejšo rabo energije, za plačilo izboljšav, nujnih vzdrževalnih del, za odplačevanje posojil, najetih za te namene, in za zalaganje stroškov izterjave plačil v rezervni sklad. Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov, upravnik pa jih mora voditi ločeno FOTO: Splet na posebnem računu. Upravnik mora lastnikom vsaj enkrat letno poročati o svojem delu. Vsakemu etažnemu lastniku mora na njegovo zahtevo, vendar ne več kot enkrat mesečno, omogočiti vpogled v pogodbe, sklenjene s tretjimi osebami glede poslov obratovanja in vzdrževanja, v knjigovodske listine, ki so pridobljene na podlagi pogodb in upravnikovih poslovnih razmerij s tretjimi osebami, in v stanje rezervnega sklada večstanovanjske stavbe. Vsakemu etažnemu lastniku mora enkrat mesečno izstaviti obračun stroškov. Odločanje etažnih lastnikov - kolikšno soglasje je potrebno za posamezne odločitve? Etažni lastniki lahko o poslih upravljanja večstanovanjske stavbe odločajo s podpisovanjem listine, na kateri je zapisan predlog sklepov, ali na zboru lastnikov. Zbor lastnikov lahko skliče upravnik (njegova dolžnost je, da to stori vsaj enkrat letno), lahko pa tudi etažni lastniki, ki skupaj dosežejo najmanj eno petino solastniških deležev, ali nadzorni odbor. Zbor etažnih lastnikov lahko veljavno odloča le, če je na seji zbora prisotna takšna večina, ki jo za odločanje določa zakon. Kolikšno soglasje je potrebno za posamezne odločitve? Etažni lastniki z večinskim soglasjem (več kot 50 odstotkov po solastniških deležih) odločajo o poslih rednega upravljanja. Mednje sodi npr. obratovanje in vzdrževanje stavbe, določitev in razrešitev upravnika, sprejemanje načrta vzdrževanja, morebitno povečanje prispevka lastnikov v rezervni sklad, sprejemanje hišnega reda in podobni posli, ki so potrebni za normalno bivanje v stavbi. Za nekatere posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja, pa etažni lastniki odločajo na podlagi tričetrtinskega soglasja (več kot 75 odstotkov etažnih lastnikov po solastniških deležih). Takšno soglasje je npr. potrebno glede zavarovanja stavbe, opravljanja dovoljene dejavnosti v delu stanovanja, za sklenitev pogodbe o medsebojnih razmerjih, pri odločanju o vseh izboljšavah, ki ne štejejo za vzdrževanje in za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Stoodstotno soglasje vseh etažnih lastnikov pa je potrebno, če odločajo o spremembah solastniških deležev, spremembah razmerja med skupnimi in posameznimi deli stavbe, omejitvi rabe posameznih delov, omejitvi uporabe skupnih delov stavbe, spremembi namembnosti posameznega stanovanja, o vseh izboljšavah in gradbenih delih, za katera je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, o določitvi upravnika v stavbah, kjer to po zakonu ni obvezno, ter pri najemu in odplačevanju posojila v breme rezervnega sklada. torek • 28. aprila 2015 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Govori se ... ... da se nam obeta, da bomo vendarle lahko ustanovili prvo slovensko letalsko eskadriljo; za sedaj sicer le brezpilotnih letal, pa vendar. ... da ni čudno, da je bilo časopisno novinarstvo letos izbrano za najslabši poklic na svetu, saj medgeneracijski vzorec poklicnih tveganj v novinarstvu deluje po vzorcu: dedek svobodnjak, mati dopisnica, sin prekernik, vnukinja pa dninarka. ... da smo baje Slovenci vse bliže spravi. Premier se je v Ajdovščini poklonil vsem padlim vojakom, ne glede na to, kakšne barve so bile uniforme. . da se z uvozom rdeče zvezde baje vsaj luč na koncu tunela že svetlika; kljub temu pa so udeleženci prvomajskih proslav pogrešali pivske steklenice z rdečo zvezdo. . da smo delavcem za prvi maj sicer ponujali igre, z vinom z domačih brajd pri nas NAGRAJENCI KRIŽANKE EVITEL Geslo nagradne križanke, objavljene v petek, 24. aprila 2015, je bilo: EVITEL DEBITEL. Med pravilnimi odgovori, ki so prispeli na naslov Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., do 29. aprila, smo izžrebali tri nagrajence: 1. Anica KLEMENČIČ, HAJDINA, 2. Milan OVČAR, PODLEHNIK, 3. Stanislava ŽURAN, PTUJ. Nagrajenci bodo potrdilo za prevzem torbice za telefon v trgovini Evitel prejeli po pošti. Nagrade podeljuje podjetje EVITEL d.o.o. iz PE Olandia Ptuj. Čestitamo! ni težav, za kruhom pa se zadnje čase vse pogosteje odpravljajo k severnim sosedom. . da se nam s prodajo podjetij nekdanjim bratom južno od Kolpe obeta uvoz kune; znano pa je, da ima ta rada jajca, brez jajc pa ni življenja. . da tudi naša mesnopre-delovalna industrija vse pogosteje sega po recepturah nekdanjih južnih bratov, saj je na naših policah vse več le-skovačkih čevapčičev in no-vosadskih pleskavic, golaž je itak madžarski, zrezki dunajski, solata francoska; zato je tudi čistih slovenskih potomcev vse manj. Prireditvenik Foto: Tajno društvo PGC Vidi se ... . da je kljub najsodobnejšim tehnologijam ročno delo ponekod še vedno cenjeno. Da ne bi šlo povsem v pozabo, so se ga spomnili tudi na izbirnem tekmovanju gozdarjev v eni od haloških občin. Tam si nikoli niso prepevali: do poroke vse na roke, ampak: do penzije vse na roke. Foto tedna • Bralci fotografirajo m Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Na šesto pomladno soboto« je današnjo fotografijo tedna, ki nam jo je poslala tik pred prvomajskimi prazniki, naslovila avtorica Monia Potočnik s Ptujske Gore. Torek, 5. maja 17:00 Cirkovce, večnamenska dvorana: regijsko srečanje otroških folklornih skupin 18:30 Ptuj, Mestni kino: projekcija dokumentarnega filma Citizenfour, dokumentarec o razkritju Edwarda Snowdna, pogovor z Natašo Pirc Musar Sreda, 6. maja 09:00 Slovenska Bistrica: pohod po poti 6 ribnikov, Center za starejše Metulj ljubiteljske kulture 19:00 Sv. Jurij v Slovenskih goricah, kulturni dom: zgodovinski večer Drobci od Sv. Jurija v Slovenskih goricah od 1. svetovne vojne, stare razglednice, Aleksander Purgaj 21:00 Slovenska Bistrica, MC Na placu: finale Battle of the Bands Torek, 5. maja: 18:30 Dokumentarni film Citizenfour in pogovor z nekdanjo in- formacijsko pooblaščen-ko Natašo Pirc Musar. Četrtek, 7. maja: 19:00 Burgundski vojvoda. Petek, 8., in sobota, 9. maja: 17:00 Spuži na suhem; 19:00 Burgundski vojvoda; 20:45 Maščevalci: Ultronova doba. Sobota, 9. maja: 10:00 Kino vrtiček; film Iskanje pernatega kralja ter filmska ustvarjalnica in igralnica Pogled v domišljijo. Nedelja, 10. maja: 17:00 Spuži na suhem; 18:45 Citizenfour; 20:45 Maščevalci: Ultronova doba. Četrtek, 7. maja 19:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: koncert Žive in Neje Skrbiš, Zavod za kulturo SB Petek, 8. maja 11:00 Slovenska Bistrica, Crouze (nasproti Belega konja): otvoritev stalne lokacije Bistre ropotarnice društva Aktiviraj se 13:00 Ptuj, Evropark (pri minoritskem samostanu): prireditev ob 11. obletnici vstopa Slovenije v EU 18:00 Slovenska Bistrica: urbani sprehod v okviru globalne akcije Janes Walk, zavod Hiša arhitekture 19:00 Ptuj, mestna tržnica: slovesnost ob dnevu zmage, 70. obletnici osvoboditve Ptuja in začetku tedna Vrtnarstvo 08:00 6. redna seja sveta Deslrnik 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 ŠKL 12:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Revija CPZ 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Predstavitev knjige-Rak na duši 10:00 Polje, kdo bo tebe ljubi! 12:00 ŠKL 12:30 video strani 18:00 Slavnostna seja KS Zlatoličje 20:00 Gledališke urice v Skorbi 21:30 Polka in Majolka 23:00 Video strani 08:00 50 let župnije v Doma vi 2. del 09:00 Ljudski pevci se predstavijo „„„„„___-;,,„ ,, 11:00 Video strani program v živo tudi 18:00 Dornava-Oddaja iz preteklosti preko spleta: 20:00 Festival za naj mladi ansambel 2015 www.Siptv.5i 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@slptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 "gevčted Clan Skupine TALUM Kidričevo PARAD Sobota, 9. maj 201 od 8. do 18. u& DAN s** "95 Velika izbira sadik različnih sort paradižnika www.revital-vrtnarstvo.si. Tel. OZ 7990 792 Foto: Monia Potočnik Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 9 8 3 2 4 6 2 5 4 9 6 1 2 7 1 4 5 6 1 2 5 1 5 3 9 6 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven VV ©©© €€€ O Bik VVV ©© € OO Dvojčka VV © €€ OOO Rak V ©© € OO Lev VVV © €€ OOO Devica VV ©©© € O Tehtnica VV © €€ OOO Škorpijon V ©©© € OO Strelec VVV ©© €€ OOO Kozorog VV © €€€ OO Vodnar VVV ©© €€ OOO Ribi V ©©© €€€ O Vroča linija Radia Ptuj O razmerah v ptujskem zdravstvu Ta četrtek ob 16. uri z Marijo Slodnjak. V Vroči liniji boste lahko sodelovali tudi vi! Velja za teden od 5. maja 1 znak - slabo, 2 znaka - Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog do 11. maja 2015. ■ dobro, 3 znaki - odlično £tá¡&uka bvukftoi VñMI 1 Nñ 1 DELU 0b petkih vam v Štajerski budilki predstavljamo različne poklice, v katerih se preizkušajo tudi naši Budilkaiji! Ta petek se bo med 8. in 9. uro v Slimer centru Darinke Pesek, s.p. v rdečem bloku na Ptuju, Kristijan Šmid preizkušal kot svetovalec za zdrav način življenja In nego telesa. Vsa podjetja, ki bi želela, da predstavimo tudi poklic Iz njihovih vrst, vabimo, da nam pišejo na narocila@radio-tednik.si! mmer ts!L Darinka Pesek s.p., Ul. 5. prekomonke 12, Ptuj 041 «1266 www.radio-tednik.si Mestni kino Ptuj 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 28. aprila 2015 Ste željni spoznavanja novih pokrajin, njihovih običajev in navad? Ste pripravljeni na neverjetno dozo smeha, dobre volje ter nepozabnih zabav? Če ste odgovorili z »DA!«, potem sploh ni dvomov, da se morate udeležiti izleta Z RADIEM-TEDNIKOM PTUJ v sodelovanju s potovalno agencijo TURISTAGENT. Od 16. do 18. oktobra bomo odkrivali kontraste Bosne in Hercegovine. Poskrbljeno bo tudi za ogromno količino dobre volje, smeha, številnih presenečenj in prave, nepozabne balkanske zabave. Povabite še svoje bližnje, prijatelje in znance tertudi njim privoščite nepozabno doživetje. Vi.' i. :. ■ ii t * I REZERVACIJE: TURISTAGENT Ptuj, Miklošičeva 2, tel.: 02 748 18 80 TURISTAGENT Maribor, Mlinska 28, tel.: 02 23 50 206. i AKCIJSKA CENA ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA $ IN POSLUŠALCE RADIA PTUJ je 179 EUR. Štajerski ;radioptuj Ugodni plačilni pogoji! : t M ODHOD: 16.-18. 10. 2015 PREVOZ: AVTOBUS ŠT. DNI: 3 DNI | 2 NOČI VSTOPNE POSTAJE: MARIBOR, PTUJ br,. 89,8-98,2-104,3 ll POTOVnUTA BGEDCUfl Bosna in Hercegovina je že od nekdaj stičišče različnih kultur, ki so se na tem prostoru srečevale, bojevale in mešale ter posledično ustvarile edinstveno arhitekturno in pokrajinsko sliko, ki danes privablja turiste od blizu in daleč. Starodavno Jajce, vezirski Travnik, prestolnica Sarajevo in slikoviti Mostar nas zagotovo ne bodo pustili ravnodušnih. Potovali bomo po prostranih ravnicah, se vzpenjali v slalnate planine in se znova spuščali v ozke soteske... ZARADI VELIKEGA POVPRAŠEVANJA SMO RAZPISALI ŠE DODATEN TERMIN ZA IZLET (16. 10. - 18. 10. 2015) Cena vključuje: 1 x polpenzion, 1 x nočitev z zajtrkom v sobi 1/2 v hotelu 4*, prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, cestne pristojbine in parkirnine, vstopnino v muzej AVNOJ-a, vstopnino v podzemno cerkev in katakombe, kosilo ob Plivskem jezeru, vstopnino v Andricevo hišo, vstopnino v Tunel upanja, lokalno vodenje v Sarajevu, vstopnino za Svrzinu kucu (muslimanska domačija), večerjo v tipični sarajevski restavraciji z živo glasbo in nepozabno zabavo, ogled mosta na Neretvi v Jablanici, lokalno vodenje v Mostarju, kosilo v Mostarju, ogled izvira reke Bune, darilo za udeležence izleta, zunanje oglede po programu, osnovno nezgodno zavarovanje potnikov, odlično slovensko vodenje, prijavnino, pripravo, organizacijo in DDV. Možna doplačila: 1/1 soba = 40 EUR, riziko odpovedi, dodatno zavarovanje. Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo TV OKNO Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! PTUJSKA TELEVIZIJA NAROCIl.NICA ZA TEDNIK Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ruj d o. Osojnikova c. 3 2250 Ruj Naj ifzgojlttfiu» - naj \zzgojfay Dober vzgojitelj ali pomočnik vzgojitelja v vrtcu je izjemno delo, ki zahteva številne veščine, ob tem mora znati za nekaj ur dejansko nadomestiti mamo ali očeta. Kdo je takšen/-a vzgojitelj/-ica? Ali pomočnik/-ca vzgojitelja/-ice? Izpolnite kuponček z imenom vzgojitelja/-ice (oziroma pomočnika/-ce) in imenom skupine ter naslovom vrtca, v katerem je zaposlen/a in pripišite tudi svoje podatke. Vaše (originalne) glasovnice sprejemamo do vključno 31. maja 2015 na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, s pripisom Naj vzgojitelj. Vzgojitelja/-ico, ki bo prejel/a največ vaših glasov, bomo predstavili v Štajerskem tedniku in ga/jo nagradili z lepo nagrado (sončna očala po izbiri in večerja za 2 osebi). Prav tako bomo nagradili tudi tri izžrebane bralce, ki bodo glasovali. www.tednik.si iJfchFJ PROGRAMSKA SHEMA PeTV Torek 51 9:25 Kuhinjica, pon. . 9:50 Sola, da se ti zrela: OS Šentjanž II, pon. 10:20 Pregled tedna, pon 10:40 Modro, non. 11:05 Regi TV Ormož, pon. 12:10 Obzornik IV Dravograd 12:40 Info kanal 18:00 Kuhinjica 18:20 Sekvenca, 19. oddaja, pon. 18:50 Povabilo na kavo: ion. 19:55 Glasbena 8 (slo), 48. oddaja, pon. 20:30 Kuhinjica, non. 20:50 Blaž Rola: i. deRBWIHHIII^ 21:00 Cista umetnost, 43. oddaja, pon. 21:30 Sekvenca, 19. oddaja, pon. 22:00 Info kanal^HH www.petv.tv Spremljate nas lahko M ni 12 in SIOLIV Sreda 6.5. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. . 9:50 Sola, da se ti zrela: OS Dravograd II 10:20 Gostilna >Pr Francet«, pon. 11:20 Modro, non. 12:00 Obzornik TV 12:40 Info kanal, pon. 16:45 Kuhinjica 17:10 Sreda v sredo. 3. oddaja 18:00 Ptujska kronika 18:30 Ptujske odrske deske, 22. oddaja 19:05 Glasbena 8 (tuja), 48. oddaja, pon. 19:40 Sekvenca, 19. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, non. 20:30 Cisfa umetnost. 44. oddaja, pon. 21:00 Ptujske odrske deske, 22. oddaja, pon. 21:35 Glas iz zamejstva: Pogovor z ministrom, pon. 22:00 Pnijska kronika, pon. 22:25 Reo TV Gorišnica 23:25 Info kanal Četrtek 7.5. 9:00 Dnevnik IV Maribor 9:25 Kuhinjjca, pon. 0:00 Regi TV Gorišnica, pon. 1:00 Pomurski tednik, pon. 1:25 Modro, pon. 1:50 Sreda v sredo, 3. oddaja, pon. 2:40 Info kanal 7:15 Kuhinjica 7:40 Glasbena Arena: Sopranos, pon. 1:00 Ptujska kronika, pon. J:25 Glasba za vse, 8. oddaja, pon. 9:00 Povabilo na kavo: Andreja Jane Koderman, pon. !0:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Posvet o socialnem podjetništvu, pon. 21:05 Sekvenca, 19. oddaja, non. 21:25 Cista umetnost, 44. oddaja, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal Naslov vrtci Vaše ime in priimek: Vaš naslov: i Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje \^101,00 kWh/m2 na leto y torek • 28. aprila 2015 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko vašega slavljenca sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8»98,e»l04;3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www. radio-ptuj .si SADJARSTVO ORMOŽ, d. o. o. Ivanjkovci 9 2259 IVANJKOVCI □ EVROSAD OBJAVLJA prosta delovna mesta: TRAKTORIST SADJAR - 10 delavcev za določen čas 1 (enega) leta. Pogoji: poklicna ali srednja strokovna ali splošna izobrazba, vozniški izpit kategorije B in F. Opis del: delo s traktorjem in priključki v sadovnjakih (mulčenje, škropljenje, prevozi, spravilo pridelka) ter ostala dela, obrezovanje sadnega drevja, obnova sadovnjakov ... Zainteresirani naj svojo vlogo z življenjepisom pošljejo po pošti ali na e-mail: bojana@evrosad.si do 12. 5. 2015. Kontaktni osebi: Bojana Grilc, št. mobi 031 681 554 in Leon Lah, št. mobi 030 604 503 POZIV ZA VSTOP V PARTNERSTVO V LOKALNI AKCIJSKI SKUPINI ZA IZVAJANJE LOKALNEGA RAZVOJA NA OBMOČJU OBČIN ORMOŽ, SREDIŠČE OB DRAVI IN SVETI TOMAŽ Iniciativna skupina (občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter Javna razvojna agencija občine Ormož) vabi vse zainteresirane k pristopu in sodelovanju v Lokalni akcijski skupini za izvajanje lokalnega razvoja na področju UE Ormož v programskem obdobju 2014-2020 (v nadaljevanju LAS). LAS bo ustanovljen z namenom spodbujanja uravnoteženega, trajnostnega razvoja na področju UE Ormož po pristopu »od spodaj navzgor«. Ko bo pristojni organ potrdil LAS, bo ta objavljal razpise, na katerih bodo lahko kandidirali kmetje, podjetja, zavodi, društva, fizične osebe in drugi subjekti s projekti, ki bodo morali ustrezati Strategiji lokalnega razvoja LAS 2014-2020. Izbrane projekte bo sofinanciral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in najverjetneje tudi Evropski sklad za regionalni razvoj. Sodelovanje v LAS je prostovoljno in odprtega tipa, dostopno vsem pod enakimi pogoji. Pravice in obveznosti članstva bodo definirane s Konzorcijsko pogodbo o ustanovitvi in delovanju lokalne akcijske skupine UE Ormož, ki jo bo sprejela Ustanovna skupščina LAS UE Ormož. Osnutek Konzorcijske pogodbe in druge informacije si lahko ogledate na spletnih straneh vseh treh občin UE Ormož. Ustanovitvena skupščina in podpis Pogodbe o ustanovitvi lokalnega partnerstva za LAS UE Ormož sta načrtovana v začetku junija, oziroma po objavi Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020 v Uradnem listu RS. Javni poziv je stalen, zato se bodo člani partnerstva sprejemali tudi po ustanovitveni skupščini. Dodatne informacije v zvezi s članstvom v LAS lahko dobite na sedežu Javne razvojne agencije, na telefonskih številkah 02 741 53 52, 051 636 156 (Zlatko Zadravec) ali na elektronskem naslovu jara@siol.net. V Ormožu, 28. 4. 2015 www.radio-tednik.si Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. OPRAVLJAMO TEMELJITO globinsko čiščenje radiatorjev z najsodobnejšo čistilno napravo. Z očiščenimi radiatorji se zmanjša poraba toplotne energije za 20 % (testirano). Globinsko čistimo tudi vse oblazinjeno pohištvo, sedežne garniture, stole ... Po dogovoru očistimo tudi preproge, žimnice po posebnem postopku; s tem se uničijo pršice, klice ... (dezinfekcija). Čistilni servis »SIJAJ«, telefon: 041 969 345. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolno. Telefon 041 923 197. KUPIM kmetijsko mehanizacijo, lahko je tudi starejša ali v okvari. Tel. 031 424 684._ PRODAM domače piščance in race. Tel. 031 207 112._ PRODAMO hlodovino za drva. Bukev 53 €/m3, hrast 48 €/m3, z dostavo. 064 160 881._ KOLJE - AKACIJEVO - različnih dolžin in dva m3 hrastovih desk debeline 30 in 50 mm (naravno sušenih ) prodam. Tel. 051 316 591._ PRODAM mešana drva, žagana na 33 cm. Tel. 031 623 356._ KUPIM Ursus, IMT, Deutz ali Zetor. Ponudbe na tel. 041 235 349. NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Tel. 040 531 246 ali 02 688 13 81. Rešek, Starše 23._ PURANE in purice, 4-kilogramske, za nadaljnjo rejo prodajamo po akcijski ceni 14 evrov za žival. Tel. 040 531 246 ali 02 688 13 81. Rešek, Starše 23. NEPREMIČNINE ZARADI bolezni nujno prodam hišo v Gruškovcu, občina Cirkulane, cena po dogovoru. Inf. na tel. 041 917 102. DOM STANOVANJE V NAJEM damo 50 m2 opremljenega stanovanja v okolici Ptuja za dobo do enega leta. Tel. 031 623 079. VIR PRI ZADRU - oddam dvosobni apartma, prosto junija ter od 8. do 25. julija in od 15. avgusta dalje. Tel. 031 742 714. Zakaj srca morajo tako zelo boleti, zakaj ne moremo te več objeti, a v mislih, v srcih z nami si povsod, nikoli, prav nikoli ti ne greš od tod! SPOMIN 30. aprila je minilo eno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi ati, tast in dedek Mirko Gojkošek IZ DRAŽENCEV 66 Hvala vsem, ki ga ohranjate v dobrem spominu in ga nosite v svojih srcih, postojite ob njegovem mnogo preranem grobu in mu prižigate sveče ali prinašate cvetje. Žalujoči: sin Tomi z družino Ni te več zunaj, ne v hiši, nikjer se tvoj glas več ne sliši. Srce je omagalo, dih je zastal, a v srcih naših vedno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, dedka, tasta, brata Antona Vidoviča IZ STOGOVCEV 12A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, za svete maše ter za izrečeno ustno sožalje. Iskrena hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govornici Hedviki za poslovilne besede, pevcem Feguš, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Srečko z družino, hčerka Marija z družino www.tednik.si Na podlagi 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS - stari, št. 12/91, Uradni list RS, št. 17/91 - ZUDE, 55/92 - ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94 - odl. US, 8/96, 31/00 - ZP-L, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP), 36. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/07 - odl. US, 56/08, 4/10, 20/11, 100/11 - odl. US in 111/13) ter 13. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož (Uradni list RS, št. 89/08, 10/09 in 30/15) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj objavlja JAVNI RAZPIS ZA DELOVNO MESTO DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ-ORMOŽ Za direktorja je lahko imenovan, kdor poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje: • univerzitetna izobrazba s področja humanističnih oziroma družboslovnih ved ali univerzitetna izobrazba drugih smeri z izkušnjami s področja dela zavoda, • pet let delovnih izkušenj in poznavanje področja dela muzeja, • vodstvene in organizacijske sposobnosti in znanja s področja upravljanja, • aktivno znanje slovenskega jezika, • aktivno znanje enega svetovnega jezika. Kandidat mora k prijavi z življenjepisom priložiti: • izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna vrsta študijskega programa in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena; • opis delovnih izkušenj, iz katerega je razvidno izpolnjevanje naslednjih pogojev: 1. zahtevane delovne izkušnje, 2. poznavanje področja dela muzeja, 3. vodstvene in organizacijske sposobnosti in znanja s področja upravljanja (opis mora vsebovati navedbo delodajalca oz. druge fizične ali pravne osebe, za katero je kandidat opravljal delo, datum začetka in konca opravljanja dela ter opis dela); • izjavo o aktivnem znanju slovenskega jezika; • izjavo o aktivnem znanju najmanj enega svetovnega jezika, iz katere mora biti razvidna vrsta izobraževanja in izobraževalna institucija, v okviru katere je bilo znanje pridobljeno. Kandidat mora predložiti tudi program dela in razvoja zavoda za mandatno obdobje. Direktor bo po predhodnem mnenju sveta zavoda in strokovnega sveta zavoda imenovan za mandatno dobo petih let. Mandat bo nastopil po končanih postopkih za izbiro direktorja. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti na naslov: Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, s pripisom »Javni razpis za direktorja javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonskem roku. V besedilu javnega razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol. Številka: 110-144/2015 Datum: 5. 5. 2015 MESTNA OBČINA PTUJ In pride dan, ko se končajo zadnje upajoče sanje... ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, atija, sina in brata Stanka Kozoderca IZ PODLOŽ 18 zaposlenega v Talumu, d. d., se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vzpodbudne misli, cvetje, maše, sveče in drugo pomoč. Hvala sodelavcem, govorniku, godbenikom in pevcem podjetja Talum za udeležbo na pogrebni slovesnosti. Zahvaljujemo se govornici za besede slovesa in molitev, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem, sestrični Ireni za molitev in podjetju Mir. Vsem še enkrat iskreno hvala. Žalujoči: žena Marjeta, hčerki Tajda in Klementina s Klemnom, mama, ata in sestra Nada z družino Vaše srce je omagalo, vaš dih je zastal, a spomin na vas večno bo ostal. ZAHVALA ob boleči izgubi drage botre Elizabete Pondrk IZ MALE VASI 37 Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali sveče. Hvala gospodu župniku, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, govornici ter pogrebnemu podjetju Mir. Hvala vsem! Vaši najdražji Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše draga mame, tašče, babice in botre Neže Vršič roj. Meško DORNAVA 83 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni, jo bodrili in pospremili na njeni zadnji poti. Hvaležni smo domu upokojencev Muretinci za vso njeno oskrbo. Hvala g. župniku Emilu za opravljen obred in sveto mašo, cerkvenim pevcem, godbeniku Mateju za odigrano melodijo, gospe Zorko za molitev, gospe Čeh za besede slovesa, nosilcem zastave, prapora in križa ter družini Cigula. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše, izražena sožalja ter pogrebnemu podjetju MIR. Vsem in vsakemu posebej hvala. Tvoji najdražji Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. SPOMIN 3. maja je minilo leto, odkar nas je zapustila Mira Donaj IZ MEZGOVCEV 3 C Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižgete svečko in z lepo mislijo obudite spomin nanjo. Njeni najdražji Slovenija, Ptuj • Za CERO Gajke pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje Kje bodo iskali finančne vire za gradnjo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je 24. aprila izdala okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za obratovanje regijskega centra za ravnanje z odpadki CERO Gajke. Minuli teden je dovoljenje postalo pravnomočno. Vlogo za pridobitev dovoljenja je podal upravljavec odlagališča, podjetje Javne službe (JS) Ptuj. Kapaciteta odlagalnih polj v CERO Gajke po nadgradnji: 691.226 ton. Na pridobitev dovoljenja so Ptujčani čakali vse od leta 2006, v pridobivanje dovoljenja pa se je aktivno vključil tudi novi ptujski župan Miran Senčar. »Pridobitev dovoljenja, ki pomeni osnovo za vsa nadaljnje odločitve MO Ptuj in tudi občin Skupne občinske uprave v zvezi z ravnanjem z odpadki, se je vlekla od leta 2006. V tem času je prihajalo do mnogih, tudi zelo ostrih komunikacij med občino Ptuj in Javnimi službami na eni strani ter ministrstvom za okolje na drugi strani. Zaradi pomembnosti dovoljenja sem se aktivno vključil v proces, izkoristil sem tudi dejstvo, da sem novi župan in da me preteklost ne zanima. Nekajkrat sem skupaj s sodelavci in direktorjem JS Ptuj obiskal ARSO in rezultat tega skupnega intenzivnega nastopa je pravnomočno oko-ljevarstveno dovoljenje. Sedaj so nam na področju ravnanja z odpadki odprte vse možnosti; skrbno jih bomo preučili in se odločili tako, da bo odločitev najugodnejša za naše občane,« pojasnjuje Senčar. Nič več v Ormož, odlagalo se bo v Gajkah Že v kratkem bomo lahko smeti s širšega ptujskega območja znova odlagali v Gajkah, na prostih kapacitetah obstoječega odlagalnega polja. To med drugim pomeni, da bodo Or- #s 5 Hodnik: »Ali kredit ali zasebni partner.« Kaj pa občine? Nadgradnja CERO Gajke bo možna samo ob zagotovitvi finančnih sredstev. Ta hip denarja zanjo ni. Naprave in objekti, ki bi omogočali nadaljnje odlaganje, bi morali biti zgrajeni že prihodnje leto. Način odlaganja, kot se trenutno še sme izvajati, je po OVD dovoljen samo za letos. Evropski kohezij-ski denar, namenjen za tovrstne projekte, več ni na voljo. Proračunski sklad v okviru proračuna MO Ptuj, v katerega so se iz položnic uporabnikov stekala sredstva za »investicijo CERO Gajke«, je bolj ali manj prazen. Med možnimi viri za nadgradnjo Gajk so proračuni občin ali sredstva zasebnega vlagatelja. Iskanje virov za financiranje gradnje novega odlagalnega polja in MBO-naprave bo najbrž v prihodnje zelo intenzivno. Alen Hodnik, direktor JS: »Na žalost se je v času, ko smo pridobivali dovoljenje, zaključila evropska perspektiva, ki bi omogočala financiranja širitve in nadgradnje centra v drugo fazo. Po zapolnitvi še prostih kapacitet bomo za novogradnjo primorani najeti kredit ali preko razpisa iskati zasebnega partnerja.« SI možani (Komunalno podjetje in občina) iz naslova odlaganja ostankov mešanih komunalnih odpadkov s ptujskega območja izgubili lep vir prihodka. »V Gajkah bomo pričeli odlagati, ko bodo izpolnjeni pogoji. Predvsem je treba polje zaradi daljšega neobratovanja pripraviti. V tem trenutku vlaganja v infrastrukturo za obdelavo odpadkov niso potrebna, za odlaganje odpadkov pa je treba nabaviti kompaktor (delovni stroj - bager, op. a.) in urediti odlagalno polje,« je za naš časopis povedal direktor JS Ptuj Alen Hodnik. Glede na proste površine odlagalnega polja je v Gajkah trenutno možno odložiti okrog 6.500 ton odpadkov. Po zdajšnjem sistemu obdelave (sortiranja) in odlaganja jih bo dopustno odlagati do konca tega leta. V bodoče se bo na odlagališčih smelo odlagati še bolj obdelane odpadke (ne samo prebrane oz. sortirane). Kaj bi bilo treba zgraditi Aprila izdano in danes že pravnomočno dovoljenje za naprave v CERO Gajke je izdano za obdobje deset let. Glede na to, da je v Gajkah trenutno možno odložiti slabih 6.500 ton smeti (toliko je prostora), bodo v kratkem morale steči investicije, s katerimi se bo zagotovila infrastruktura, za katero je OVD izdano. Za obdelavo odpadkov bi bilo treba zgraditi napravo za mehansko-biološko obdelavo, ki stane več milijonov evrov, za odlaganje pa odlagalna polja. Foto: Črtomir Goznik V skladu z OVD se predvideva nadgradnja obstoječega in gradnja novega odlagalnega polja. Za obstoječe prvo odlagalno polje je dovoljeno (in predvideno) povečanje višine do 16 metrov nad povprečno koto okoliškega terena. Novo odlagalno polje oz. polje dve je načrtovano vzhodno od obstoječega. V sklopu nadgradnje se načrtujeta tudi rekonstrukcija bakle in gradnja naprave za mehan-sko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov zmogljivosti 25.000 ton na leto. MBO-naprava je zasnovana s primarno vzdolžno ladjo širine 10, dolžine 63 ter višine 6,5 metra. To pa ne pomeni celotne velikosti objekta. Ob primarni ladji bo predvidoma zgrajenih deset betonskih reaktorjev oz. tunelov. Mojca Zemljane Osebna kronika Rodile so: Tamara Šmigoc, Sp. Leskovec 21, Zg. Leskovec - deček Anže; Andreja Černel, Vitomarci 56, Vitomarci - deček Andraž; Marina Keršič, Kose-skega ulica 3, Maribor - deklica Pika; Lucija Jež, Mariborska cesta 36, Rače - deček Anej; Sabina Ivančič, Hrastovec 73 a, Zavrč - deček Nik; Sara Ko-zenburger, Pergerjeva ulica 15, Ptuj - deček Matija; Nataša Potrbin, Rakuševa ul. 4, Ljubljana - deček Jakob; Sonja Mikša Dragovan, Kamence 1, Rogaška Slatina - deček Miha, Suzana Hojnik, Slavšina 25, Vitomarci - deček Sven; Evelin Leber, Ul. 25. maja 4, Ptuj -deklica Sofija; Andreja Cafuta, Skorba 1 b, Hajdina - deček Anej; Nadja Dobrijevič, Trubarjeva ul. 9, Ptuj - deček Jakob. Umrli so: Franc PETROVIČ, Gruškovec 3 B, roj. 1924 - umrl 21. aprila 2015; Pavla MUNDA, roj. Kunšek, Strnišče 26 A, roj. 1928 - umrla 22. aprila 2015; Rudolf HORVAT, Kozminci 14, roj. 1923 - umrl 22. aprila 2015; Marija MARIN, Muretin-ci 45 A, roj. 1939 - umrla 22. aprila 2015; Janez HORVAT, Ptuj, Ormoška c. 50, roj. 1929 - umrl 19. aprila 2015; Neža GAŠPARIČ, roj. Kuhar, Nova vas pri Ptuju 122 A, roj. 1932 - umrla 9. aprila 2015; Stanka GOLOB, roj. Leskovar, Dornava 146 B, roj. 1954 - umrla 23. aprila 2015; Milan OBREHT, Breg 58, roj. 1929 - umrl 23. aprila 2015; Ana SIMEONOV, roj. Turkuš, Vintarovci 49 B, roj. 1936 - umrla 15. aprila 2015; Jožef PUKŠIČ, Ločki Vrh 65, roj. 1925 - umrl 23. aprila 2015; Marija JEZA, roj. Vedlin, Dokle-ce 8, roj. 1933 - umrla 22. aprila 2015; Majda VOLGEMUT, Ptuj, Volkmerjeva c. 24, roj. 1959 - umrla 17. aprila 2015; Verona OZMEC, roj. Petek, Cvet-kovci 115, roj. 1935 - umrla 26. aprila 2015; Franc REBER-NIK, Ptuj, Dornavska c. 1 B, roj. 1938 - umrl 28. aprila 2015; Terezija HORVAT, Muretinci 45 A, roj. 1920 - umrla 28. aprila 2015; Franc KODRIČ, Draženci 13, roj. 1934 - umrl 25. aprila 2015; Štefan MEGLIČ, Stojnci 72, roj. 1937 - umrl 26. aprila 2015; Marjeta ARBEITER, roj. Podhostnik, Pristava 33, roj. 1923 - umrla 27. aprila 2015. Poroke Ptuj: Uroš PAVEO, Kungota pri Ptuju 146, in Mateja MLINARIČ, Gerečja vas 43; Samo KRALJ in Mateja VALEN-KO, Dolane 6 B. Poroke Ormož: Martin Pleme-nič in Aleksandra Kelemina, Vodranci 5, Kog; Bojan Munda in Sofija Erhatič, Šalovci 3 B, Središče ob Dravi. Eà Napoved vremena za Slovenijo Danes dopoldne bo precej jasno, le na zahodu bo ostalo zmerno do pretežno oblačno. Čez dan se bo tudi drugod nekoliko pooblačilo. Pihal bo jugozahodnik, ki bo predvsem v severovzhodni Sloveniji okrepljen. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, najvišje dnevne od 23 do 29 stopinj C. Obeti Tudi v sredo bo prevladovalo sončno vreme, zelo toplo bo. Pihal bo jugozahodni veter. Popoldne se bodo vzdolž meje z Avstrijo začele pojavljati krajevne plohe in nevihte, proti večeru pa nas bo od severa dosegla hladna fronta s padavinami, deloma nevihtami, in v noči na četrtek prešla naše kraje. V četrtek čez dan se bo delno zjasnilo, sredi dneva in popoldne bodo nastale posamezne plohe. Nekoliko hladneje bo.