V V V W v V M v V V1 џ ^V v V WV V w v 'v' v» . —.- _____ ___ ■____________ __:_ □□□□□□□□□□□□□g □□□□□□□□□□□□□□ □рррпррррррррррппррроррррррррррррррарророооррпроор o □ □ □ □ p D D D PDP P □ d d а P D D П □ POP □ P o o O P P P p p p p p p p p COD РПР GLHS1L0 SLOVENSKIH GOSPODINJ IN DEKLET □ POP P D D P O P P P P P P P P P P P P P P D □ O P □ P P □ P P □□□ раа Stev. 10. V Ljubljani, dne 24. oktobra 1912. Leto III. SosDoflinisKi oflseKi v izohraže-valnih driislvih. 2. Potreba gospodinjske izobrazbe. Gospodinjstvo je za kmečko gospodarstvo sila važno. Vsake reči se je treba učiti. Ravno gospodinja ima pa 'za to pri nas najmanj priložnosti. Ljudska šola ne daje v tem oziru domala ničesar. Šele zadnji čas se berila nekoliko ozirajo na gospodinjske potrebe, bloškim učiteljem ni zameriti, da ne segajo v to reč; povdarjati pa moramo, da so tudi učiteljice redko sejane, ki bi se zanjo zanimale. Ni čuda, njihova vzgoja v učiteljiščih jih pravzaprav le odtujuje od ljudskega življenja. Učiteljica, ki bi umevala posle kmečke gospodinje, se mora torej najprej oprostiti slabega vpliva svojega šolanja in mestnega življenja; treba se ji je učiti popolnoma nanovo, če hoče v tem oziru na plajn. Imamo več gospodinjskih sol, novejši čas tudi osemtedenske gospodinjske tečaje po deželi. Vse to je dobro in hvalevredno, toda zadeti more le nekatere; v velikem nima vpliva. Naše gospodinjske šole so dobre. Prav posebno se odlikuje Marijanišče v Ljubljani, ki sem o njem že pred leti pohvalno pisal v »Domoljubu«. Tudi Vrhnika, Šmihel in Repnje se po pravici hvalijo. Potrebne so te šole, ki pa jih morejo vendarle obiskovati majhni drobci bodočih gospodinj. Pa še to recimo: Ljudske šole imajo marsikje zelo slabe uspehe. Pri gospodinjskih tečajih, pa tudi v gospodinjskih šolah izkušajo učiteljice, da marsikje učenke znajo komaj pravilno brati, v računanju so pa splošno slabo podkovane. Slaba predizobrazba kali in ovira uspešen napredek v gospodinjskih šolah in tečajih. Za gosposko vzgojo deklet, če smem tako reči, je boljše preskrbljeno. Javnih in zasebnih (zlasti samostanskih) osemrazrednih šol za deklice imamo precej na Slovenskem. Licej, trgovski tečaji, pripravnice se tudi ponujajo. Za kmečko gospodinjo se tu malo vjame. Oče, ki hoče svojo ukaželjno hčer izobraziti v kmetijstvu, ne najde v teh šolah tega, kar bi rad. Želja po šolanju, po izobrazbi napreduje med stariši in tudi med dekleti. Po moji sodbi je čas že zrel, da resno mislimo na ustanovitev kmetijske šole za žensko mladino. Če upoštevamo, da bi taka šola lahko služila ne samo Slovenkam, marveč tudi Hrvaticam, in če pomislimo, da se more z uspehom v enem letniku učiti k večjemu po dvanajst deklet, potem smemo z gotovostjo sklepati, da bi dveletni ženski kmetijski šoli ne manjkalo učenk, tem manj, ker bi taka šola mogla vzgajati tudi prepotrebne učiteljice za gospodinjske tečaje. Saj je ravno to najtežje, ker se v današnjih razmerah morejo za gospodinjstvo vnete in za učiteljski posel dovolj izobražene osebe samo z največjimi težavami in z mnogimi osebnimi žrtvami podučiti v najpotrebnejših kmetijskih panogah. Srečna je bila misel Kranjskega deželnega odbora, da se za ženske uvede mlekarski tečaj na Vrhniki, žal da se ni izpeljala. Taki in podobni tečaji — n. pr. za vporabo sadja, za perutninar-stvo itd. so in ostanejo potrebni še poleg vseh drugih šol m tečajev. Pri nas smo — to smemo reči — že precej bolj naprej, nego drugod, vendar tudi pri nas ne dalj nego v povojih. Pohvalno omenjamo pri ti priliki tudi pouk za bolniško strežbo, Vincencijeva družba v Ljubljani ima že drugi tečaj za dekleta v ta namen. Gospodinjski tečaji se udomaču-jejo. Vidi se pa že zdaj, da bo tu treba marsikaj izpremeriiti. Nemogoče je, da bi iz Ljubljane ali iz Grma kmetijski veščaki redno poučevali v takih tečajih. To je na splošno nemogoče, pa tudi predrago; na drugi strani pa tudi ne smemo prezreti, da je gospodinjski tečaj za voditeljico združen že zdaj z ogromnim delom in trudom. Pa tudi, ko bi vse to šlo, more zadeti gospodinjski tečaj samo nekatera dekleta po nekaterih, organizacijsko že nekoliko naprednejših krajih. Kaj pa z gospodinjami, ki so že V svojem težkem poslu? Lahko je reči, naj berejo kmetijske knjige, časopise in sestavke. Zanimanje za branje ne pride kar samo po sebi. Zato je treba vzgoje. Hvala Bogu, da imamo list »Naša gospodinja«, ki je poklicano glasilo za vse, kar se tiče gospodinjstva, torej tudi za razne odseke, zveze ali družbe v ta namen! Za kmetijski pouk imamo vsaj nsi Kranjskem res dobre tečaje, pa prvič le na Kranjskem, in naša skrb se pa mora raztezati na vse slovenske gospodinje, in drugič so ti tečaji v prvi vrsti namenjeni moškim. Še to: dekleta, ki so se učila v kaki gospodinjski šoli, ali ki so dovršila kak gospodinjski tečaj, morajo izkušati, da ohranijo, izpopolnijo, kar so se naučila. Vsi ti vzroki govore za to, da je prav in koristno, misliti na združevanje žensk v ta namen, da.se izobrazba v kmečkem gospodinjstvu razširi in poglobi. Nič ne škodi, če se ženske pri tem same zase posvetujejo tudi o drugih stvareh, ki se tičejo njihovega spola, dasi nimajo neposred-nje zveze z gospodinjstvom. Sem spa- dajo ri. pr. reči, ki jih pod naslovom »Za žensk«« priobčujem na prvi strani »Domoljuba«. Sklenimo torej: Gospodinjska izobrazba je potrebna. Da se razširi in izpopolni, je pa treba v ta namen združiti gospodinje. Dr. Krek. Podrobni učni načrt za gospodinjske tečaje v kmetiskih občinah. Slovenski jezik. (2 uri na teden.) Sestava in napisovanje enostavnih privatnih in trgovskih pisem. Pouk o poštnih odredbah in poštni hranilnici. Izpolnjevanje poštnih in železničnih tiskovin. Branje voznega reda. Računstvo. (2 uri na teden.) Osnovni računi s celimi in decimalnimi števili. Procentni računi. Mere in vage. Naloge iz praktičnega gospodinjskega življenja. Vodstvo gospodinjske in mlekarske knjige. Zdravstvo. (1 ura na teden.) Človeško telo. Vpliv zraka, vode, hrane, stanovanja, obleke, kurjave in razsvitljave na zdravje. Postopanje pri nalezljivih in otroških boleznih. Ravnanje z dojenčki. Prva pomoč pvi nesrečah. Domača lekarna. Nauk o živilih. (1 ura na teden.) Redilne snovi hrane. Hrana v primeri s cenami. Nakupovanje. Mleko — jajca — žito — kruh — meso — ribe — stročevje — krompir — zelenjad — sadje — začimbe — pijače. Alkoholne pijače. Kako pripravljati in spravljati živež za zimo. — Izbiranje hrane za obed. Kuhanje. (18 ur na teden.) Kuhanje, s posebnim ozirom na krajevne in časovne razmere priproste ljudske kuhinje. Peka kruha in navadnega peciva. Pripravljanje živil, kakor: solenje in sušenje mesa, izdelovanje klobas, vlaganje zelja in repe, postopanje pri pospravljanju sadja, sušenje in vkuhavanje sadja. Gospodinjstvo. (8 ur na teden.) Kako čistiti in v dobrem stanu ohraniti sobe, spalnice, kuhinjo, shrambe, klet, drvarnico, vrata, okna, stopnice, tla, leseno in ublazinjeno pohištvo, hišna in kuhinjska posoda. Kako ravnati s perjem, žimo, kurjavo in lučjo. Kako se čisti in hraiai perilo in obleka. Pranje in likanje. (6 ur na teden.) Pranje in likanje navadnega in Škrobenega perila. šivanje. (8 ur na teden.) Krpanje nogavic, perila in obleke. Izdelovanje perila s strojem in z roko. Risanje in vrezavanje krojev. Zaznamovanje perila. Vrtnarstvo in sadjarstvo. (2 uri na teden.) Razdelitev vrta. Pridelovanje različne zelenjave. Gojitev cvetlic na vrtu in v loncih. Pridelovanje in uporaba sadja 10i Živinoreja. (3 ure na teden.) Pomen in namen živinoreje. Način razplodbe. Izbiranje živali za pleme. Reja telet, bikov in krav. Krmljenje živine. Razne krme. Paša, goveji hlevi, gnojne jame in važnost gnojnice. Molža krav. Krmljenje prašičev. Izbiranje prašičev za pleme. Vzorni svinjaki. Perutninarstvo. (1 uro na teden.) Pomen perutninarstva. Plemena. Krmljenje perutnine. Valenje. Kurnik. Bolezni. Mlekarstvo. (3 ure na teden.) Sestava in napake mleka. Ravnanje z mlekom. Posnemanje na stari in novi način. Pridobitev mleka. Vpliv krme na mleko in molžo. Ravnanje s smetano, pinjenje, izdelovanje, prainje in modeliranje masla. Poraba masla in pinjenca. Shranjevanje in napake masla. Izdelovanje mehkih domačih sirov iz polnega in posnetega mleka. Ravnanje s sirom. Poraba sira in siratke. Vzgojeslovje. (1 uro na teden.) Spoznavanje dolžjnosti do samega sebe, svoje rodbine in do svojega bližnjega. Najvažnejše iz telesne in duševne vzgoje otrok. □□□□□□cjciDccicicicjcjna 01-—— . -10 n Kuhinja g паппппаввааппсзиио Krušna juha. Štiri tenke kose črnega kruha (ali dve stari žemlji) deni v pečico na pekačo, da se malo popeče-jo, zlomi jih, deni v lonec ter polij s tri četrt litra osoljenim kropom. Lonec pokrij za deset minut, da se kruh napoji, ki ga potem zmešaj in stresi v skledo in zabeli z dvema dkg surovega masla, v katerega si zarumenela nekaj koščkov čebule. To jed lahko napraviš prav iz starega suhega kruha, ki ga sicer težko porabiš. Žemeljni zrezki. Zreži tri velike stare žemlje na plošče in jih polij s četrt (*/») litrom mleka. Ko se nekoliko napoje, jih zdrobi in jim prilij še četrt ('/«) litra mleka, v katerega si zbrodila eno jajce. Ko so žemlje že nekoliko na-pojene, jih stresi v kozo, ki si jo znotraj dobro namazala s surovim maslom ali mastjo, postavi jih v pečico in peci četrt ure. Pečene zreži na kose, naloži na krožnik ter jih postavi na mizo z jabolčno čežano, brusnicami ali čem enakim. Ohrovlovo brstje z jajcem. Skuhaj pest ohrovtovega brstja, osoli ga in odcedi. Razbeli v plitvi kozi žlico surovega masla ter prideni kuhano brstje, ki ga parkrat premešaj. Posebej ubij v lonček eno jajce, ga zmešaj in potem polij po brstju, ki ga postavi v pečico, da se jajce zakrkne. Krompir s kašo. Skuhaj v enem litru vode dva debela olupijena in na male kose zrezana krompirja. Ko krompir zavre, mu prideni eno osminko litra oprane kaše, jo osoli in kuhaj 20 minut. Nato razgrej v ponvi žlico ocvirkov ali kake masti, v razbeljeno pridaj žlico moke in stresi v krompir. Ko še prevre je jed gotova. Postavi jo kot samostojno jed na mizo. Posiljeno rdeče zelje. Nareži srednje veliko glavo rdečega zelja malo de-beleje, ko za salato. Potem deni v kozo dve žlici masti; ko je vroča, vrzi vanjo par koščkov čebulje, ko se ta zarumeni, prideni zelje, Velik ščep kumne, soli, par žlic vode in žlico kisa, ga pokrij isii duši do mehkega (eno uro). Potem potresi zelje z žlico moke in zalij z juho (približno eno osminko litra). Ko še par minut vre, ga daj na mizo kot prikuho. Gorka jabolčna omaka. Kuhaj pet drobnih kislih jabolk s četrt litrom vode; kuhane pretlači z vodo vred skozi sito. V kozi pa razpali žlico masla, pridaj malo kepico sladkorja in žlico moke. Ko se moka zarumeni, pnidaj1; pretlačeni sok, še malo sladkorja, par, žlic vina in košček limonine lupine.' Ko je kakih deset minut med večkrat-: nim mešanjem vrelo, je polivka gotova. Jabolčno rdeče zelje. Zreži glavo rdečega zelja na rezance, deni jih v; skledo, polij nekoliko s kisom, pokrij. in tako pusti pol ure. Poldrugo uro pred kosilom deni v kozo za jajce su-' rovega masla ali masti, inekaj koščkov čebulje in, ko se čebulja zarumeni, še! zelje, ki ga osoli, po vrhu zelja pa naloži dve olupljeni srednje debeli in naj kosce zrezani kisli jabolki, prilij osmin-J ko litra vode. Vse skupaj duši, da se jabolka in zelje zmehča, dobro preme-: šaj in daj kot prikuho na mizo. Jajca v paradižnični omaki. Deni v kožico za oreh surovega masla; kadad se razgreje, mu pi'ideni košček čebulje,! mali storžek zelja in ohrovta, par košč-l kov korenja, peteršiija in kolerabe. Toj vse skupaj duši, da se zarumeni; potem prilij četrtinko litra gorke vode in kuhaj vse skupaj eno uro; potem pri-J deni eno žlico pretlačenih poradižnic, malo kisa in soli. Ko vse še nekaj minut vre, pretlači zmes skozi sito v plitvo skledo in ubij noter dve jajci, drugo poleg druzega, ter postavi za deset minut v pečico. Jed postavi na mizo s praženim rižem, kruhovimi cmoki, makaroni ali s krompirjem. Prašičje zarebernice v paradižnič-ni omaki. Odreži prašičjo zarebernico malo jo potolči, osoli in potresi na eni; strani z moko. Potem deni v kozo žlico^ masti in par koščkov čebulje in ko se malo zarumeni, položi zarebernice v mast tako, da pride z moko potresena stran na vrh. Kadar se na eni strani zarumeni, jo obrni, da se še na drugi. Ko je zarebernica po obeh straneh pečena, ji odlij polovico masti, prilij ji pa osminko litra juhe in žlico pretlačenih paradižnic. Ko se v tej omaki, zarebernica praži še kakih deset minut, ji pridaj žlico kisle smetane, pu^ sti, da še enkrat prevre in gotova je. Zarebernico položi na krožnik in polij! z omako, zraven pa daj makaronov, riža, krompirja ali kaj enakega. Nadevana ohrovtova glava. Sesekljaj deset dekagramov surovega govejega mesa in 2 dkg slanine, stresi ga v, skledo, primešaj eno jajce, dve žlici ki- sle smetane, pest opranega riža, malo soli, popra in zrezane čebulje. Ohrov-tovo glavo prevri v slani vodi in jo pusti, da se odteče. Nato odloži ohrovtova peresa od glave, in vsako pero posebej namaži z opisanim nadevom (katerega poprej dobro zmešaj), pričenši na sredi, er peresa zOpet pritisni k glavi. Po-em naloži v kozo na zrezke zrezane Janine in na slanino ohrovtovo glavo. Še malo polij glavo z vročo mastjo, prideni par žlic vode in jo postavi v pečico za pol ure, da se speče, med pečenjem jo večkrat polij s scedenim sokom. Pečeno zreži kakor potico in jo zopet zloži. Na mizo jo postavi kot samostojno jed. Makaroni z jabolki. Nalomi v skledo makaronov in jili polij z vrelo vodo. Potem zavri v kozi vode, osoli jo in stresi vanjo poparjene makarone, katere kuhaj dvajset minut. Nato jih stresi na rešeto in polij z mrzlo vodo. Sedaj namaži kozo s_ surovim maslom in naloži v njo vrsto makaronov in sem-tertja košček surovega masla, potem eno vrsto na plošče narezanih kislih jabolk, po jabolkali žlicico stolčenega sladkorja in ščep cimeta in zopet makaronov, surovo maslo in jabolka. Ko je koza polna, jo pokrij in postavi za pol ure v pečico. Potem jed premešaj, stresi v skledo in postavi na mizo za močnato jed. Koštrun v šari. Pol kilograma ko-štruna polij z vrelim kropom. Deni ga v lonec ter mu prideni srednje debel o^nažen in na tanke kosce narezan ko-'ren, srednje debelo rumeno kolerabo in srednje debelo repo, pa tudi par listov na debele rezance narezanega zelja. ,Vode nalij toliko, da sta koštrun ijn zelenjava pokrita. Osoli, pridaj nekoliko jkumne ter kuhaj eno uro, nato prideni še. enega ali dva debela olupljena in na kose narezana krompirja. Ko kuhaš še pol ure, je jed gotova. Zelenjavo stresi v skledo, meso pa zreži na kose in ga položi po zelenjavi. Krpice z orehi. Napravi testo iz pičlega pol. litra moke, enega jajca in treh žlic vode. Zvaljaj ga za nožev rob na debelo, osušene pa zreži (s koleščkom, ki ga rabiš za flancate) na štiri voglate krpice. Skuhaj jih v poldrugem litru vrelega osoljenega kropa, [Stresi jih na rešeto, da se odtečejo. V, kozo pa deni tri žlice stopljenega surovega masla in žlico sladkorja. Ko sladkor zarumeni, dodaj četrt litra drobno zrezanih orehov, malo stolčenih klinčkov in cimeta ter odcejene krpice. 'Dobro vse premešaj ter postavi za par minut v pečico in postavi kot močnato "jed na mizo. Zabeljene krpice. Napravi krpice kakor zgoraj. Kuhane in odcejene stresi v kozo, v kateri si zarumenila v dveh žlicah surovega masla, pest krušnih drobtin, malo jih prepolji in postavi za par minut v pečico. Postavi jih na mizo kot samostojno jed. Riževi cmoki za v juho. Prepraži dve pesti (7 dkg) riža v kozi, v katero si dejala za oreh surovega maslia ali masti. Ko se malo popraži, mu prilij tri osminke litra juhe ali vode, kuhaj ga četrt ure. Ko se shladi, mu pridaj drobno zrezanega peteršilja, čebulje, popra, malo soli, pest krušnih drobtin, žlico drobno zrezanega ostalega kuhanega mesa, pol žlice moke in eno debelo jajce vse dobro premešaj. Z mokro roko napravi iz tega testa dvanajst cmokov, ki jih kuhaj dvanajst minut v vreli juhi. Okisani rezanci. Stresi na desko pičlega pol litra moke, na sredo napravi jamico in v njo ubij jajce in prilij tri žlice vode; iz tega napravi z nožem in rokami testo, katro dobro pogneti. Iz testa napravi dva hlebčka in jih razvaljaj za nožev rob na debelo. Razvalja-ne krpe razgrni po čistem prtiču, da se osuše, prereži vsako po sredi, zgani skupaj in zreži drobne rezance, katere zakuhaj v dveh litrih vrele slane vode. Ko so deset minut vreli, jim pridaj rumeno prežganje iz štirih dekagramov masti in dveh žlic moke. Ko še par minut vre, jim pridaj žlico kisa in stresi v skledo. Na mizo postavi kot samostojno jed. Rezanci s sirom. Napravi rezance iz pičlega pol litra moke, e>nega jajca in treh žlic vode. Zreži jih na prst dolge in pol prsta široke rezance. Skuhaj jih v poldrugem litru vrele slane vode, nato jih odcedi, v kožico pa deni tri žlice stopljenega surovega masla ali masti in pest krušnih drobtin. Ko se drobtine rumene, stresi vanje rezance ijn četrt litra zdrobljenega sira. Nato vse dobro zmešaj, postavi v pečico, za par minut in daj na mizo. Rezanci s paradižniki. Napravi rezance kakor zgoraj. Skuhaj jih v poldrugem litru vrele slane vode, nato jih odcedi. V kožico pa deni dve žlici stopljene masti, ko se razgreje, ji prideni pest krušnih drobtin; ko se drobtine zarumene, stresi vanje odcejene 'rezance. Posebej pa deni v kozo dve žlici pretlačenih paradižnic, pridaj jim dve žlici juhe ali vode in jih, ko prevro, pridaj rezancem ter dobro premešaj. Naloži na krožnik in potresi s parme-zanskim sirom. Fazanova torta. Mešaj 15 dkg sladkorja s 5 rumenjaki pol ure. Potem pridaj 8 dkg stopljenega (a ne vročega) surovega masla, drobno zrezane limonine lupine, 5 beljakov s,neg in 14 dkg moke". Ko vse skupaj na rahlo zmešaš, deni v pomazan in z moko potresen obod za torte, peci jo v pečici v srednji vročini pičle pol ure. Potem jo vzemi iz pečice in pomaži z mezgo. Napravi iz treh beljakov sneg, pridaj mu tri žlice sladkorja, na rahlo premešaj in pomaži s tem snegom pečeno torto, postavi jo še za 10 do 15 minjit v pečico, da se sneg nekoliko zarumeni. Pečeno zreži in postavi gorko ali mrzlo na mizo. (Obod za to torto naj bo precej širok, da ne bo previsoka.) Zdravilni čaj. Deni v liter vode toliko posušenega lipovega cvetja, kolikor ga moreš prijeti s tremi prsti in eno p oljno žlico posušenih bezgovih jagod ter ga pusti, da vre dobrih pet minut. Nato ga odcedi, prideni par koščkov sladkorja in malo limoninega soka in postavi prav vročega na mizo. Topla limonada. Deni v lonec četrt litra vode in 8 dkg sladkorja. Ko voda zavre, jo odstavi in primešaj sok ene limone. Toliko ga zadostuje za eno osebo. nnnnnnnr-innr-int 3IK ar-at- u □ n Hiša G □ П nnt it innnnnr-innr-innr-in Ravnanje s šivankami. Mnogokrat zapazi gospodinja, da je zarjavela ši-vanka, s katero hoče šivati, kar ji je vselej neprijetno in lahko postane tudi nevarno, če se zbodemo ž njo. Šivanka najhitreje zarjavi v novih ali vlažnih stanovanjih. — Navadno spravimo šivanke v lesene ali pločevinaste puščice ali zaklopnice (škatljice) ali jih pa pustimo kar v papirju, v katerem smo jih kupili. To je napačno. Vlaga, ki je zaprta v tako tesnem prostoru, se vleže na šivanke in naravna posledica je, da začno rjaveti. — Naredi za šivanke malo vrečico iz volnene krpe, v to daj nekoliko železnega praha (šmirgel) ali železnih odpadkov, šivanke v taki vrečici nikdar ne zarjave. — Zarjavele šivanke pravzaprav niso za rabo, prvič se ž njimi silno počasi šiva in obleka se vsa zamaže; drugič lahko postane zarjavela šivanka smrtnonevarna, ako se zbodeš ž njo, zastrupiš si lahko kri. A zavreči jih je tudi škoda. Na sledeči način jih lahko osnažiš: Nalij četrtino kozarca laškega olja in v olje pol žlice petroleja, v to tekočino stresi šivanke. Čez 24 ur jih vzemi iz tekočine in zbriši s pivnikom, potem jih stresi v enakomerno, drobno, zelo suho žaganje, dobro jih pretresi in pusti v njem kakih pet ur. Ko jih vzameš iz žaganja, se svetijo kakor nove. — Šivanke so mnogokrat pri ušescu zbrušene, tako da se udeta nitka vedno utrga in silno zadržuje delo. Tudi to napako lahko sama popraviš. Drži ušesce pokvarjene šivanke na plamen špirita ali sveče, toda le zelo kratek čas, da se ne prebarva. Ko je vroča, podrgni s konico (špico) druge šivanke po ušescu in takoj postane popolnoma gladko. Snaženje zlatega ali srebrnega nakita z dragimi kameni. Vzemi v skledico drobnega žaganja, dobro ga razgrej na štedilniku ali kakem drugem plamenu. V vročega daj uhane, prstane ali kaj drugega, kar hočeš očistiti, in inalahko drgni z vročim žaganjem, potem pa očisti s krtačico. Mokro umivanje dragih kamnov, kakor diamantov, briljantov itd. škoduje čistemu blesku. Kako obvarujemo predmete iz gumija, da ne razpokajo? Glicerin je najboljše sredstvo, s katerim ohranimo gumijeve stvari pred razpokanjem. Gumijeve cevi, kape, gumijeve obroče za kozarce in drugo namaži včasih z glicerinom in razpok ne bo več. Kako popravimo predmete iz celo-luida? Lasne igle, glavniki in drugo iz celoluida se kaj radi upognejo in postanejo zelo nepripravni ali celo nerabni. Poljubno jih zopet lahko popravimo, ako jih za hip vtaknemo v vročo vodo. Madeže od sveče na ublazinjeni opravi odstraniš, ako jih potreseš z vročim, belim peskom. Če madež še ni izginil, potresi ga še enkrat z novim vročim peskom in potem skrtači. Sajaste madeže, ki se dobe od štedilnika ali črnega lonca na perilu, lahko odstraniš, če jih obdrgneš s sredico črnega kruha. Bakrena posoda ostane dolgo lepa, ako jo očistiš s pinjencem, kateremu si dodala nekoliko jesiha, nazadnje pa zdrgneš z izžeto limono. Suho čiščenje bele volnene oblekel z mavcem. Položi obleko na snažno mizo, potrosi jo z mavčnim prahom in zdrgni mavec z mehko ruto po obleki, nato jo zbriši še s čisto ruto, spraši in skrtači. Tudi bele čipke osnažiš lahko z mavcem, če jih položiš med dve ruti, potreseš z mavčnim prahom in nalahko zdrgneš. Za snaženje bele obleke, posebno tibeta, priporoča se tudi snaženje z vročo pšenično moko. Bele usnjate rokavice in usnjati pasovi se očistijo na enak način. Stresi mavec v skledo, obleci rokavice in drgni jih z mavcem. Celo zelo umazane postanejo na ta priprost način kakor nove. Usnjate pasove pa očisti tako, kakor obleko. Kako se spozna pristno platno od mešanega? Kani na platno kapljico laškega olja; ako ostane kaplja okrogla, je platno pristno, če se pa razleze, je mešano z bombažem. Ako se naredi kravi pod jezikom Črna žila, zdrgni jezik s soljo in z laškim oljem. Če napenja ž i v i no po krmi, skuhaj čaj iz kamelic in ga ji daj, tudi naravno žganje pomaga, ako ga po malem vlivaš v gobec. Če se prašičem zapira ali če si jim dala zmrzjeno jed (buče), daj jim piti grenke soli v vodi raztopljene. Če jih napada sploh kaka bolezen, je najboljše dobro zdrgniti jih z mlačno vodo in potem z vinskim cvetom ali žganjem. ВП^ЛС ЗЕ « ЧГ—int—«—»ГЧГЧГ-^f M 1П §1-uri--IS D_ _D □сасасзсзсзаапсзсзс2Езасзсзп Hijacinta. Snežena odeja pokriva Se naravo. Mraz riše na okna prekrasne a ne dišeče rože. Hijacinta pa že cvete in duhti. Iznad zelenega listja se vzdi-guje dolg klas poln najlepšega cvetja. Raznobojno je to cvetje, kakor: belo, žolto, rdeče, modro, vijolčasto, svetlo žolto, svetlo rdeče itd. Pravi njegov dom je Mala Azija. Angleži so jo prvi prinesli v svojo domovino. Sedaj pa je udomačena že po vsem svetu. V Har-lemu na Holandskem so celi travniki hijacint. Od tam pošiljajo čebule v je-12' seni po vsem svetu.1 Hijacinta se sadi v lonce, kozarce ali pa na vrtno gredo. V lonce se sadi v mesecu oktobru ln novembru. Prst naj bo lahka, gnojna in pomešana s prav drobnim peskom. Napolni lonec do polovice s prstjo, položi nanjo čebulico, zasuj jo s prstjo do vrha in pritlači prst k čebuli. Nesi tako zasajene lonce na vrt, zakoplji jih v zemljo tako, da se samo rob vzdiguje iz prsti in jih pusti tam pet do šest tednov, da se čebulice vkoreninijo. Da jih obvaruješ pred slajno, jih pokrij z listjem ali slamo. Če nimaš vrta, pa deni lonec za toliko časa v klet, ki ni premrzla, ali v kak temen kot. Potem jih prenesi v sobo in tako razdeli, da bodo dalje časa cvetele. Če jih imaš na gor-kem, cveto že v januarju in februarju. Priporočljiva je hijacinta tudi za okra-šenje cerkvenih oltarjev. Saj je vendar najlepši kras oltarja dišeče raznobojno cvetje. Veliko ceneje je naročiti čebule v jeseni na Holandskem, kakor pa spomladi drago plačevane pri vrtnarju. Za kozarce so priporočljive hijacinte samo z enostavnim cvetjem. Kozarci so nalašč za to narejeni; napolni se samo spodnji del z dežnico, kateri se primeša malo soli in malo stolčenega oglja. Voda ne sme močiti čebule, ampak samo korenine. Najprej se postavijo kozarci v temo v mrzlo, a ne premrzlo sobo. Temperatura mora biti enakomerna in zrak ne presuh. Ko so stale kake štiri tedne v temi, jih prenesi v gorkejšo sobo, da zacveto. Sade se kakor v lonce v mesecu oktobru in novembru. Na vrtno gredo se sade hijacinte v oktobru, novembru in prvi polovici decembra. Vendar sta boljša prva dva meseca. Zemlja naj bo lahka, peščena. Zato pomešaj dobro zemljo s preležanim kravjekom in z drobnim peskom, mlivka imenovanim, ki ga vode puščajo ob bregovih. Nasadi čebule 7 do 8 cm globoko in 12 cm narazen. Pokrij jih kakih 7 cm na debelo s suhim listjem in drugimi lahkimi stvarmi. Spomladi, ko odide hudi mraz, jih odkrij in prikazalo se bode kmalu novo življenje. Zares krasna je skupina raznobarvnih hijacintov spomladi. Ko ti odeveto, poreži jim cvetje, poberi jih z zemlje, osnaži jim čebule in jih posuši v senci. Potem jih pa spravi na suh prostor za drugo leto. Sicer ni cvetje več tako lepo, a vendar jih je vredno še nasaditi. Za hijacinto zasluži gotovo tulpa prvo mesto. Kako lepa je v zgodnji spomladi s svojim mnogobojnim cvetjem. Tulp je več vrst v vseh barvah. Ločijo se v enostavne in napolnjene in v zgodnje in pozne. Sade se ob istem času kot hijacinte. Za v lonce se navadno vzamejo tri čebulice ene vrste in barve. Ko odeveto, se ravna z njimi istotako kot s hijacintami. Čebule se naroče pri isti tvrdki kot hijacinte. Prezimovanje čebulnate begonjke. Ko je že slana pomorila vse liste be- 1 Prav priporočljiva je tvrdka: E. H. Krelage & Sohn, Haarlem, Holland. Cenik pošlje zastonj. gonjke, je čas, da jo vzdigneš iz zem Ije in ji pripraviš varen kotiček za pre zimovanje. Čebule vzemi varno iz zem lje, poreži jim ovelo listje, tako da pu stiš na vsaki čebuli eno stebelce. Po suši čebule na suhem, ne premrzlem' prostoru; poreži čebulam mrtve in ne zdrave korenine (zdrave korenine so bele, bolne pa črne) in jih položi po vrsti na suh pesek ali pa na šoto plitve zaboje. Pod +8° R ne sme biti Čebule večkrat preglej, da ne segnijejo Če se pokaže gniloba, jo takoj odstrani in potresi čebule z ogljenim prahom. Če ti zmanjkue prostora, tudi lahko postaviš zaboj na zaboj, vendar pa ta-, ko, da pride zrak do vsakega zaboja. Na ta način se ti ne bo zgodila škoda pri čebulah. Spomladi v začetku maj-! nika pa presadiš čebule na vrtno gredo ali pa v lonce že meseca marca ali apri-3 la. Če imaš narcise na vrtu in jih hol češ pomnožiti, napravi na ta način. IzJ kopiji previdno čebulice iz zemlje,! razdeli jih in presadi. Za presaditev je* najboljši čas mesec oktober in november. Mesec oktober je najboljši čas za' sejanje zimske solate, da se vkoreninr in okrepi, predno nastopi mraz . Čez zimo pokrij ozelenelo solato z vejamL Spomladi, ko se začne tajati zemljaf, je dobro jo politi z gnojnico, ki izvanred-no pospešuje rast in krepi glavice. Tudi korenje, ki ga rabiš za juho, in peteršilj lahko seješ jeseni v dobro preJ kopano zemljo, čez zimo ga moraš do-j bro pokriti z vejami, praprotjo ali sla-# mo. Peteršilja ne smeš nikdar z;alivati! z gnojnico, tudi škoduje koreninam svež gnoj, ker postanejo rujave, kakor bi bile zrjavele. nnnt -r innnnnnnnnr-inn I Df-—-:-o: g Zdrange g саррааапдпппаппар j Težko je opustiti mnenja in navd-l de, posebno če so iste že ukoreninjene med ljudstvom. Tudi v zdravstvenem' oziru so razširjena nekatera naziranja' in razvade, katere nekoliko pojasniti se mi zdi potrebno. Splošno je razširjeno mnenje, da" so le jetični (tuberkulozni) ljudje nosi« telji strašnih bacilov, ki povzročijo je-tiko. Da postane človek lahko jetičen, če se prehladi, to verjame vsakdo, a da se jetika tudi naleze, to je našim lju-H dem še vedno neumljivo. Kje in kdo; si lahko naleze to včasih tako dolgo-,, trajno in mučno bolezen? Vsak, tudi zdrav človek, vdihava na cesti, v sobi, ja pri vsakem koraku povzročitelje je-tike, le njegova trdna zdrava pljuča: niso zanjo rodovitna tla, na katerih ne morejo uspevati in se razmnoževati. Človek, ki je primoran vedno vdihavati le slab, pokvarjen zrak, napolnjen z bakterijami in prahom, postane bled in oslabljen. Tanke kožice pljuč, ki so ga tako uspešno varovale pred* jetiko, oslabe in pljuča so pripravljena , za sprejem nevarnih bacilov. Nevar- nost postane čim večja, ako živi tako oslabljen človek v bližini jetiČMega. Izmečki jetičnib vsebujejo največ jetič-nih bacilov, ki preidejo v zrak in z zrakom v človeška pljuča. Zato je tako umestna in za zdravje prekoristna prepoved pljuvanja po javnih prostorih, kateri ukloniti se ."nekateri ljudje kar ne morejo, ker so navajeni doma s svojim brezobzirnim pljuvanjem vse po-nesnažiti. Gospodinji pa gre naloga, pripraviti v hiši pljuvalnik, napolnjen z vodo, katerega postavi najmanj pol metra od zidu na pripraven prostor in vsak dan premeni vodo. Jetika, pravijo, se podeduje, je v rodbini. Bolezen sama se ne podeduje, le nagnenje do jetike in slabotna pljuča se podedujejo. Svež in čist zrak, naravno življenje lahko okrepi in utrdi slabotna pljuča; podedovano zlo postane manj nevarno in reši otroke je-tičnih staršev pred dolgotrajno boleznijo in prezgodnjo smrtjo. »Potenje nog je zdravo, ker sčisti kri,« pravijo ljudje. Če pa pomislimo, je potenje nog nenaravno in vse nenaravno je nezdravo. Prehudo potenje na kateremkoli delu telesa je znamenje motenega zdi'avja. Kako neprijetna je v družbi potna noga, ve najbolje oni, ki sam trpi na potenju nog in oni, ki je primoran bivati poleg njega. In to naj bi bilo zdravo! Potnim nogam škoduje usnjato obuvalo, ki ne prepušča zadosti zraka, zato je kolikor mogoče nositi poleti platnene, pozimi pa suknjene čevlje. Opustiti je vsaka alkoholna pijača, hrana z začimbami (gvirci), jesih (ocet), kavo in kolikor mogoče meso, zato pa se priporoča mnogo mleka, sadja, zelenjave in gorke vodne in zračne kopelji, ki pospešujejo pravilni tok krvi. Navadno premalo pazimo na mrzle noge, na katerih trpe največ gospodinje, in vendar so pogostokrat svarilno znamenje, ki ga prepozno upoštevamo. V mrzlih nogah je premalo krvi, kri, ki bi morala biti v nogah, je v kakem drugem delu telesa, kjer zaostaja. Mrzle noge odpravimo s telovadbo, hojo po hribih, globokim dihanjem, ako kopljemo noge najprvo v vroči, potem v mrzli vodi, ako nosimo mesto usnja-tega, platneno in suknjeno obuvalo, to vse pospešuje pravilen tok krvi, in ko je kri po vsem telesu naravno razdeljena, zginejo mrzle rfoge. Toplim nogam sledi zdrav . spanec, katerega pogreša posebno oni, ki leže v posteljo z mrzlimi nogami. Napačno mnenje imajo ljudje, ko mislijo, da pridno umivanje rok obvaruje iste pred razpokanjem. Seveda si i, moramo umiti roke vselej, kadar so umazane, posebno dobro in do suhega jih je treba zbrisati onemu, kateremu rade pokajo; v globinicah med kožo in v črtah roke kaj rada zaostaja vlaga, ki povzroča razpoke. Umivanje z gorko vodo zmehča kožo, ista postane mnogo občutljivejša za vremenske pre-raembe in tem rajši razpoka. Mazanje in dobro zdrgnenje rok po vsakem umivanju, s kapljico glicerina, ki se ga kane v vodo, zabram razpokanje. Po čistem glicerinu postanejo roke premehke in preobčutljive in tem rajše pokajo. Kurjava zahteva prenovljerije zraka. Mnogo je gospodinj, posebno po deželi, ki se ne upajo odpreti okna, češ, saj se vse shladi in zlepa zopet ne pregreje. Saj shladiti sobe ni treba, le prenoviti zrak je potrebno, to se zgodi najhitreje, ako se odpro vrata in nasprotno okno,-v par minutah je prezračena soba. Slab, zaduhel, smradljiv zrak se zlepa ne segreje, prezračena soba pa je hitro topla. Pozimi, ko smo navezani na zaprte prostore, rabimo v istih mnogo več svežega zraka, kakor poleti. Zato gospodinje, opustite staro navado, zabijati pozimi okna, odpirajte jih in prepričajte se same, koliko se prihrani drv, ako se pravilno zrači. x Apode tf&jfinejše vseh. inamK Kot najboljše sredslvo, ki hitro lajša in prežene kašelj ter nas pri obolenju na dihalih obvaruje hujših bolečin, se izkazuje Thymomel Scillae iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Dobi se skoro v vseh lekarnah in velja 1 steklenica 2 K 20 h. Na ime Thymomel Scillae se mora strogo paziti. MOJA STARA izkušnja mo uči, da moram za nego kožo rabiti le Steckenpferd iilljno mlečno milo Bergmanna & Co., Tcšin ob Labi. Komad po 80 vin. se dobiva povsod. 442/П/12 za moške in volneno za ženske obleke zadnje mode razpošilja najceneje Jugoslov. razpošiljalna R. STERMECKI v Celju št. 205. Vzorci in cenik čez 1000 stvari s slikami poštnine prosto. Zavod za tečaje o TRGOVSKI veoi Friđ. Mest j r, imejitelj preko evrop. mej znano bivšo trgovske akademije, Lipsko. Prospekte pošilja zastonj ravnateljstvo. 3317 lova oHsi in dokazano trajen dohodek li 8.000 io 15.600 nudi prevzetje izdelovanja patent, uradno za-var. stavb, predmeta, ki ga izdeluje lahko vsak brez strok, znanja. Že nveden v nad 100 okrajih. Trajna izdatna podpora od strani glavne tvrdke. Najboljša priložnost za osamosvojitev, primerno tudi kot stranski zaslužek. Ni potreben strojni obrat. Resni ponudniki, ki razpolagajo s 3—5000 K kapitala, naj se oglase pri „Union Wesf-deutsche Bau-sj industrie" G. m. b. H. S Dusseldorf 519. Zaslužek 2—4 K na dan in stalno z lahkim in pi iijubljenim pletenjem doma. s hitrim pletilnim strojem „Patenthebel" nedosežno praktičnim in trpežnim. Nauči se lahno in zasloni. Znjamče-no, da sc delo oovsod lahko oddaja. Pojasnila dajezastonj podjetje za povzdigo domačega pletenja Kari Wolf, Dunaj VII., Mariahllfer-strasse št. 82. 2997 1 Najcenejši vir za btsiiiiliažgomo in piafno. 2aviteii silili, tovaznat'.fo: šiljatev, cena 40 m K 18 -. Ti ostanki so 2 do 5 m dolgi, iz izborne kakovosti. Platnene rjuhe brez Siva iz zelo močnega domač, lanenega platna, 21/« m dolge, 150cm široke, 1 kos K 2 80. Najmanjši odjem 6 kosov. Pošilja se samo proti povzetju. Vzorce na zahtevo zastonj in franko. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Največja izbera vseh vrst posteljnih preprog, inlet m kriset blaga, platna, sifona, brisalk in žepnih robcev, namiznih prtov, cefirja, keper blago, barhanta, sukna za obleke itd. 2558 Johann Schkoda Roth-Kasteletz it. 11, Češko. Tkalnica platna io bombaževine. Pitana perutnina! Meso! Franko po povzetju; 5 kg košara vsebuje: 1 mastno gos ali 3—4 kokoš' za juho, pulardi ali race (najfinejše sveže zaklanoj ali sveže volovsko meso ali teletina K 6*70. 5258 M. J. Schwarz, Buczacz. Na prodaj = majhna kmetija 7. opeko, 8 oralov zemljišča, sadni vrt, njiva ter gozd. Cena 7000K. Več pove: Franc Golob, Slape št. 24 p. D M. v Polju. 3348 Sodarji, mizarji, pozor! Po ugodni ceni so naprodaj razni 3303 m scdarje ter mizarje kot žage, brusilni stroji ter razni stroji za obrezovanje, prirezovanje ter žamanje dog. Proda se tudi troje železnih vozov in več metrov tračnic. Več pove tajništvo,Živinorejske zveze' v Šmaici, p. Kamnik. Le pri vpcrabi od leta 188G sijajno pohvaljenega, z znamko zakonito zajamčene posanejo epremočn , zelo trpežni, mehki in sposobni za teščenje. Izbori*' tudi za p:eproge za \ozove, konjsko opravo, gonilna jermena iti Dobi se povsod v škatljah po 3t> vili. in večjih posodah, kjer m pri snmo7astopstvu J. Lorenz & Co., Heb na Češkem il Bohme & Lorenz, Chemnitz, Saško. Blagovolite mi zopet poslati gamitrana, kaj li jako dobд se obnese pri opravi za konje in pri obutvi. Brassć FUldvdr, 1. septembra 1905. 'Fr. Tichy. Me pušKe izvrstno za-streljene, najboljše kakovosti dobavlja po najnižjih tvor-niškin cenah c. in kr. dvorni založnik JAN KONRAD v Briix-u št. 4486 (Češko). Lancastrske dvocevkc z jeklenimi cevmi in vloženimi srebrnimi pnsami K 46*—, 62 —. 67*50, 72 —. 79 50 in naprej. Hammerlesove dvocevke samonapetnice brez petelinov, nov model, trikratni Oreencrjev zaklep, ognji z varstveno napravo K 112 —. Največjo izbiro lovskih pušk in samokresov dobite v mojem glavnem katalogu, 4000 slikami, ki se vsakomur pošlje zastonj in franko. 3000 kupcev ali soudeležencev za vsako vrsto tukajšnjih ali zunanjih trgovin, hotelov. hiŠ, posestev i. t. d. najdete takoj in brez plačila provizije pri .Vermiiiiiuis-Reiorra' 1 za varstvo interesov prometa s posestvi Dunaj L, FHseMit 9. Glavna zastopstva: Inomost, Praga, Moiiiovo. Zahtevajte v svrho dogovora brezplačni obisk našega glavnega zastopnika /a Vaš kraj. Enako prosimo vse, ki imajo naprodaj kako posest ali so menijo soudeležiti. da nam natančno naznanijo svojo želje in jim moremo brezplačno postreči. Ne stane prav nič! [-♦♦ ♦ _ _. t A nega blaga, oksforda, blaga za postelje, ka- rve vrste za 20 K, finejše vrsto za 25 K franko po povzetju, Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Srajce za gospode iz flanele ali cofirja 1 komad K 180, 2 20, 2 60, 3, in 4. Pri Odjemu 6 kom. srajc jih pošljem franko. Pri naročilih zadošča navedba širine vratu. Dopisuje se slovensko. milijon ude! za honje loiiipLvele Neobhodno potrebne za vsakega lastnika konj so naše sveiovnoznaiie, nepre-modljive, zelo trpežne odejo za konje, ki so izdelane kompl. vel. iz posebno debele, tople, brnske volne, vsled česar varujejo konje pred vsakim pre-hlajenjem in obdrži vedno zdrave. Naše trpežne odeje za konje se dobivajo v vsaki poljubni barvi m se prodajajo od propadle tovarne po naslednjih izredno nizkih cenah: 1 komad konjska odeja, kompletna, velika lo . K 1*95 3 komadi konjskih odej, r „ „.„ 5'70 6 komadov „ „ ,, „ „ , „ 11* — M. Sw(Ma, Sanaj III. fiisssgasse 13-106. K Г95 za poskušnjo za lOdnevni ogled. Puška enocevka Lankaster KiiO"-, dvocevka Lankaster K 30-, Hammerless-puška K 70'-, Flo-bert K 8 -; samokres K 5 -, pištola od 2 K naprej Ilustro-van cenik zastonj. F. DUŠEK, tovarna orožj Opočno št. 2137, ob drž. želez , Ce ko. Gospodinje! Pozor! g Ne kupujte presnega ma niste poizkusile slovite, В1Л1Ш5ШЕ1ПА Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite, splošno znane, svetovne znamke ,UNIKUM" I тнасбнншЕ m .unrnum- ni rastHn- s^Sr i ska margarina. - ga ,мттт<5™SEi' I stejše goveje obistne tolšče HOSS ,1ШЗЗШШ je z visoko pasterizirano sme- resnično edino in pravo ^gl tano, ima torej največjo re- nadomestilo za presno ma- j™ dilno vrednost in je resnic- slo, ki daleč prekaša vs e no zdrav. doslej hvalisano. mmum ^З^ i stejši naravni izdelek. tlalB!ffifillil je varovano 1ЕПШ91т< je 4no/ stalr° drža7J10 kontrolo Ц ,вдШЕгШ1|1 za 3U /0 in je to razvidno na vsa- £3 cenejši od navadnega pres- kem zavitku. Cenjena gospodinja! Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za gj pečenje praženie кнћаије maslen krofi samo Bloimscheina »Uirikum' margarino 1 Dobiva se povsod. — Poizkušnje gratis in franko. Združene (vernice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV. Ш II ШШ- ^zložna, cena It^"""' Ц——л. Ml'i i--J in varna ^S/J'8 Cunard Line Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Ivernia 29./10. Carpathia 12./11. Laconia 28./11. 1912. Iz Liverpola: Lusitanija, (najhitrejši največji in najlepši parnik sveta), 26./10., 14./12. 1912, Mau-retania 16./11., 7./12. 1912. Pojasnila in vožne karte pri finarej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnjiTrst-Nevv-Jork III. razred K 220"—za odraslo osebo vštevši davek in K120.— za otroka pod deset let vštevši davek. Ceno posteljno perje znamkjilvslrijapriporočajo najbolje 5 kg K 9 60, boljše K 12-—, belo K 18-—, snežnobelo K 30-—, K 30-—, najfinejše K a -K 48- — , naredi polne in najlažje postelje, zato velike pernice z dvema Blazinama od 16 K naprej. Dobiva se le D. Schnurmacher, Taus 246 Češko Vzorci in cenik tudi za narejene postelje zastonj. Pošilja poštnine in carine prosto po povzetju. D^sr Le naravnost od tovarniške razpošiljalnice „SUDETIH" Km štev. 301 (avstr. Slezija) kupite 3030 blag-o za moške in ženske obleke kakor tudi а1езко platnino najboljše kakovosti po najnižjih tovarniških cenah. Ostanki zelo poceni. Zahtevajte vzorce. Krasne sezijske novosti. Ne smete pozabiti, imamo zdravniško priporočeno in okusno sredstvo, ki lajša in popolnoma odstrani oslovski kašelj in to je Јћцшоше! Scillae. Izdelovanje in glavna zaloga v B. FRAGNER-ja lekarni c. in kr. dvor. dobavitelj Praga III., št. 203. Prosimo, vprašajte svojega zdravnika I 1 steklenica K 2'20. Po pošti franko proti naprej pošiljatvi K 2-90. 3 steklenice proti naprej poši-ljatvl 7 K. 10 steklenic proti naprej pošiljatvi 20 K. Pozor na ime sredstva, izdolovatelja _ - '^T in varstveno znamko. 3118 Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: Rihard Sušnik, ^јјШр dr. G. Piccoli, Jos. Čižmaf.