Kako je sedaj z denarjem? Kar smo pričakovali, se uresničuje. Ljud-zpregledujejo, da nima nikakega pomena, ali denar doma in ga nosijo zopet v pre-nji meri v posojilnice. Prav tako ne hodijo dvigat samo za kake prazne stvari, ampak jajo le takrat, če je res nujna potreba. Tudi , ki nehali varčevati, so znova začeli ar zbirati in ga nositi v posojilnice. Nekaj ih je seveda äe povsod, ki žive v strahu in liru, ali pa takih, ki špekulirajo. Tako pri-i počasi vendarle pomirjenje med ljudi, o je prav. kajti če je kje denar varen, je in v posojilnicah. Tudi drugod se razmere Šajo. Tako rastejo znova hranilne vloge v triji in tudi na Nemškem. Tudi tam uvide-b vedrio bolj, da nemir in zbeganost ne vodi un or. Upajmo, da bo to nastajajoče pomirjenje sli srednji Evropi rešilo polagoma denarno io in da se bo začela na ta način po malem 6vati tudi gospodarska kriza. Velik del vse lovne gospwlarake ltrize je namreč v med-pjnem nezaupanju. Ko znova zraste zaupa-bodo začeli izginjati tudi drugi vzroki go-darskih kriz. Ko bodo nekateri Dómoljubovi naročniki i ta naslov, bodo rekli: »Saj nisem pozabil! m navado, da vsako leto obnovim naročnino Mohorjevo družbo že takoj v jeseni ali po-i, ko dobim Mohorjeve knjige, tako da vse iviin z eno potjo! tako sem si že pred ka-i dvema mesecema zagotovil lepo branje za ikc 'ečere v naslednjem letu.« Dobro si iril in tebi niso namenjene te Ce, razen če morebiti želiš dobiti kako jo za doplačilo. Takrat, ko si knjige prejel, vedel, katere knjige za leto 1932 bi lahko čil vezane in katere za doplačilo. No, to 0 še vedno doplačaš, toda danes o teh knji-ne bomo govorili, pač pa bomo o njih ko poročali v eni izmed naslednjih številk. Danes se namreč želimo malo pogovoriti »tirni, ki iz kakršnegakoli vzroka še niso jvili naročnino za 1. 1932. Res je, da je za e čas do 5. marca, torej še dober mesec. 1 vidno je boljše, da vse napraviš malo godaj, nego prepozno; posebno je pa ko-o, če e človek navadi, da nobene potrebne "i ne odlaša prav do zadnjega. In taka res potrebna stvar je tudi Mohor-knjiga. Ze dobrih osemdeset let obstoja lorjeva družba in slovensko ljudstvo jo od Pripomniti moramo, da so se naše posojilnice v teli težkih mesecih dobro držale. Četudi so imele navodila, naj ne izplačujejo ni-kakih večjih vsot, so vendarle po večini mogle ustreči svojim vlagateljem, vsaj tistim, ki so res nujno denar potrebovali. Nekaj posojilnic pa je skoraj ves čas poslovalo brez omejitev. Zaupanje, ki so ga poprej imeli ljudje v naše posojilnice, se je izkazalo za upravičeno in se bo sedaj spet v polni meri povrnilo. Poudariti pa moramo, da seveda konca denarne krize še ni, ampak da se le opaža veliko zboljšanje. Tudi nalezljive bolezni, ki nastanejo, ne odnehajo naenkrat, ampak le počasi izgubljajo svojo silo. Tako tudi bolezen nezaupanja, o kateri smo zgoraj govorili. Ko mine denarna kriza, to občutno pomanjkanje gotovine, bo gospodarska splošna kriza še vedno pritiskala. Zato bo tudi potreba varčevanja in skromnosti še vedno v polni meri v veljavi. Le s pridnim delom, s skromnim življenjem in varčevanjem bomo prišli iz viharja svetovne gospodarske krize kolikor-toliko nepoškodovani. leta do leta više ceni. S početka ni imela marsikdaj niti tisoč naročnikov, okoli 1. 1860 pa je začela hitro naraščati in je dosegla ob koncu svetovne vojne visoko število 90.512 udov. Zmede po svetovni vojni, izguba Primorske in Koroške, izguba Celovca, selitev v Prevalje in druge nezgode so jo sicer začasno vrgle močno nazaj, tako da je 1. 1926 štela še samo 38.093 udov. Toda tega leta (1926) je začela ponovno naraščati in je v zadnjih šestih letih poskočila za nič manj nego za 23.755 udov, tako da jih šteje sedaj že zopet 61.848. Njen razmah pa s tem še nikakor ni končan. Kaže nam samo, kako se Slovenci vedno nanovo zavedajo, kako silno potrebna in koristna jim je književna družba, ki jim za kar mogoče nizko ceno preskrbi čimveč lepega in koristnega branja. Zato se nam je pa zdelo potrebno, da pravočasno opozorimo svoje bravce, da prav zagotovo obnovijo naročnino vsaj v teku meseca februarja. Pa še nekaj drugega nas je nagibalo, da smo že mesec dni pred potekom roka za naročanje zopet spregovorili o Mohorjevi družbi. Vemo namreč, da mnogi s?.mo radi tega niso naročeni na knjige, ker jih nikdo ni pravočasno opozoril. Sedaj ste knjige že prebrali, pokažite jih tudi znancem in prijateljem, pa bo marsikdo rekel: »Saj tako pri koncu pa tudi jaz nisem, da bi ne zmogel 20 Din za šest knjig!« Res je težka za denar, a vendar kar mora biti, mora biti! Nekaj razvedrila more imeti človek tudi v slabih časih. In ne boš dobil lepšega in cenejšega razvedrila, kakor če kupiš sebi in svoji družini šest knjig za dva kovača Poleg razvedrila ti bo pa dala Mohorjeva knjiga tudi pouka. V naslednjem letu bo n. pr. izšla knjiga o perutninstvu. Če boš prebral samo to knjigo, boš morebiti imel od nje koristi za precej več kovačev, nego te jih je veljalo vseh šest knjig. S tem smo se pa že dotaknili vprašanja, katere knjige bo izdala družba v letu 1932. O tem pa prihodnjič kaj več! Kupčija s človeškim življenjem? Zadnje čase so se po deželi silno razširila razna posmrtninska zavarovalna društva. Dobivamo poročila, da so po nekaterih župnijah vse stare osebe — od 70 do 90 let — zavarovane, nekatere celo po deset in še večkrat, ne da bi za to vedele. Uredništvo lista je dobilo veliko vprašanj in prošenj, naj zavzame glede teh zavarovanj svoje stališče. Zavarovanje zoper nezgode, na doživetje ali za slučaj smrti, pri solidni zavarovalnici je gotovo nekaj dobrega. Nekateri stanovi imajo taka zavarovanja naravnost z zakonom ukazana. Dobro je, ako si s plačevanjem malih prispevkov človek preskrbi pomoč za slučaj nezgode, za starost, ali pa za svoj pogreb in družino. Slabo pa je, ako se človek zavaruje lahkomiselno, vedoč, da ne bo mogel plačevati prispevkov za zavarovanje, ali pa če zavaruje drugega zgolj iz špekulacije, računajoč na pravočasno smrt svojega zavarovanca in s tem na svoj lastni profit. In na to dvoje se zdi, da ljudje premalo mislijo. Pri raznih samopomočih morajo člani doplačevati pri vsakem smrtnem slučaju. Takih smrtnih slučajev bo Vedno več, ker so zavarovani ljudje, ki stoje z eno nogo že v grobu. Smrtnih slučajev se v enem razredu lahko nabere na stotine v enem letu in prispevki članov gredo lahko v tisoče dinarjev. Ljudje božji, ali ste premislili, če boste te svote lahko plačevali? Ali so vas agenti o vsem podrobno poučili? Nekje je umrl občinski revež, ki je bil brez vednosti večkrat zavarovan. Zlepa niso koga 1' Ne pozabimo na Mohorjevo družbo! s /7 po smrti tako preklinjali, kot tega ubogega reveža. Zakaj? Umrl je par dni prej, preden je potekla »čakalna ioba« in njegovi prijatelji so se obrisali za težlce tisočake... Nekje drugje so tudi večkrat zavarovali berača, ki je že desetletja spal po hlevih in šupah in je bil ves onemogel. Da ga vzdrže določeno dobo pri življenju, ga sedaj naravnost pitajo z vsemi mogočimi dobrotami, katerih prej, revež, nikdar okusil ni. Ali ga bodo pitali tudi potem, ko bo nastopila možnost, da dobe za njegovo smrt zavarovalnino? In glejte, ljudje božji, to je grdo in nekr- ščansko! Zavarovati človeka zato, da iz. čim hitrejše njegove smrti naredim zase proht. in ne vem, kje bi dobil tako krščansko popolnega človeka, da zavaruje morda neznano osebo, pa bi ne gojil v svojem srcu želje, da bo »pravočasno« umrl! . Krivda za vse to ne leži na zavarovalnicah, ampak na ljudeh, ki lahko tudi na sebi dobro stvar zlorabljajo v svoje sebične in nekrščanske namene. Mi se bojimo, da bodo na račun takih špekulantov s človeškimi življenji trpele zavarovalne družbe in pošteni, solidni zavarovanci. Črne bukve kmečkega stanu (Konec.) 2e takrat, ko smo govorili o Nemčiji in o njenem gospodarstvu ter o dr. Krekovem mnenju, za kaj naj kmet v prvi vrsti izrabi svojo zemljo in kako naj ravna z njo (glej jDomoljub 13. jan. 1932!), smo se nekoliko dotaknili tudi vprašanja, od kod prihaja strašna kriza, ki dandanes pretresa vesoljni svet. Omenili smo, da je sedanje revščine na deželi v veliki meri kriv ravno »razkrajajoči dobičkarski in sebični duh, ki ga je rodil pogubni liberalizem in po katerem je postala zemlja predmet dobičkarstva in trgovine, kakor vsak obrtni izdelek.« Se o tem par \jsed: Vsi, ki pišejo o sedanjih težkih časih, so teh misli, da ne sinemo iskati vzrokov pomanjkanja in stiske nikjer drugje kakor ravno — v človeku samem! Sicer je res človeška narava in navada, da vselej, če se zgodi kaj napačnega, vsak gleda le okoli sebe, svojega bližnjega; da bi pa se ozrl sam vase in preudaril, če ni more-biii sam kaj prispeval k tej nesreči, to nikomur ne pride na pamet. Toda, čeprav ni prijetno in tudi ne lahko, ne pomaga nič drugega, kot da gre vsak sam vase, premisli svojo notranjost in se potrka na prsa ter odločno sklene, da bo poslej hodil po drugačnih potih. Najprej moramo biti na jasnem, da do tega težavnega položaja, ki smo danes v njem, nismo prišli kar čez noč! To se je pripravljalo cela stoletja, zato pa tudi ni vsa krivda za te razmere samo na nas, ampak je je mnogo tudi na naših prednikih. Življenje ne dela skokov, marveč se razvija počasi, toda dosledno. In tako se ie človek počasi oddaljev«! od sveje prave poti, da se od začetka tega niti ni .zavedal In potem je šlo vendo bolj in bolj na stran, dokler se nismo nenadoma zavedli ob prepadu! Ljudje so se spremenili, močno spremenili! Vsi, od najvišjega do najnižjega. Nič več se ne zavedamo, kakšno je naše pravo razmerje do vsemogočnega Stvarnika nebes in zemlje in do našega Očeta; pozabili smo, kako se moramo obnašati do svojega bližnjega; in končno se nam je zatemnilo še to, kako naj izrabljamo naravo, ki nam jo je Bog položil k nogam, da nam služi in nas podpira v naši službi Bogu! Začnimo od spodaj: kako se je izpačilo naše gledanje na zemljo, na naravo! Ko je Bog človeka ustvaril, mu je, kakor sem že zgoraj rekel, dal oblast nad vso zemljo, da si jo osvoji in jo rabi za svoje zemeljsko življenje. Toda po kr-scanskem pojmovanju ni človek neomejen gospodar svoje zemlje, ampak samo njen upravitelj, gospodar, ki ima dolžnost, da varuje domačijo in družinska izročila ter jih neokrnjena predaje svojim naslednikom. Kmetu ni bila zemlja samo gospodarska vrednota, kapital, proizvajalno sredstvo, temveč domače ognjišče dela m življenja, skupna last preteklih in sedanjih rodov, ki se vsi trudijo za isto rodno grudo! Po tem pojmovanju je kmet služil svojemu domu in svojemu rodu, ni smel kmečkega doma svobodno prodajati, ne razdeljevati ter drobiti na malenkostne kose. (Glej dr. J. Jeraj: »Socialno vprašanje« 153—191 !) Ljudje so se zavedali, da je »Gospodova zemlja in vse, kar jo napolnjuje« kakor pravi sveti pesnik v 23. psalmu. Vedeli so, da ni zemlja naše stalno prebivališče, ampak samo začasno; da radi tega ne smemo mi njej služiti, ampak ona nam!... Dolgo stoletij je vladalo to naziranje, ki pa se je zmerom bolj kršilo in krhalo, dokler ni liberalizem in iz njega nastali kapitalizem vse to postavil na glavo, razbil pravi odnos človeka do zemlje in povzročil vso bedo, ki jo gledamo in čutimo vsak dan. Zakaj danes mislijo ljudje, da je zemlja samo zato, da si nekateri napasejo svoj nenasitni pohlep po imetju, ne pa zato, da celemu svetu, vsem ljudem daje vsakdanjega kruha. In potem ni čudno, če pridejo do tako nečloveških misli, da v Ameriki in drugod s pšenico kurijo svoje stroje, medtem ko v isti deželi milijoni stradajo kakor psi! Cele stotine in stotine vagonov bombaža sežigajo in mečejo v morje, zraven njih pa milijoni brezposelnih revežev prezebajo in se tresejo od mraza ! Na stotine in tisoče vagonov živi! potapljajo v vodo in uničujejo — pomislite, samo 1. 1931. so v Braziliji po ukazu vlade vrgli v morje 2 milijona 652 tisoč 507 vreč kave! — samo, da bi ostala cena na višini! Ali ni to peklensko delo, vnebovpijoč grell! To je kakor če bi imel človek polno košaro kruha in bi ga revež prosil, naj mu ga da za I dinar, da se bo najedel, pa bi potem oni rajši vso košaro stresel v vodo in dal lačnemu siromaku samo košček kruha! Ali ni to strašno? In danes se to godi!... In pridejo ljudje, ki vse to satansko početje mirno gledajo ter se še roga jo lačnim siromakom! Zato bo Bog bolj kaznoval te neusmiljene krivičnike kot pa bedne ubožce, ki radi tega izgubljajo vero in dolžijo predobrega Boga, češ, da je on dal tak red! O ne, Bog ni dal takšnega reda, on s polnimi rokami deli bogastvo na zemljo. Nemški župnik Emil Fiedler je lepo zapisal: »Zemlja rodi živil, vsega tega, kar imenujemo vsakdanji kruh, stokrat, najbrž tisočkrat več kot morete zaužiti dve milijardi ljudi. Miza je pripravljena, za vse, in bogato obložena - toda razdeljevanje oskrbujejo ljudje sami! Svetovni red, po katerem obrodi zito tridesetkrat, petdesetkrat in še večkrat, po katerem zraste iz jabolčne peške drevo, ki daje zrelega sadja na cente, ta svetovni red je od Boga. Svetovni red pa, ki ga je Bog postavil, S ."»a materijalizma, ki je posledica odtujitve od večno veljavnih načel sv SU Mater/jalist o te Lem človeku ne vidi več svojega brata, ki mu je dolžan po svojih močeh pomagati, ampak nad ležneža, s katerim noče imeti nič opraviti. Vsled tega se tudi v srcih trpečih vedno bolj pojavlja misel, da je vsak, ki kaj ima, njihov sovražnik, ki ga je treba uničiti in se polastiti tega, kar ima. To mišljenje sili trpeče do revolucionarnih dejanj. In v resnici so bile vse revolucije zadnjih stoletij porojene iz te miselnosti. Ako bi znal krščanski svet tudi v gospodarskih ozirih živeti in delati po krščansko, bi mar sikatera revolucija odpadla. Za vse je svet dovolj bogat! Treba je le, da se skupne dobrim pravično porazdele. Načela, kako naj se to zgodi, vsebuje naša vera. Če bomo znali odreči se temu, kar gre bližnjemu, potem lahko upamo, da se bodo razmere spremenile in da bomo tudi mi dobili, kar nam po vseh božjih in človeških pravicah gre! Tu ne velja nič drugega, kakor Gregorčičeve besede: »Vrnite se sami v prvotnost nazaj in našli boste j prvotni svoj raj!« Preden končam, pa samo še tole: kljub vsem težavam in skrbem, ki nas stiskajo, ne obupiijmo! Poglejte v zgodovino, berite »Zjo-dovino slovenskega naroda,« ki jo izdaja »Mohorjeva družba,« pa boste videli, kako so it večkrat ljudje živeli v velikih nadlogah in po manjkanju. Res, da se s sedanjo krizo da primerjati inalokatera v zgodovini, zakaj današnji je zajela ves svet, res pa je tudi, da ni noč nikdar tako dolga, da ne bi prišel dan! Ne bojmo se! Kadar je največja sila, je božja roka najbolj mila. Vsak dan molimo: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh!... Kar prosimo, to tudi ve-rtijmo in se zanesimo na Boga! Predvsem pa: storimo sami, kar moremo, popravimo, kar smo zagrešili! In videli boste, da bo tudi te kria konec, slovenski kmet pa bo stal trdno in neomajno na svoji sveti zemlji ! Zato pa še enkrat molimo iu delajmo! — Jože Greporič. Raffio 12.45 Dnevni 17.30 Salonit Vsak delavnik: 12.15 Plošče vesti — 13.00 Cas, plošče, borza kvintet — 22.00 Cas in poročila. Četrtek, 28. januarja: 17.30 Samospevi gdč Carmen Antič — 18.00 Kmetijsko predavanje -18.'30 Oimnastične vaje — 19.00 Italijanščina -19.30 Srbohrvaščina - 20.00 Pedagogika - 20.3C Prenos iz Belgrada — 21.15 Cerkveni koncert <11 jaškega zbora škofijske gimnazije v St. Vidu mi Ljubljano — 22 00 Samospevi gdč. Dragice Sol (koiuraturne arije). — Petek, 29. januarja: 11JI Soiska ura: O obletnici potresa v naših krajih -19.00 Francoščina - 19.30 Narodi zemlje - 2031 Prenos iz Varšave. — Sobota, 30. januarja: 1W Salonski kvitet — 18.00 Zumberalki uskoki -18.30 Stroj in sodobni človek - 19.00 AngleSfin — 19.30 Otnvne razvojne laze v umetnostni zj» dovini — 20.00 Prenos opere iz Zagreba. -Nedelja, 31. januarja: 8.00 Živinoreja — 9.00 Espe rantslro predavanje — 9.30 Prenos cerkvene gl» be - 10.00 Versko predavanje - 10.30 tlmetnos in znanost pri Ligf narodov — 11.00 Salon» kvintet — 12.00 Cas, poročila in plošče -»Darinka«, spevoigra — 17.00 Magistrov šran* kvartet - 20.00 Muzika 40. p. p. Tiglavskog -22.00 Poročila — 22.15 PIošS:. — PonedeljA 1. februarja: 18.30 Lakota — 19.00 Ceščina - Mf Zdravstvena ura — 20.00 Samospevi ge. Schied' König - 21.00 Salonski kvintet. - Torek, 2 » bruarja: 9.30 Prenos cerkvene glasbe - 10® Versko predavanje — 10.30 Izseljevanje Belokrc jincev - 11.00 Salonski kvintet — 12.00 Cas, P» ročila, plošče -- 15.00 Prismuška šola po Steni* harjevih - 15.30 Dekliška ura - 16.00 Sloveni narodne s salonskim kvintetom pojejo gdč. K» renčan in gg. Jelačin in Žagar - 17.00 Ig« apostoli - 20.00 Eksperimentalno fonetični S» dij - 20.30 Prenos iz Zagreba. - Sred«, l/ bniarja; 18.30 Morje - 19.00 Ruščina -, Literarna ura — 20.00 Mozartova glasba, izw salonski kvintet — 21.00 Lahka glasba, izvaja Ionski kvintet. 9 Z zob zavedno izgine kamen, ce jemlješ dnevno KALO D 0 NT Sargov Kal odori t,je edina zobna krema, katera vsebuje učinkoviti dodatek proti zobnemu kamnu (Sulforicinoleat po Dr.Bräunlichu). ttfeLfiÜSNT Proti zobnemu kamnu Duh. svernili Aniou (jemali, /.upnik v at. Jer-na Dolenjskem, je praznoval 75 letnico rojstva. (Glej dopis iz Št. Jerneja!) v stuciiiški pioiesor «rjiitek! J «tel fleeuik je obhajal te dni svoj GO. rojstni dan. še na mnoga leta! 2upna cerkev sv. Frančiška v Šiški, eno del mojstra arhitekta Jožefa Plečnika. -in če se iz stališča verskih razmer, ki vladajo v Idriji, presoja potreba nastanitve frančiškanov v Idriji, lahko rečemo, eia jih ni potreba. Stri»/e sestre so se umaknile iz njih siainistana v poslopje bivše realke. Tam laido v otroškem vrtcu nadaljevale svoje delu in potujte vale slovenske otroke. Slovenske usmi-ljenke so izgnali iz mestne bolnišnice in nastavili u.ildtnne Italijanke, Za poiialijanče-lije cerkve v.Idriji je torej vse pripravljeno. Treba je !e še vplivati, da škofija ne dobi v do-glcdiiem ?a.-u uvidevnega in močnega pastirja in m čakati, da g. dekan unire. Starčku v takih ; lavmerah bolj najflo pešajo moči, kot bi mu i liccr... j s Proti goriški Mohorjevi družbi. Iz (Jo- > rie 1 prihaja vest, da so tamkaj orožniki zaple- ' liili zalego Mohorjevih koledarjev, kar jih je j še preostalo v tiskarni. Gre baje za kakih 800 j izvt-dov, Razlog li-i znan; saj so oblastva liatisk j d< :< lila. Najbrž gre za slepo divjanje faštič- ! no a tajnika Avenantija in njegovih tovarišev. ! Ti. li drugod na deželi, posebno na Krasti, so ! < v žniki zaplenili pri naročnikih Mohorjev ko-h «r. Vse kaže, da se zgodovina s koledarjem goriške Mohorjeve družbe ponavlja. Tudi lansko leto je goriški prefekt po strogi cenzuri dovi li! nalisk niohorskih knjig, a je čez dober mesec nato izdal na orc-žniška poveljstva ukaz, naj koledar zaplenijo. Ta ukrep ima očividno namen, gospodarsko uničiti Mohorjevo družbo. Ja.-i'o je, ria se naročniki ne bodo več naročili na knjige, ako jim .jih potem orožniki pobere. Ernsta Schwarza, ki ga prištevajo med voditelje berlinskih narodnih socialistov. Francija s Zvestoba «a zvestobo. Ker Amerika noče dati Italiji posojila, je sedaj Francija pač edina država, kd bi mogla podpreti skrajno razrvano gospodarsko stanje Italije. V tem pogledu piše francoski časopis »Temps«, da Francozi poštenemu sporazumu z Italijo niso nasprotni. Toda Italija mora opustili nekatere svoje zahteve. Nedopusten je sploh vsak razgovor o tem, da bi Francija dala Italiji Tunis v severni Afriki. Prav tako Francija odklanja vsako misel, da bi se sporazumela z Italijo na račun prijateljev, ki jih ima na jugovzhodu i Evrope (Jugoslavija!). Kakor hitro bo Italija I to razumela in priznala, bo prijateljsko razmerje'med obema državama lahko čez noč po-: stalo dejstvo in podpora in razne »vredn-sti ne : bodo izostale. Avstrija s Ramo 8 Koroške. V deželni bolnišnici v Celovcu službuje 24 zdravnikov in 182 strežnic. Osrednja kuhinja kuha za 2300 oseb. -Sredi januarja so našteli na Koroškem 17 807 podpiranih in 18.215 nepodpiranih brezposelnih. - Zvezni predsednik je podelil mežnarju m organisti, v Železni Kapli g. Haderlapu ob priliki 40 letnega službovanja častno kolajno. — V St. Rupertu, pri Celovcu so se spopadli narodni socialisti in komunisti. _ Krščansko-socialna stranka in krščanska kmečka zveza f* lmeh zborovanje, kjer sta z odrom na bližajoče občdnske volitve sklenili, da nastopi kr-ičansko-soeialna stranka povsod samostojno. Nemčija nioHv * "J"01 med »wodnjakMjJ in komu. «isti Na neki cesti blizu Berlina » napadli te to komuni«« skupino narodnih soSov Komunisti so oddali ve« strelov in ìTmW ÌZYML r,nj6nlh' dva pa *» Ma mrtva" Smrt je doletela tudi 80 letnega profesorja™ 1 s Anarhisti na delu. Sedanja svetovna go-• j.podarska kriza je pričela z voli o silo vpli-j vati tudi na zrevohicijouirano Španijo. Libe-, ralno-socijalislična vlada g. Azane očividno I nima dovolj ugleda, pa tudi lie moči, da bi se uspešno zoperstavila razdirajo^im silam. Na eni strani koiuuiiisti in anarhisti, na drugi ne. zadovoljni monarhisti in ne nazadnje po samovladi hrepeneče Španko orožništvo lira Španijo v obupeu položaj. Nemiri se ponavljajo vsepo vsod. V Mazar Rcehesu so komunisti in anarhisti zanetili ogenj v župni cerkvi, polili z bencinom glavni oltar in ga zažgali. V lìilbau-u se je množica 2C00 komunistov podala pred ječo in zahtevala dva zaprta tovariša, kar se je tudi zgodilo. Drugega dne se je zbralo v Bilbau-u 80.000 delavcev k pogrebu tov« rižev, ki so bili v spopadih z orožništvom ustreljeni. Organizirani izgredniki so se na več krajhi polastili železnice z Bilbau-a v San Sebastian in so zavzeli postajo Baracaldo. Sploh so postopali čisto po načrtu, po katerem nastopajo komunisti, kadar se hočejo polastiti oblasti. V pokrajini Bilbau je porušenih mnogo cerkva. V St. Cruzu so tamoSnjo cerkev zažgali in je zgorela. V Valenciji so zgorele do tal tri hiše božje. V premogovniku Figols so se štrajkujoči delavci polastili orožja in napadli oddelek vojaštva. Vojaki so se morali umakniti v vojašnico. V Navascuesu so zasedli uporniki telefonsko centralo. V Salvatu so ro-varji zaplenili vso zalogo dinamita. — Po zadnjih poročilih je vojaštvo anarhističen puč zadušilo. s Framazonski pojmi o svobodi. Uradni list španske vlade objavlja cdlöK o razpustitvi jezuitskega reda. Odlok jezuitov samih ne goni iz dežele in lahko še dalje ostanejo v Španiji, ne smejo pa več javno delovati kot člani reda V tej omejitvi pa je odlok še vedno zelo oster. Odlok pravi med drugim, da država ne priznava jezuitskemu redu nobene pravne sposobnosti več, tudi ne jezuitskim šolam in drugim ustanovam, ki so direktno ali indirektno odvisne od jezuitskega reda. V desetih dneh mora prenehati skupno življenje jezuitov, v bodoče ,Militi ne bodo imeli niti javno, niti v drugi obliki tavati skupaj v skupnih bivališčih, kil S? ^ T"M 0haJati- «h M «a kakršenkoli način ohranili svojo skupnost. Od današ- dneva dalje je red« prepovedano J-S * 8 taetfcn. Vse imet. drfeve °'Ve 86 Mpl0nl Preide v last s Dalekovidni državniki. Doslej je v M gijski državni upravi bila dana prednost Iran. coščini, to je jeziku Valoncev, in se je le v občinski upravi trpela flamščina, ki jo govori velik del belgijskega prebivalstva. Vlada L. sedaj predložila parlamentu zakonski načr( ki priznava obema jezikoma popolno enako, p ravnost. Vsak Fiamec bo lahko napravil vloJ go na državne ustanove, bodisi sodišča, polii cijo ali na ministrstvo v svojem jeziku in vsaki državni urad, torej tudi vsako ministrstvo m« bo dolžno odgovoriti v njegovi materinščini, torej v flamskem jeziku, kar doslej ni bilo, ker Valonci flamščine niso znali, Flamcev pa v visoke urade niso radi pripuščali. Poslej I vsako ministrstvo imelo svoj valrnski in flau-f ki oddelek in se bodo zato prošnje in pritež-be lahko hitro reševale. Zakaj, če bodo hoteli Valonci službovati v flamsikeni oddelku, se bode morali najprej naučili flamščine in narobe Valonci, ki se ne bodo naučili pravilne tla» ščine, bodo tudi po novi ureditvi lahko dosegi najvišja uradniška mesta, seveda le v svoje« valonskem oddel: u. Tako bo dosežena v ministrstvih re3 popolna enakopravnost obeli državnih jezikov. Kar se tdče državnih in občinskih uradov na deželi, bo pa takole: V krajih, kjer prevladuje flamščina, bo uradni jezik flamski, drugod bo dana prednost fra n coščini | V občinah, kjer doseže jezikovna manjši vsaj 80% prebivalstva, se morajo izdati vsi | javni oglasi v obeh jezikih. Občinskim sveto» i je dana pravica, da določijo, v katerem jesti 1 naj se vrši notranje uradovanje. V smislu ni-f čela o rabi jezika se po zakonskem načiiti c država v tri dele, v severni, kjer prevladujt| flamščina, v južni, kjer bo francoščina uradni: I jewk, in v pokrajino okoli Bruslja, toi je dvcM. ( ziöna in kjer prevladuje francoščina. Od ur*! 1 j ditve jezikovnega vprašanja pričakujejo Bel i gijci — kot poroča njih časopisje — zelo im|| go: oba belgijs! a naroda bosta zadovoljna is J država bo še bolj močna na znotraj in zunaj. | Amerika m s Itazno. V Clevelandu so preminuli Wal ( Modic iz fare Sv. Gregor, Anten TekavSič is * 71 letni Valentin Bolkar. — Zamorcev je t Clevelandu 71.899, V istem mestu je mi g 34.000 oseb, ki ne znajo piasti ali «teti. - 'il Springfieldu III. so naftli nekega dne v želeji I škem vagonu pet oseb mrtvih vsled iavžM alkohola. - 68 ranjenih in 5 smrtnih žrtev t zahteval te dni orkan («ileu veter) v drža« Mississippi. — Ameriški poslanik za Japonsk«.J Forbes v mestu Tokio namerava podati ossia*-» | ko vsled spora med Japonsko in Kitajsko. - ' V Chikagu je okrog 50.000 družin, ki so zdaj , odvisne glede preživljanja od dobrodelnosti - V večnost je odšla Frančiška Vesel, roj Jernejčič iz Zagradca pri Žužemberku. Drobne novice Konkurs sta napovedali nemški mestni občini Dortmund in Dresden. Sploh Nemäi1 1. marca ne bo več mogla plačati name' ščencev. «fto 2'652'507 *reè kave s« potopili tekom M 1931. v Braziliji v morje. Narobe svet! Poseben fond *a bresposelne v znei«1 375 milijonov dolarjev so ustanovili v Am* liki. Za 3 milijone ljudi se i« »ovetelo v M», 1928. prebivalstvo Evrope. i t KAJ JE Zahvale Podpisana Strajhar Lucija, Mostnik 56, ■ se naiprisrčneiše zahvaljujem upravi »Domo-[ liuba« za tako naglo izplačilo zneska 2000 I dinarjev. Dne 24. decembra 1931 mi je ogenj uničil stanovanjsko hišo. Potrudila se bom v svoji hvaležnosti, da bom »Domoljuba« povsod priporočala in sama ostala zvesta naročnica. Motnik, 17. jan. 1931. Štrajhar Lucija s. r. Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Prejel sem od Vas poslanih mi 2000 Din, ker mi je totalno pogorela hiša dne 27. dee. 1931. Zato se Vam najtoplejše zahvaljujem, ker ste mi prvi priskočili na pomoč brez vseh ovir. Ostanem Vaš nadaljnji naročnik »Domoljuba«. Miha Bulina, Ajbelj št. 5, p. Nova sela pri Kočevju. Osebne vesti d Duhovni svetnik g. Anton Lcsjak je do-»olnil 75 let. Ljubezen za ljubezen. Bog ga iivi še mnoga leta! d 60 letnico rojstva je praznoval te dai g. Tomaž Zabnkovec, župnik na Robu pri Vel. .aščah. Bog ga ohrani faranom še mnogo let! d 60 letnieo je slavil te dni veliki Slovenki umetnik arhitekt g. Jožef Pločnik. Naj Bog hrani njega in njegovo delo blagoslavlja do ikrajnih mej človeškega življenja! d Bled Je Myastil tamošnji g. kaplan Fr. Sornik in odšel na svoje novo službeno mesto P Begunje pri Radovljici. d Gospod minister Janes Pueelj je pretepli teden obiskal ljubljansko javno bolnišnico, Eigijenski zavod in Otroški (dečji) dom. Ko «e it o vseh teh napravah zelo pohvalno izrazil, S» odpotoval domov v Velike Lašče. li d Za pomočnika ministra sa trgovino in Bkdustrijo je bil imenovan g. narodni poslanec Bkn Mohorič. 1 Domače novice K d Gospodarski nasveti sa prihodnji teden, ■kdaljuje se s prebiranjem krompirja, lušče-nem koruze in čiščenjem Sita. — Posebne važ-BmU je v zimskem času pravilno krmljenje Ivine. Dobremu travniškemu senu primešaj ■»kaj peso in repe. Cim več krmiš s slamo, Bin več pridevaj obeh. Da bo živina dobila vvolj beljakovine, ne zabi na močna krmila, i Rvropa naj si sama pomaga, pravi Ame- »Samostojno« maadiursko državo hočejo (tanoviti Japonci. ; SO milijonov beguncev je na Kitajskem. Ijlliko časa bo to ljudstvo še molče trpelo!? Pogodba o nenapèdanju med Rusijo in p »ko je podpisana. i 600 milijonov frankov posojila je dobila jška. 185 milijonov tlatih dolarjev so sopet »gnili Francozi v Ameriki. Francoska poslanska iborniea je teredtla jrečino (flasov zaupanje Lavalovd vladi. 70 müljard slatiH frankov so vredne zlate loge Francije. NOVEGA na pr. na oljnate tropine. — Ob ugodnem vremenu snaži drevje, zlasti ne zabi na zatiranje mrčesa! Suhe plodove po drevju oberi in se-žgi. Proč z vodenimi poganjki! Rezanje eepi-čev za črešnje, češplje in slive se že bliža koncu. — V vinogradu je na dnevnem redu rigolanje. O kolju smo že zadnjič povedali. Škropilnice in drugo orodje očistimo! —■ V kleti pozor na mlada vina, da se takoj odpravijo morebitne napake! Nadaljujmo s pretakanjem! Zmerno žvepljajmo. Pozor na čisto posodo! Varujmo klet pred hudim mrazom! — Pripravljajmo seme za vrt, obrezujmo živo mejo! d Mnogi ljubljanski gostilničarji so cene hrani znatno znižali. Cene vinu so na splošno še previsoke. Naj gg. gostilničarji tudi v tem pogledu kar sami napravijo red. d Umna prašičereje». Deset lepih prašičev špeharjev je zredil in te dni prodal, Mustar iz Rašice pr( Velikih Laščah. Pač lep zgled umnega prašičerejca in njegove pridne gospodinje, posebno še, ker je Mustar navaden kmetovalec, pa je zredil take prašiče, da jih občuduje vsa okolica. Prašiče je kupil Ivan Jaklič, trgovec v Velikih Laščah, za Zavirška iz Cika-ve pri Grosupljem. d Živinski sejm v Ptuju dne 19. januarja je bil slab; prignanih je bilo 152 krav, 45 te-lic, 84 volov, 16 bikov in 48 konj, skupaj 345 glav. Prodanih je bilo 151 glav. Cene: krave 1.25—4 Din, tellce 3—5 Din, voli 2.75—5.50 Din, biki 2.50—4.25 Din za kilogram žive tele, konji 500—2500 Din. Cene so iste kakor pri zadnjem sejmu. — Naslednji dan je bil sejm za prašiče. Prignanih 134, prodanih 67. Cene: mastni 7—8 Din, polmastni 5.50—8.50 Din za kilogram žive teže. Pri prašičih so cene nekoliko poskočile. d V »Koroškem Slovencu«; čitamo: »Za jugoslovanskega senatorja je bil imenovan tudi bivši nemški poslanec dr. Jurij Grassi. Ne razumemo, kako morejo Nemci govoriti, da se jugoslovanska nemška manjšina zatira? Bolj na roke katerikoli manjšini pač ne gre nobena druga država.« d Kdor ima drobiž po 5, 10 in 20 par, ali pa bivši avstrijski po 10 in 20 vinarjev, ga lahko zamenja za novi novec po 25 par pri blagajnah davčnih uprav. d Koncesijo so izgubili. Trgovinski minister je potrdil naredbo bana dravske banovine, po kateri se vzame koncesija tiskarni Misijonske družbe v Grobljah pri Domžalah. Japonske bojne ladje so prišle pred kitajski Šanghaj. Za 116 milijonov funtov »lata je izgubila Anglija v preteklem letu. Tujski promet v Svici pada; zlasti sottostali Angleži in Nemci. Hranilne vloge rastejo v Avstriji. Na Dunaju je 2108 odvetnikov, v celi Avstriji pa 3100. Zakon o preložitvi dolgov v korist poljedelcem, prizadetih od krize, je predan danskemu parlamentu. Rusko-romoaska pogajanja so se razbila radi Besarabije. 10 poljskih poslancev je bilo obsojenih na j zapor, ker so baje pripravljali nasilen prevrat. I d Več kot 30 milijonov Din so izdali preteklo leto Mariborčani za — »žejo«. d Za 12 milijonov dinarjev so pokadili preteklo leto tobaka v Kranju in v Novem mestu. d Na pet dni tedensko so skrčili obrat v ljubljanski tobačni tovarni. d Tridesetim delavcem je odpovedala delo tovarna kovinskih izdelkov »Saturnuse v Mostah pri Ljubljani. d Hrastniško delavstvo je doseglo, da ostane kljub odpustu zaenkrat še v tovarniških stanovanjih, kjer že težko pričakuje brezposelne podpore. Med tem se delavski zaupniki pogajajo za — znižanje plač. Ker je sedaj za steklarsko delo tako zvana mrtva sezona (ni naročil), je malo upanja, da bodo steklarski delavci še ta mesec pričeli z delom. d Kako je s gostilničarsko pivovarno? Spomladi se začne graditi gosiilničarska pivovarna. Delničarji sicer vršijo vplačila redno, vendar je mod njimi tudi nekaj zamudnikov-, ki odlašajo s plačilom in s tem ovirajo in škodujejo naši aikciji. Zapadle deleže je plačati do konca februarja 1932. Novo upravno poslopje bo končano in dograjeno do"l. aprila. Industrijski tir, jsa katerega se je vršit 12. januarja ogled zastopnikov prometnega ministrstva, se bo začel graditi s 1. marcem. Načrti za strojnico, sodarno itd. so gotovi. V jeseni se bo pričelo z varen je m piva, ki bo tako po ceni kakor po kakovosti prekašalo vsa sosedna. Te dni obiskuje delničarje novi pivovariteij g. Kajmar, ki je sestavil tudi načrte in se bo vršila gradnja pod njegovim vodstvom. d Viorao delovanje mariborskega Aljaževega kluba. Zadnji občni zbor SPD je pokazal med drugim, kako silno važno in plodonosno je delo mariborskega Aljaževega kluba. Klub šteje 44 članov, med temi 12 izvršujočib. V preteklem letu jo oskrbel na ranih planinskih postojankah 5S sv. maš ter tako omogočil planincem, de so aadostili svoji krščanski dolžnosti ob nedeljah in praznikih tudi na Metih v planino. Klub si je zadal kot nalogo tudi ureditev posameznih zapuščenih planinskih kapelic ter je v preteklem letu oekrbel« da se je prenovila zapuščena kapelica pod Sv. Bo!-fenkom. d Oltar na šolsko službo božjo se blagoslovili preteklo nedeljo v novi šoli v Zgornji Šiški. Oltar je postavljen na koncu največjega hodnika v drugem nadstropju. Za enkrat se vrši služba božja vsako nedeljo ob pol 9. d Razburjeni invalidi. V Ptuju je imelo nedavno združenje vojnih invalidov svoj letni občni zbor. Invalidi so bili ogorčeni radi cd-kupnin, počasnega reševanja prošenj, protez in drugih težav. Ljubljanski odposlanec g. Tome je sicer tolažil, vendar se je zbor po triurni razpravi v razburjenju raašel. d Kulak. Kr. banska uprava razglaša, da je za loto 1932 odrejena cestna Obveznost na dve enoti, odkupnina pa na 15 Din. d 6,200.000 Din državnih davkov je plačala v letu 1931 ljubljanska okolica. Davčna uprava je lani uvedla proti 8600 davkoplačevalcem izvršbo za skupni znesek 1,664.200 Din. d Udare« m udarcem dobiva «boga kmet-ska para. Posestnika Šumečnika v Družmirju pri Slovenjgradcu je preteklo soboto zadela huda nesreča, ki je zahtevala kot svojo žrtev vso živino v hlevu. Kakor navadno se je tudi v soboto zvečer podal 35 letni, duševno nekoliko zaostali sin Marko v hlev k počitku. Nič hudega sluteč so tudi ostali člani družine šli spat. Kmalu nato, okrog pol devetih, pa so xa- Angleška kraljevska krona, ki predstavlja » svojimi 50 velikimi rubini, safirji in diamanti in tisočem briljantov ter 3*10 b'serov neprecenljiv zaklad, je poslala potrebna popravila. Nekatere zapone so popustile in zato «o jo na kraljevo željo z največjimi varnostnimi pripravami prepeljali k dvorskemu zlatarskemu morirti Rodbina tega mojstra je že več stoletij v službi dvora za vsa zlatarska in juvelirekn dela. V javnosti — posebno mod prazno-vernimi ljudmi — je potreba popravila kraljevske krone vzbudila veliko iiozornest in komentarje. Znanstvenik ponarejevalec denarja. V Berlinu so aretirali dr. Salabana in njegovo soprogo, ki sta v svoji vili že več let izdelovala ponarejene novce dveh mark in državo oškodovala za velike vsote. Dr. Salaban je bi! priznan strokovnjak za mednarodno pravo in je napisal več znanstvenih o 144 urah čudežno rešene rudarje. O tej nesreči smo že jxmovno v našem listu poročali. Skrbna mali: Zibelka na visokih nogah ima io prednost: ako paglavec zdrkne iz nje, zaropoče lako krepko po tleh, da ga gotovo čujeni v kuhinjo. BOLEČINE IŠIASA nastanejo vsled obolenia živčnega korena v hrbtenici in bolezen je dolgotrajna. Za oblažitev bolečin priporoča domači zdravnik dnevno uporabo Pistyan-skih obkladkov. Originalno blato v 2 oblikah pri drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5._ l)omoljubovo« podporo za 'lučaj, da Vam ogenj uniči Vašo stanovanjsko hišo ali Vaše stanovanje. Kdor ho plačal Domoljuba«: šelo po 31. januai ju, no bo imel za leto? te pravice. d Pri sto letih je dobil nove zobe. V vasi Zmijanje, nedaleč od Banja Luke, je umrl najstarejši človek v Bosni in Hercegovini, Vaso Šurlam, ki je doživel 128 let. Do zadnjega je bil še krepak, spominjal se je mnogih dogodkov in je rad o tem pripovedoval. Preživljal se je največ s koruzno hrano. Pil ni. Vide! in slišal je do smrti prav dobro. Ko je bil star sto let, je dobil nove zobe, ko so mu stari izpadli. d Še nas ne bo konec... V preteklem letu so v Zagrebu popili okrog 155.000 lil alkoholnih pijač, približno 10.000hl več kakor leta 1930. Mesto je dobilo 23,626.691 Din na trošarini od alkoholnih in brezalkoholnih pijač. d S sanmi vred je izginil v valovih. V Belem Brdu pri Osjeku se je vaška mladina sankala na starem zamrzlem rokavu Drave. Eden izmed njih, Lazo Savie, je bil posebno drzen, kar ga je pa stalo življenje. Z najvišje točke hriba nad Dravo se je spustil nizdol. Ko pa so sani zavozile na zmrznjeno površino Drave, se je naenkrat vdrl led in nesrečni deček je s sanmi vred izginil v valovih. Iz naše prestolice d Glede kinetskega vprašanja daje pre-stolni govor vladi sledeče smernice: »Nezaslišani padec cen poljedelskih pridelkov je pahnil kmeta v izredno hud položaj. S tem, da bomo kmetu priskrbeli primerne cene za njegove pridelke in da mu bomo omogočili boljše življenje, bomo dvignili njegovo potrošno silo in mu ustvarili ugodne pogoje za njegov go. spodarski kredit. To je glavno vprašanje, ki je pred nami.« d Skupni sestanek narodnega predstavništva je bil v ponedeljek 25. januarja. Gospodje senatorji in poslanci so sklepali o tem, kaj naj odgovore na zadnjo kraljevsko prestolno besedo. d Nekaj časa se bo mudil v inozemstvu finančni minister dr. Milorad Gjorgjevič. Njegov namestnik je notranji minister dr. Srskič. d Za nekaj časa je odpotoval predsednik ministrskega sveta g. Peter Zivkovič. d Tako zvani klirinški promet je bil uveden 15. januJ.rja med Jugoslavijo in Avstrijo. Vse račune za uvoženo blago je treba plačati Narodni banki. d Trgovina s hmeljem v Vojvodini še vedno počiva. d Obtok bankovcev v Jugoslaviji je bii sredi januarja krit v znesku 5200 milijonov Din s 37.17 odstotki, od tega v zlatu z 31.16 odstotki. d Na mednarodnem trgu surovega masla se je pojavil velik padec cen, ki ima svoj izvor v zelo velikih ponudbah kolonialnega surovega masla v Angliji. A na Irg prihajajo poleg tega in skandinavskega tudi zelo velike množine poljskega in sibirskega surovega masla. d Pravilnik za izvršitev zakona o pospeševanju živinoreje so poslali iz Belgrada ban-skim upravam v presojo. d Upravičena kritika. V belgrajski .»Politiki« neki pisec ugotavlja dejstvo, da imaio mnoge vasi v državi že električno razsvetljavo, tik elektraren ležeče železniške postaje pa svetijo z neprimerno dražjimi, smrdečimi petrolejkami. Tudi v Sloveniji je še nekaj takih postaj. d Uredbe o celodnevnem pouku baje ni voljno spremeniti ministrstvo prosvete. d Naš srebrni denar. Iz Pariza poročajo, da sta angleška in francoska državna kovnica dobili od naše vlade naročilo za kovanje 32 milijonov komadov srebrnega denarja. Kakor znano, je zakon o kovanju srebrnega denarja z- dne 28. novembra lani določal, da se bo kovalo 32.5 milijonov komadov srebrnega denarja in sicer 20 milijonov komadov po 10 Din in 12.5 milijonov komadov po 20 Din, skupno torej za 450 milijonov Din. Pol milijona komadov pa bo najbrž kovanih v Belgradu. Vesti iz Belgrada so pa nekoliko drugačfte. Po teh vesteh ni določena natančna razdelitev med Parizom, Londonom in Belgradom. d Konferenca glede najemnin se je sestala dne 25. januarja v Belgradu. d Rudarji so se uprli lastnikom rudnika Resava v Srbiji. Ker je uprava rudnika z delavci nesocialno postopala in jim kratila njihove pravice, je prišlo do krvavega spopada, v katerem je bilo več težko ranjenih in par mrtvih. d Na skrivnosten način je pobegnil. Kakor poroča belgrajsko »Vreme«-, je te dni iz Belgrada na skrivnosten način pobegnil blagajnik v vojnem ministrstvu Dragomir Milanovič. Tri dni pred pobegom se je javil bolnega. Ker se je predpostavljenim zdela njegova odsotnost nekam sumljiva, so šli na njegovo stanovanje, ki je bilo pa prazno. Nato so pregledali blagajno in ugotovili, da manjka v njej okrog 1,075.000 Din. Takoj je postalo očitno, da je Milovanovič pobegnil radi tega primanjkljaja. Priporoča se prvi slovenski zarod Vzajemna zavarovalnica Ljubljana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101. Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2 Obvestili so kriminalno policijo in vse obmejne straže. Zdi se neverjetno, da bi Milovano-vi<5 naenkrat poneveril ves denar, ampak je najbrž polagoma jemal iz kase. Kako se mu je pa posrečilo, da je ob vsakem pregledu blagajne to zakril, pa še ni znano. Zanimivo je, da je bil Milovanovič že delj časa blagajnik in je radi tega užival popolno zaupanje svojih predpostavljenih, katere je njegovo tajinstve-no izginotje seveda tembolj iznenadilo. — Po najnovejših vesteh so pobeglega Milovanoviča prijeli, ko je ravno nameraval preiti državno mejo. Zagrebška policija ga je odpravila v Belgrad. Nesreče d Gospodarsko poslopje s skoraj vsemi poljedelskimi stroji je zgorelo posestniku Ka-valarjit v Levcu pri Celju. d Zimski požar. V noči na 18. januar sta v Šmarju pri Sevnici pogorela Nande Zelič in Jože Jene, svak Zeličev in gostilničar. Zeiiču je zgorela hiša z vsem pohištvom in z vso obleko, Jene tu pa je zgorel hlev, krma in mnogo gospodarskega orodja. d Mrtvega so našli pri kotlu. 80 letni delavec Ivan Nemet iz Križevcev je pomagal kmetu Frauju Topoloviču pri kuhanju žganja. Gospodar je odšel spat in Nemet je ostal pri kotlu sani vso noč, dokler ga ne bi zjutraj gospodar zamenil. Ker se je Nemet bal, da ne bi zaspal, ker bi lahko nastal ogenj, je pričel pili toplo žganje in se na ta način opil. Kadi preobilice zaužite pijače je nastopilo zastrupljeuje in zjutraj so ga našli domačini pri kotlu — mrtveca. d Po stopnicah je padel 45 letni Florijan Klemenčič v Kosazah pri Ljubljani. Je dobil hude notranje poškodbe. d Ko se je sankal, si je zlomil nogo 7 letni Vrhovec Anton iz Vač pri Litiji. d S koli s« do mrtvega pobili v neki gostilni v vasi Križ pri Gornjem gradu 26 letnega posestnikovega sina Franca Natlačena, ki je bil sicer miren in trezen fant. Divjaštvo! d Radi razburjenja ga je zadela kap. V zagrebško kavarno »Zagreb« je vsako popoldne prihajal 70 letni trgovski zastopnik Adolf Oblat in igral »šnops«. Te dni je zopet igral. Naenkrat je dobil v roke dobre kvarte. Tri ase in damo ter kralja v barvi aduta. »Štirideset,« je zaklical starec, »imam dovolj!« V tem trenutku je postal ves plav-in obsedel nepremičen na svojem stolu. Njegovi soigralci prvi hip niti slutili niso, da je mrtev. Šele pozneje, ko so videli, da se ne gane, so priskočili k njemu. Prijatelj ga je stresel za ramo, misleč, da je starec zadremal. Namesto, da bi se starec zbudil, se je zgrudil s stola na tla. Šele sedaj so opazili, da je mrtev. Policijsko-zdravniška komisija je ugotovila, da ga je zadeal srčna kap radi razburjenja. d Raane nezgode. Franc Prigl, viničar iz Bratonečič, okraj Ljutomer, se je zbodel z žico v prst leve roke. Ker je pa rano zanemaril, je nastopilo zastrupljenje krvi. V strašnih bolečinah so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico, d» so mu odrezali levo roko. — V bolnišnico je bil prepeljan tudi Franc Zupane, posestnikov sin iz Ptujske gore, s težkimi poškodbami na glavi, katere mu je prizadejala krava z rogovi pri krmljenju. Vsi znaki kažejo, da ima poče- ZAHVALA. Podpisani Franc Marinček, posestnik iz GorM, okr. Brdo, sem 29. novembra 1931 utrpel veliko požarno äkodo, katero mi |e »Slavija«, jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani takoj po požaru zelo ugodno v moje največje zadovoljstvo precenila ter tudi izplačala odikod-ninski znesek. Za to se »Slavili«, jug. zavarovalni banki prisrčno in javno zahvaljujem ter vsakomur prav toplo priporočam to našo domačo zavarovalnico, ki se dobro zaveda gesla »Kdor hitro da, dvakrat da«. Gorjuše pri Dobu, dne 14. januar|a 1932. Marinček Franc 1. r. no lobanjo. — Franc Dvoršak, oskrbnik pri posestniku Pečjaku v Jareninskem vrhu, je ponoči 16. januarja padel blizu mosta v "Dravo. Gotovo bi utonil v deroči reki, da ni bil plavač. Toliko je še imel moči, da se je pri-kobacal na suho, nakar je obležal. Mimoidoči, ki so čuli obupne klice, so obvestili rešilno postajo, nakar so ga prepeljali z rešilnim avtom v ptujsko bolnišnico. Novi grofeovi Naznanilo! - T N°Tem meslu' Florjanov ü< 9s I Pioek, trgovin, s meä. blagom. Poslovod-kiDf» Ljudmil« Pieck .«, priooroča ceni. občinstvu O d Nenadoma je umrl zadet od kapi g. Lju-bomtr Ne.šič, jugoslovanski poslanik v turški Ankari. Med nebeške krilatce se je preselila dijakinja 4. realne gimnazije Anica Koder. — V Št. Ii ju v Slov. goricah so položili k večnemu počitku Alojzijo Hammerjevo. — Na Bledu je umrl 87 letni J. Knaflič, ki je še Radeckija videl. — V Celju je preminul knjigovodja Maks Deliček. — V Ljubljani se je poslovila od sveta Jera Štrukelj. — V ljubljanski bolnišnici je zaspal v Gospodu Janez Tanko iz Hrovače pri Ribnici. — V Braslovčah se je preselila v večnost učiteljica v pokoju Karolina Kovač, roj. Zajec. — V Škofji vaši je umrl zadel od srčne kapi Ignac Pajmnn. — V Zagrebu so pokopali učiteljico v Litnbušu Zinko Fabjano-vo. — V Devici Mariji v Polju so' položili v grob delavko v tobačni tovarni Ivanko Kru-šič. — V Mariboru je zatisnil na veke oči nad-učitelj v pokoju Valentin Weber. — V Ptuju je zaspala v Gospodu sestra dolgoletnega župnika pri Sv. Marku 70 letna Ana Skuharsky. — Na Jesenicah je zapel mrtvaški zvon lekarnarju Jožefu Peharcu. — V Rečici je rodbina Bankova za vedno izgubila sina cand. mg. Franca. — V Mariboru je odšel v večnost žan-darmerijski narednik v pokoju Franc Sušter šič. -- V šmarjeti pri Novem mestu je nenadoma umrl 28 letni posestnik Franc Fabjan. Naj počivajo v miru! Razno d Gnojilni pizkusi v letu 1932. Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino je začelo širšo akcijo za izvedbo poizkusov z umetnimi gnojili v okrajih Krško, Metlika, Logatec, Kranj in Ptuj. Poizkusi se bodo vršili pri krompirju, krmski pesi in travnikih in sicer pri tistih kmetovalcih, ki so člani tega društva. Akciji je želeti obilo odziva in uspeha. Interesenti naj se obrnejo na tajništvo društva v Kranju. d Zimski kmetijski tečaj na Vrhniki. — V torek 26. januarja se vrši ob pol 3. pop. slovesna otvoritev zimskega kmetijskega tečaja na Vrhniki. Tečaj, ki se vrši v Rokodelskem domu, traja do 6. marca. Predavala bosta vsako nedeljo, torek in četrtek od po! 3. do pol 6 po dva predavatelja o vseh važnejših in za kmeta važnih in zanimivih vprašanjih, o poljedeljstvu travmstvu, sadjarstvu, živinoreji, veterinarstvu' mlekarstvu gozdarstvu, o zadružništvu, davkih in taksah, zemljiški knjigi, trgovinskih pogod. bah z inozemstvom itd. Po vsakem predavanju se vrši razgovor. Predavalo bo 12 strokov-njakov. V interesu vsakega posameznika je da izrabi ugodno priliko ter vedno obiskuje vsa predavanja. n Kmetijski tečaj na Trati nad fikefj, Loko se bo vršil od 3. februarja do U. marca, in sicer vsako sredo in petek od 2.do 6 popol, dne v prostorih osnovne šole. Učni načrti s« nabiti na občinskih deskah občin Trata, Po. ljane, Javorje in Oselica, ker je tečaj name. njen za vso gornjo Poljansko dolino. Začetek tečaja bo 3. februarja. Predavalo bo sedem predavateljev. Tečaj je velikega gospodarske-ga pomena za gornjo Poljansko dolino. Ves Trata je središče vse gornje doline in hribov. Oddaljenost naj nikogar ne zadržuje, temveč naj vsi pridno in stalno obiskujejo te-čaj od začetka do konca, ker le taki bodo imeli od tečaja polno korist. d Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Josei« grenčice neovirano, la. godno izpraznjenje črev, kar večkrat izredno dobrodejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Jpsef« vode tudi potom njihovih raziskovan). »Franz-Josei« gren-čica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Poziv k prijavi poizkusnih zemljišč za izvedbo primerjalnih gnojilnih poizkusov h krmni pesi. Da se našim kmečkim gospodarjem pokažejo uspehi pravilnega umetnega gnojenja pri eni najvažnejših krmnih rastlin in se obenem primerja gnojilni učinek apnenega dušika z gnojilnim učinkom čilskega solitra, namerava letos izvesti Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani 150 štiriparcelnih primerjalnih gnojilnih poskusov h krmni pesi. Vsaki teh primerjalnih gnojilnih poskusov bo meril 1200 m» in bo razdeljen na štiri parcele po 300 m*. Kmetovalce, ki imajo voljo in veselje delati take primerjalne poizkuse ter imajo na vidnem kraj» primerno zemljišče, ki ga nameravajo letos obdelati s krmno peso, pozivamo, da prijavijo to zemljišče ustno ali pismeno do 15. februarja 1.1, Kmetijski poizkusni in kontrolni postaji v Ljubljani, Dunajska cesta 38. Uvaževali se bodo pri-javniki iz bivše ljubljanske oblasti, čez katero se razteza pristojnost postaje. Potrebna umetna gnojila in navodila bo dala postaja brezplačno; delo in sadež (krmno peso) pa bo moral priskrbeti preizkusnik sam. d šumarski delavci se potrtbujejo v Turčiji. Gozdna industrija Zingal v Turčiji sprejme 50 naših delavcev. Najnižja dnevnica 1 ameriški dolar, to je 56.— Din. Partije po 10 delavcev naj zahtevajo delovne pogodbe potom Generalnega konzulata kraljevine Jugoslavije, Istambui, Carigrad, Turčija. Kot dnevna 8 urna plača naj se zahteva 2 ameriška dolarja. To obvestilo nam je poslal izseljeniški nadzornik v Ljubljani. d Med. univ. dr. Rajner Bassin, spe ciahst za očesne bolezni ordinira od 11 '/s do 121/2 in od 13'/2 do 15Mi v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4/1, palača Viktorija. Telefon 25-37. d V boj, r boj... V vasi Porječe pri Bro-du na Savi se je pripetil žalosten dogodek, ki je razburil vso okolico. Anton Milié in Spasoje Petrovič sta živela že dve leti v sovraštvu, ker je Miličev siri pred dvema letoma ugrabil Si»-sojevo hčerko in jo poročil. Spasoje mu tega iii hotel odpustiti. Te dni sta se oba kmeta se-šla v vaški gostilni, kjer sta se kmalu spri» in nato stepla. Goetilnlčarju se je posrečilo postaviti ju na cesto, kjer se je pretep nadaljeval. Prišlo je Se veè kmetov, ki so se razdelili v dve skupini kot pristaši ene in druge stranke. Nastala je krvava bitka. Ko so priSli orožniki, katerim se je z velikim naporom posrečilo pomiriti kmete, jih je že več ležalo na tleh v krvi. Stiri hudo ranjene so prepeljali v bolnišnico, kjer pa dvomijo, če bodo ostali pri življenju. d Za usta in robe dnevno par kapljic blagodišečega Fellerjevega Elsafluida v kozarec vode, to je užitek in obenem tudi preizkušena zaščita proti mnogim obolenjem grla in vratu, proti hripi itd. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din franko pri lekarnarju Eugen V. Feiler, Stubica Donja, Elzatrg 16, Savska banovina. d Na pet mesecev strogega zapora, pogojno na pet let, ter na 21.000 Din odškodir-ne je bila pred s idiščem v MarLbrru jbsjjena 30 letna Ana LepoSa iz Salovcev, ker je zažgala svojemu vnuku gosj.odar.-ko poslopje. d Zaradi vlačuganja je v preteklem letu ljubljanski policijski zdravnik pregledal 257 žensk. Od teh je bilo 18 oddanih v prisilno delavnico. Naši pravni nasveti. Ponovno opozarjamo, da nam ni mogoče dajati pismenih odgovorov na pravna vprašanja. Tudi ni mogoče vseh odgovorov takoj priobčiti, kajti pravne nasvete daje posebna komisija strokovnjakov, ne pa uredništvo. Da bodo čitatelji pravne nasvete lažje shranjevali, jih homo odslej priob-čevali v prilogi »Gospodar«. To željo nam je izrazilo mnogo naročnikov. Vsake kvatre plačate kovača, vsak teden prejmete »Domoljuba«! PO DOMOVINI Društvo (Trata v Poljanski dolini) Malo veselja mora biti I Posebno mladina to trdi. Ker pa je hud- za denar, zato oskrbuje Prosvetno društvo na Trati prav ceneno zabavo našim fantom in dekletom in vsem prijateljem poštenega razvedrila. Zadnjič smo se nasmejali dobremu vojaku švejku na fronti, a v nedeljo, dne 81. januarja, se bomo pa sinčku Bombeku v imenitni šalotgri v 3 dejanijh s petjem: »R dikalna kura«. Povsod, koder so to Igro priredili, je bilo občinstvo zadovo!;no in polno hvale 1 — öe tole! V »Slovencu« z dne. 17. t. m. se omenja modernizacija Ribniške doline! Zimski šport, smučanje, smučarko v uniformi... Pri nas je prav tiko, da ne bi kdo kaj mislil... Tatovi (Tenetiše nad Kranjem) Naša prijazna vasica leži ob cesti, ki vodi od Kranja proti Golniku. V dobrem pol letu smo imeli že v tretjič tatove. V poletju so odnesli tatovi Janezu Švegelj praznično obleko, v jeseni so odnesli Janezu Bohinc 3.300 Din s težkim delom prislu-zenega denarja. V noči od 10. na 20. jan. so vlomili v stanovanje Jakoba Kern ter odnesli vso obleko njemu in njegovi ženi. Vsi triie so težko prizadeti, ker so mah posestniki z majhnimi otroki. Prosimo varnostne organe, da spravijo kmalu te nepridi- j prave v roke pravice. Ljudski dom (Šenčur pri Kranju) Cim bolj gre zima h koncu, tem boli vrvi življenje v našem domu. Dobil je novega goslača — farno gcdbo, ki bo imela sedež v Ljudskem domu. In večer za večercin živahne skušnje za veseloigro, ki bo v nedeljo, dne 31. januarja, ob 3. popoldne Tokrat bo v dvorani veseli smeh! Srečko — glavni junak dneva — bo imel to srečo, da bo v večnih zadregah, ki po svoji komičnosti nehote silijo v smeh. Odmore bo poživljala šenčurska gasilska godba, ki bo sodelovala iz prijaznosti ter igrala vesele komade. Tudi sosedov iz okolice pričakujemo! — Na Svečnico se bo v Ljudskem domu cel dan vrtel film. O. Kafol pride, da bo dopoldne in popoldne predaval o gospodarskih kmetskih vprašanjih. Kmetijska podružnica ga je tudi zaprosila, naj prinese s seboj filmske slike. — Društvena knjižnica je v živahnem razmahu. G. Celjer zna izborno priporočati in postreči. Knjižnica ima sedež v Grai-serjevi hiši. Odprta je vsako nedeljo. O. knjižničar prinese knjige tudi na dom, če kdo naročit Pridno segajte po knjigah! — Člani prosvetnega društva naj g. blagajniku Remic Frančišku prinesejo Članarino za leto 1932! Treba cela — 2 Din! Clane sprejemamo iz vse šenčurske fare. Gasilci. (Smlednik.) Gasilci so priredili na Štefanovo v dvorani Katoliškega prosvet. društva igro »Podobar«, katera je bila zelo dobro podana, a slabo obiskana. Za predpuslno nedeljo 31. jan. in na pustno 7. febr. imajo pripravljeno narodno igro s petjem »Rolcov-njači«. Vabljeni ste vsi prijatelji našega gasilstva, da ho blagajnik bolj vesel in da čimpreje zabrni nova motorna brizgalna. Torej mesto na ples, vsi na igro. Na pomoč! Izredni občni zbor. (Vodice.) Mlekarska zadruga v Vodicah ima izredni občni zbor 31. jan. 1932. ob 15 v »Domu«. Ker ie zadeva izrednega občnega zbora zelo nujna in važna, pričakuje zadruga, da se ga vsi zadružni člani sigurno udeleže. — Gubanec Ivan, t. č. načelnik. Požar (Kožarje) V torek 19. jan. ob 9. zvečer je izbruhnil požar na kozolcu Antona Dolinarja po domače Kocjana. Sirena parne žage je poklicali na pomoč gasilce iz Kozarij, Brda in Dobrave. Ko so gasilci razkopavali ožgane ostanke, so našli na pogorišču truplo neznanca. Noge in roke je imel ožgane. Na vratu je imel vrvico. Orožniki so stvar preiskali, a ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je neznanec. Na kozolcu je bilo 15 voz sena in 3000 kg slame. Škoda je krita z zavarovalnino. RAZNO Od česa žive Nemci. Pregled o poklicni razdelitvi Nemcev kaže, da živita dve petini nemškega prebivalstva od rudnin-stva in industrije, četrtini ljudi dajeta kruh poljedelstvo in gozd, 17 odstotkov prebivalcev pa živi od trgovine in prometa. Na uradništvo in svobodne poklice odpadejo samo 3 odstotki. — Kako zelo se je spremenilo življenje Nemcev v zadnjih 50 letih, priča dejstvo, da je oko-lu 18S0 Rivelo v Nemčiji odstotkov ljudi, ki so se preživljali s poklici, ki so doma na deželi. Pristanek med krokodili. Letalcu ne grozi le nevarnost, da pade Iz višine "a tla; tudi pri sicer u-godnem pristanku se mu lahko pripeti marsikaj ne-Priletnega. 3aš sledn e je £°ral pred kratkem oki-•'« angleški letalec v A-■ je na poletu v Na.robi da bi se udeležil l'e ,ri!aI Preko E^r' Rampala o po-k l>m Uganda, je bil pri-i'1'?" «a Pristanek. Ko se nrŽ ! na 2emljo, «e je Prekucnil aparat, a vendar "I je .posrečilo pilotu, da '.'ruotai izpod m "" ,a'a le z bolj neznat- Sheehan: 6 MOJ NOVI KAPLAN Ko bi bilo moralo biti po mojem mnenju njegovo stanovanje že urejeno, sem se odpravil na izprehod z namenom, da očetu Lethebyju vrnem obisk. Ko sem vstopil, me je prevzela izredna jjepola in najvzornejša snaga njegovega stanovanja. Tla so bila povoščena, po njih so bile razprostrte lepe preproge, pohištvo je bilo čedno in po njem so se prešerno razkazovala mala Čuda, razpostavljena po njem. Prekrasna zbirka lepo vezanih knjig in na pisalniku velik kup čistega, belega pisalnega papirja, vse lo je pričalo, da je lastnik učen in dober mož. Prestrašil sem se ob misli, kakšno bo vse to, ko mine nekaj tednov, prvi lepi, prijazni dnevi in ko se bo nebo zatemnilo, ko bo dež spiral okna, ko se bo radi močnih jugozapadnih vetrov hiša zibala, ko bodo vetrovi penili morske valove in se z vso silo zaganjali proti Kilronanu. »Oče Letheby, tu ste si uredili zelo prijetno gnezdeče; Bog daj, da bi dolgo ostali v njem.« »Da,« je dejal, kot bi hotel pregnati moje dvome, »Bog je bii res zelo dober, da me je poslal semkaj.« »No, kaj boste počeli s tolikim optimistom?« »Poglejte, tu je že senčna stran vašega zmisla za lepoto,« sem se poskušal šaliti. Pokazal sem mu proti oknu, na katero so bill pritisnjeni štirje zelo zamazani nosovi in kjer so Stiri dvojice veselih oči navdu-Seno opazovale to lepo sobico. Umazan prst je skušal podati na oknu obrise najlepših predmetov. »Ubogi malčki, veseli so pri tem, meni pa tudi ne delajo prevelikih neprilik.« »Če je pa tako, zakaj jih ne pripeljete v sobo?« »Ne, tega pa ne,« mi je odgovoril z nasmehom. »Poglejte: tu sem potegnil črto.« Pokazal mi je tla, ki so se svetila od voska. »Če bi prestopili to mejo, bi bile uničene njihove lepe sanje. Če bi se dotaknili ali prijeli teh predmetov, potem bi se njihovo občudovanje izpremenilo v toliko govorjenje, da bi ga ne mogel prenašati.« Govorila sva dolgo in resno o najrazličnejših stvareh. Nato me je pogledal precej nestrpno in pretrgal razgovor: »Ali mi boste oprostili, gospod, Se vam zastavim neko čudno vprašanje?« »Seveda, kar pričnite,« sem mu odgovoril. »Zdi se mi,« je začel neodločno, »da ne storimo vsega, kar bi mogli, ko bi izrabili vse te krasne prilike, ki so nam tu na razpolago. Kot povsod so tudi na Irskem brez dvoma razmere zelo neugodne. Vendar imamo tu razumne ljudi, lepe naravne pogoje — in vlado, ki je prokleto slaba, kar je res — toda ali nismo tudi mi prisiljeni, deliti z vlado sramote, če v stvareh, ki kriče po pomoči, ostane vse pri starem? Sicer nisem advokat z velikimi političnimi zmožnostmi, vendar se potegujem za decentralizacijo oblasti, pri čemer bi po mojem mnenju vsakdo izmed nas moral zastaviti vse svoje najboljše sile tam, kamor ga je postavila božja previdnost. Ali govorimo natančneje: katere eo tu glavne potrebe, ki jih zahteva izboljšanje materialnega stanja našega ljudstva? Tamkaj bo treba zidati nasip. Govoril sem z ribiči. Pripovedovali so mi, da je morje polno rib, a nimajo Smrt ugledne žene. (Suhadole pri Komendi.) žalostno s ozapeli zvonovi sv. Klemena 18. januarja v slovo Kodretovi mami, Mariji Lipar, ki je po dolgem boleliniiju odšla po plačilo za dobra dela, ki jih je v življenju toliko storila. Bog ji daj v družbi njene hčerke, ki je umrla kot usmiljenka, večni mir! Prosvetno in drugo (Mekinje) Prosvetno društvo uprizori v nedeljo 31. jan. ob pol 4. popoldne tridejansko burko »Zmešnjava na zmešnjavo«. — Umrl je na Brezjah 28 letni zemljak Perne Jožef p. d. Bevšek, na posledicah malarije, katero si je nakopal pri vojakih. N. p. v tn. Predpust in njega veselje. (Ig-) Kaj lakega pa še ne, odkar Krim stoji! Predpust je tu, na sv. Štefana se je začel in čez 14 dni se že neha. Pa če še tako natančno poslušaš, ue slišiš — prav nič o kakih predpustnih prireditvah: potihnila je harmonika, o plesu ne duha ne sluha, nočnega rjovenja ni, pretepanja kar nič. Tako ljubezniv mir in pokoj vlada po fari. Kriza je, kriza bo še. Vse pridige, časopisi, knjige, odloki, paragrafi, vse lo ni imelo take moči, kakor jo ima — kriza. Manjka denarja, zato je pa letos v predpuslu tako pametno življenje. Res je, kar pravi ljudski pregovor: Ko denar poide, pa pnmet pride! Pa še kakšno nezaslišano novico so prinesli v ponedeljek, 18. jan. nekateri častilci in časlilke sv. Antona iz Tomišlja. Veliko jih je šlo tja, peš in z vozom, slaro in posebno mlado je trumoma hitelo v Tomišelj počastit sv. Antona tudi — s plesom. Da ne bo zamere — so si mislili — radi plesa, pa prinesemo v dar krače in klobase. Židane volje so prispeli na lice mesta. Krače so oddali, naio bi se pa radi še naplesaii. Pa kakšno razočaranje! Zvedeli so žalostno novico: harmonika in ples prepovedana. Dovoljena je le harmonika brez plesa, ali pa ples brez harmonike! Kaj lakega pa še ne, odkar Krim stoji! O tužna majka! In vračali so se domov sicer v dno duše razočarani, toda trezni, pametni in lahkih nog. — Pametni ljudje pa pravimo tole: Bog nam daj še veliko tako treznih predpustov, okrajno glavarstvo pa še dosti . tako modrih odlokov, za katere bo tako, kot sedaj, preskrbljeno, dn se bodo tudi v dejanju izvrševali I - Da pa ne bomo na Igu ta predpust čisto brez ' veselja in smeha, bo poskrbelo nase prosvetno društvo. Na Svečnico, 2. febr. popoldne ob treh in na pustno nedeljo, 7. febr. ob sedmih zvečer pridite v našo dvorano! Gorka bo, in za cel predpust se boste lahko nasmejali za prav majhen denar; petje bo in veseloigra. Na Svečnico pridite h okoliških vasi, na pustno nedeljo pa iz Iga! Duhovne vaje Šmarje pod Ljubljano Duhovne vaje (od 2. do 6. jan.) je opravilo v »Domu« v Ljubljani 11 fantov iz naše župnije; vsi so prav zadovoljni, posebno so bili veseli škofa, dr. Or. Rozmana, ki je imel cb sklepu sv. mašo, jih obhajal ter imel potem lep nagovor nanje. Misel verske poglobitve se širi. Novice (Grosuplje) Pred kratkim smo dobili nov občinski proračun, ki je vzdignil precej prahu med ljudmi, ker sc nekatere postavke v njem nepotrebne, nekatere pa previsoke (tako n. pr. izdatki za društva, za javno razsvetljavo vasi Grosuplje, dalje znižanje obč. doklad na alkoholne pijače m meso). Vsled tega je bila vložena pritožba na bansko upravo. — Predzadnjo nedeljo je irnel ekspozit g. Ravnikar predavanje o Mehiki s slikami. Na Svečnico pa vprizori Prosvetno drušlvo smeha in zabave polno pred-puslno burko -Utopljenca ob 3. in ob 8. v Gasilskem domu. Kdor si želi zabave in razvedrila, naj pride pogledat! -— Fantje v okolici si še vedno Iliade svojo vročo kri drug nad drugim z raznim ■bojnim orožjem. Gostilne so tudi še precej dobro obiskane, zlasti od Božiča naprej. Kot se vidi, še ni dovolj velika kriza. Varčujmo povsod, če ne bo po naših domovih zapel boben! — Zavarovanje za življenje in smrt se je tudi že zelo razširilo. Ljudje, bodite previdni! Občni zbor Kmetijske podružnice. (Žalina.) Prvi občni zbor, ki se je vršil pred novim letom, je bil v smislu družbenih pravil razveljavljen. Dne 17. januarja se je vršil drugi občni zbor. Volitev se je udeležilo polno članov, skoraj vsi, ki so plačali članarino. Ker ni bi! navzoč stari načelnik, je občni zbor otvoril tajnik A. Seme. Nato se je takoj izvršila volitev novega odbora. Na novo so izvoljeni: načelnik: A. Lampref, Gatina 4, tajnik: J. Šolar, župnik, Žalna, blagajnik: A. Karneval, PfigiKCü. Zù delegata je bil izvoljen načelnik. t Janez Rus (Ribnica) Dne 13. t. m. je zatisnil oči Kus Janez iz Jurjevicc v starosti 04 let, po domače Tomaškov Rajni je bil trikrat v Ameriki, a ostal je vereii in poštenjak. 2e v Ameriki so ga nekateri zba-dali, češ, kaj imaš od tega, ko grež vsak dan k maši. Pa se je mož dobro odrezal: »Po katoliško živeli je včasih težko, a zato bo tem lažje umreti.* Pogosto smo ga videli pri mizi Gospodovi kol člana Apostolstva mož. K sv. maši je prihajal vedno lako zgodaj, da je pred sv. mašo opravil Križev pot. — Mirno in popolnoma pri-pravljen se je preselil v večnost. Njegova hiša je ce dolgo vrsto let naročena na »Domoljubne, kjer je rajni črpal novosti in izobrazbo. Naj mu svet/ večna luč! Razno. (Slatnik pri Ribnici.) Eno uro daleč od Ribnice, stoji na precej visokem hribčku cerkev sv. Marka. V njegovem vznožju stoji naša mala vasica Slatnik. Odkar je naša vasica pokrita z snežno odejo, nas v obilnem številu obiskujejo zimski športniki — smučarji. Hribček je kot nalašč za ta sport. Izletnikom pomagajo tudi naši domači smučarji. — Toliko od naše vasi, da ne boste mislili, da spimo, akoravno bi bilo dobro prespati letošnjo ziino. — Kljub splošni gospodarski krizi bomo imeli v naši mali vasici dve poroki. — Že eno leto je minilo odkar se je poslovila od nas bela žena smrt in tudi štorklja nas je v celem letu samo enkrat obiskala. Novice. (Krško ob Savi) Te dni smo dobili v ugledno Puntarjevo družino v trški gori novo gospodinjo. Mladi novi gospodar Puntarjev Joško je pripeljal kot življenjsko družico v svoj dom iz sosednje sveto-duške župnije Barnovo Pepco iz Vrhulj, Ni uvo-ma, da bosta mlada poročenca podobno kot sta bila po svojem krščanskem življenju prelep zgled vsem fantom in dekletom daleč naokrog, poslala tudi kot družinski oče in mati vzgled krščanskim staršem. Zato se veselimo vsi njune bodoče družinske sreče in jima iskreno častitamo k njunemu pomembnemu dnevu. Pomenljivo je za njiju zlasti to, da sta oba izborna cerkvena pevca in boia kot taka brez dvoma po svoji moči kakor doslej tudi v bodoče rada porabila svoje pevske zmož- sredstev za uspešen lov, s katerim bi si zaslužili velikanske vsote. Tam poleg potoka sameva star prazen mlin; zakaj bi ga ne preuredili v tovarno in tako dali mnogim tukajšnjim dekletom priliko za zaslužek. Naša voda je slaba in — kot so mi pravili nekateri — se v tej okolici večkrat pojavlja mrzlica. Oprostite, gospod,;, je nadaljeval, »morda se vam zdi, cla vlačim na dan napake in pomanjkljivosti tukajšnjih duhovnikov, loda prepričan sem, da me razumete. Upam, da mi oprostite!« . Seveda,« som mu odgovoril, »le nadaljujte!« In nadaljeval je s svojim brezskrbnim optimizmom, zidal čudovite gradove s svetlim čopičem svoje mladostne domišljije in zdelo se mi je, da slišim po tridesetih letih odmev svojega lastnega glasu, saj so mi vcas h prav 1Ste besede silile na jezik in isti načrti rojili po glavi. Toda ali mu bo usoda naklonjena in ga ne bo razočarala s strašno bodočnostjo? Nisem mu hotel ugovarjati. »Vaš prvi korak, če hočete sploh kaj doseči, je, da greste k lastniku vseh teh malo vrednih njivic in obale,« sem ga poučeval. »Gotovo,« je odgovoril. »Upam, da pri niem ne bom zadel na kake težave. Kako se imenuje?« Potegnil je notes iz žepa. »Nisem tako prepričan o uspehu,« sem mu odgovoril. »Morda prav zdaj polaga polovico svojega premoženja na igralno desko v Monte Carin, al le skuša vtihotapiti v kak stambulski harem, ali pa večerja bizonove narezke v kakem kotu Sierre Ne vade1?« Prišel je v zadrego. j>Toda nJ'egov zastopnik ali namestnik, kaj pa ta?« Gorovje v Kaliforniji. : No, k temu lahko greste. Nastopal bo proti vam zelo olikano in vam bo z lepimi, izbranimi besedami povedal, da on ne more ničesar storiti.« /Pa vlada — delavski urad?« »Ne bo čisto nič pomagalo. Pisali boste ponižno pisano prošnjo. Čez štiri tedne vam bodo odgovorili: ,Sporočamo vam, da smo prejeli vaše pismo in bomo skušali obrniti vso pozornost na to zadevo.' Pisali boste vnovič. Čez štiri tedne boste dobili odgovor: »Potrjujemo prejem vašega pisma, katero ste oddali delavskemu uradu.' Nikdar več v svojem življenju ne boste slišali o tej stvari... Toda pustiva te pogovore, moj odgovor vas je samo razburil,« »Ampak, ali ni tu nobene pomoči? Pa spravimo stvar pred parlament!« »To lahko mirno opustite. V spodnji zbornici bo nekdo stavil vprašanje, nakar mu bo državni tajnik odgovoril: .0 tem vprašanju se že posvetuje socialno ministrstvo, v čigar sklepe se mi ne moremo vmešavati. « Umolknil je. »Glede tovarne,« sem nadaljeval, »vam rečem tole: gotovo veste, da je šest milj odtod v Loughboro velika ovarna za pletenine, če boste prosili lastnika tamosnje tovarne, da naj odpre tu svojo podrSco n ?Jfg0V 'r^'i. si gledal razmere iTvihai nos; vprašal vas bo, k e nameravate dobiti denar da ! popravite mlin i. t. d. Nadalje ste morda prepričanf i da vam zgrade poslopje za shranjevanje rib Tn patem bo Prišel kdo m napisal o vas isto, kar je nekKK 1 «limi praskami. Sele tedaj, ko ie doznal, da ni težje poškodovan, je zapazil, da se nahaja na sredi med krokodili, kojih telesa so bila do polovice zakopana v blato. Hočeš — nočeš, pilot se je moral kretali med pošastmi. Zadovoljili se je moral s tem, da je streljal neprestano iz revolverja in klical na po-I moč. Celih 5 ur je moral vztrajati v skrajno neprijetnem položaju, predno so ga našli domačini in spravili na varno v Rampalo. Kako je postala tržna prodajalka slavna? Slavo doseže večkrat človek na prav čuden ter neverjeten način, še danes pravijo v Edinburgu na Angleškem ženski, ki se zanima vneto za javno delo, da je »Jenny Geddes«. Jenny Ged-des je bila čisto navadna prodajalka na trgu, ki je živela začetkom 17. stoletja v češkem glavnem inestu in je pričakovala vse drugo, le nesmrtnosti svojega imena ne. Takrat je vladal Karl I., prvi angleški kralj, ki je kraljeval tudi nad šoflandsko. Vladar je skušal, da bi izenačil obe deželi. Da bi dosegel cilj izenačenja, je hot-l Sotom usiliti na Angleškem predpisano molitveno knjigo« «afero ie bil aoisal škof „osti v čast božjo po naših cerkvah. Tudi od te strani: Na mnoga leta! — Igralci Prosvetnega društva v Krškem pripravljajo za svečnico popoldne zabavno igro: »Lumpacij vsgabund«. Ker so fasi težki, potrebuje človek tem bolj nekaj poštenega razvedrila. Zato: Zato kdor se hoče za nredpust do dobra nasmejati, naj pride na sveč-hico poslušat Lumpacija in njegove kompanjone! _ Vinska kriza postaja od dne do dne občutneja. Bliža se pomlad, v roko bo treba vzeti denar za delavce, kupcev za vino pa ni od nikoder. Vendar ne obupujemo. Vino je lansko izberno in trdno pričakujemo, da se, če prej ne, pa na poletje oglasijo kupci, ki bodo za med pobrali lansko izborno kapljico. Zato ne tiščimo z njim na trg, tem manj, ker si mislimo: Bog ve, kakšna bo letošnja jesenska letina. — Drugo pa pri nas tako kot drugod. Prisluškujemo, mislimo, čakamo. Jubilej našega g. župnika. (St. Jernej.) Dne 18. t. m. je minilo 75 let, odkar se je v idilični Stični porodil naš velezaslužni g župnik in duh. svetnik Anton Lesjak. — Lepa je starost 75 let, a še lepše zasluge, ki si jih je stekel v tej debi v službi Boga in naroda svojega! — Pasel je ovčice v Trebelnem. Tiho in udano negoval božje trsje v Zagorju ob Savi in na Dobravi blizu Ljubljane. Povišan v župnika odšel v Želimlje in leta 1102. toplo pozdravljen prispel v našo dolino. — Delaven kot mravlja je povsod zapustil številne sledove svoje dobrotne roke in znake ljubečega srca. — Zgradil je v št. Jerneju obilo poslopij posvečenih splošnim koristim in potrebam naroda. Žrtvoval je v ljubezni, žrtvoval v denarju; celo načrte je sam delal. Ustanovil je številna društva, prosvetna in verska. Uredil gospodarstvo, polje, vinograd. Zasadil krasen sadovnjak, da vzbuja občudovanje. — Dvignil je sploh versko in kulturno življenje svojih faranov, da je zdaj naša dolina vzc-ren vinograd Gospodov! — Poleg splošnega, stanovskega dela, pa je napisal tudi več zgodovinskih del, v katerih slika preteklost svoje fare in svo'ih dragih faranov. — Vse zanimivo, v slikah in v ljubki, domači besedi! — Veliko je njegovo delo v preteklih dneh, a mož še vedno deluje tiho in vztrajno! Včasih mu svet greni trenutke življenia, a on ne omaga. Zateče se v cerkev, k svojemu • Bogu in tam najde utehe, nove moči za nove 1 življenjske borbe in boje. — Naj ga dobrotni Bog še dolttj med nami ohrani čilega in krepkega in po ločitvi s tega sveta po zasTuženju sprejme v svojo rajsko srečo in slavo! Razstava (Dramlje) V dneh 31. jan. ter 1. in 2. febr. se bo vršila v prostorih stare šole prva vinska razstava. Krr imamo pri nas obsežne vinograde in tudi dosti «bornega vina, ni treba pomena takšne prireditve posebej omenjati. Razstavljenih bo nad 60 vzcrccv sortiranega vina. Vsak interesent bo imel priliko poskusiti izborno drameljsko kapljico. Preskrbljeno bo tudi za topla in mrzla jedila. Z ozirem na ugodno zelezmško zvezo ter neposredno bližino postaj Sv. Jurij ali pa Ponikva, je pričakovati mnogo kupcev. Za polovično vožnjo smo zaprosili. Belokranjske novico. (Metlika) Kmetijski tečaj v Metliki. V nedeljo, 17. jan je pričel dvomesečni zimski kmetijski tečaj v M"-tliki. Prav potrebni so nam taki tečaji, le da je v teh strašnih časih narod že kakor otopel, in mu je se komaj kaj takega mar Nekdo je uganil takole: če bi prišel kdo, ki bi učil denar delati, njega bi ze šli poslušat. Tako brezbrižni sicer še nismo, res pa je, da le počasi uvidevamo potrebo takih poučnih predavanj. Zato opozarjamo vse, naj ne zamude ugodne prilike, ampak naj žrtvujejo tiste ure, ki bodo gotovo nekaj sadu obrodile. Tega pa nikar ne pričakujmo, da nas bo kako predavanje k:ir čez noč naredilo bogate. Tečaj se vrši v mestni hiši v Metliki ob nedeljah od 0—12 in ob sredah od 8—12. Klctarski tečaj v Metliki. Banska uprava priredi kratek kletarski tečaj v prostorih vinarske zadruge. Tečaj bo dal praktičen pouk o pretakanju vina. Ce bomo pravi čas zvedeli, bomo na tem mestu opozorili, kdaj se bo vršil. Pa kino imamo! To je pa res nekaj novega in imenitnega. Tako ti je plesalo vse tam po platnu in vse je živelo kot zares. To je tudi ena tistih stvari, ki jo mora človek videti, preduo jo zares verjame. No, v nedeljo je imel marsikdo priliko, prepričati se o tem, da je to res, ko je igral kino Prosv. društva v Metliki škoda, da še govoriti ne zna. Oh ta kriza! Vsepovsod se že pozna. Tako je uganil stari Jernej— kdo gn ne pozna Dragovana Jerneja, ključarja pri Antona v Trnovcu, tistega, ki ima svojo kif-l v Berčicah, kamor te bo prav gotovo povabil, če se boš le lam blizu kje z njim svečal in ti radodarno nal!L — Tako je uganil ta mož, ki že d»>!go dolgo let na Antonovo s pusčiuo »po glavub« !rka. Tudi v Antonovo kašo Jo že pogledala >griža«. Nekam lahka se mi Juti, Čeprav vem, da ;e nikel precej težak. Tako bo tudi la svetnik božji občutil, kako prazni so že žepi bednih zemlj.mov. Brin je, fige u. slive za ž <'« PO" »lasamo drugim«, je učil !eX k^Vyoje Ù- ' epček. ovedu(' vprašal V prvi razburjenosti je prevrnil neko japonsko igračo in mi nato pripovedoval: »Naše ljudstvo je najsnaž-nejše, najboljše na svetu po svojih osebnih navadah, pa naj še toliko klepečejo o njegovih zanemarjenih bivališčih. Toda,« se je začel opravičevati, »upam, da vas nisem razjezil, gospod?« Uprl je vame svoje žareče oči, a mene je ta njegova jeza zelo zadovoljila. Vedno sem zelo ljubil take ostre besede. Kako pogosto sem hotel spregovoriti kako ostro besedo, polno zgovornosti in povdarka Kako pogosto mi je ušla nedolžna kletvica nad kakim nepoboljšljivim pijancem, ko je klečal pri mojih nogah in me prosil odpuščanja, ali nad kako šlevo, ki je delala v vasi nemir in je padla nanj moja grnja kot strel brez smodnika, ne da bi dosegla kak uspeh. Upravičeno sem se jezil, vendar me je jeza navadno kmalu minila. »Mislim popolnoma resno, da hočete ustvarjati nemogoče stvari in pri tem boste pozabili na grščino « Zasmejal se je. »Najhujše vam bom povedal ob drugi priliki,« sem rekel. »Kaj je? Na dan z besedo! Povejte mi, kaj je tisto najhujše?« »Dobro, vam bom pa povedal,« sem odgovoril počasi. »Ljudje vam ne bodo nikdar hvaležni, tudi tedaj ne — kar se meni zdi neverjetno — če bi vam uspelo!« »Kaj, da ne bodo veseli, če bodo rešeni vseh teh muk in revščine in bodo videli, da je njihovo življenje boljše iti bolj urejeno?« »Zagotavljam vam, da ne. Srečni so,.zato jih pustite! Nimajo želja po zboljšanju svojih razmer. Sedaj nimajo nobene posebne odgovornosti; nihče ni uvidel, da se živa duša ne zmeni za nje in nihče ne zavida Salamona v vsej njegovi slavi. Haslemov Jakob in 01-denov David prespita ves dan v svojih čolrih, šele ko se znoči, se zganeta in nastavita svoje mrež.-, da ujameta nekaj morskih rakov, če sta kaj vjela, plačata drugo jutro celo pojedino in gresta nato zopet spat. Kaj morete še dodati tej njuni sreči? Da jim zgradite malo dvojadrnico in jih pošljete na odprto morje ter izpostavite vsem nevarnostim morskih viharjev? Trpeti bi morali lakoto, zmrzovati in gledati smrti v obraz. Pa zakaj vse to? Malo več denarja in nekaj več litrov pijače. In vaše mnenje: .Zakaj ne prično tudi drugi?' Ali nismo že hoteli prijeti za delo? Strašno geslo vašega spoštovanega prednika »Cul bono« nam je vzelo pogum.« Dolgo časa je stal globoko zamišljen. Nsto je dejal: »To zveni tako čudno, opira se najbrže na kako pomoto ... Bo že šlo kako, poskusil bom. Oče, dajte ml svoj blagoslov!« Potrlo ga je. »Ko nas boste spoznali boljše,« sem mu odgovoril, ko sem opazil njegovo pobitost, »boste uvideli, da z istimi besedami lahko poprosite tudi pijače. Baš p ^ ria J si ne bi želel pod lastno streho ...« Njegov zmagoslavni smeh mi je zaprl usta. »Pustimo to!« je zamahnil. »Ali morem pričeti?« »Gotovo,« sem mu odgovoril. »V enem letu se vam bo pomešalo nekaj sivih las med črne in to bo ves uspeh.« »Kakšen zajec ti preskoči cesto, revež,< sem si mislil, ko sem se vračal proti domu. Ta misel ni moja, dobil sem jo pri nekem filozofu Williamu Shakes-peareju; morda tudi pri Francu Baconu? Naročajte „Domoljuba" ! v Naznanila n »Karitas«. Ker imamo zastopnike že skoro v vseh župnijah ljubljanske in lavantinske škofije, prosimo dotične, ki se zanimajo za naše zavarovanje, da se radi pojasnil in prijav obračajo po možnosti na naše zastopnike. Interesenti iz onih krajev, kjer še nimamo zastopnikov, pa naj se obr-neio direktno na našo centralo: Posrnrtninsko zavarovanje »Karitas«, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice. n Prosvetno društvo v Borovnici vprizori lia Svečnico 2. februarja igro »Danes bomo tiči«. K obilni udeležbi vabi odbor. n Katoliško prosvetno društvo Brezovica pri Ljubljani priredi v nedeljo 31. jan. v Društvenem domu ob 3. pop. in ob pol 8. zvečer nad vse zabavno burko v treh dejanjih Naročena nevesta«, ki se v ljubljanski okolici prvikrat uprizori na našem odru. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj sigurno pride v nedeljo na Brezovico! Bog živi! n Smlednik. Tukajšnja sadjarska podružnica ima svoj redni občni zbor s predavanjem v nedeljo dne 81. "januarja po jutranji maši v šoli. n Dol pri Ljubljani. »Utopljenca« je naslov tridejanski burki, katero vprizori Kato. prosvetno društvo na pustno nedeljo 7. februarja ob 3 popoldne Pridite pogledat od vseh vetrov! n Prosvetno društvo Sv. Jakob ob Savi uprizori v nedeljo 31. jan. burko Radikalna kura« v treh dejanjih. — Prijatelji smeha vabljeni. n Na dr. Krekovi gospodinjski šoli v /g. Šiški pri Ljubljani se prične drugi »tromesečni kmetijsko-gospodiniski tečaj« dne 15. febr. in traja do 15. maja t. 1. Pojasnila daje in priglase sprejema upraviteljstvo šole. n Na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se bo vršil v ponedeljek 8. februarja enodnevni Idetarski tečaj. Tečaj se prične ob 8. zjutraj. Vabijo ;e k tečaju vsi, ki se zanimajo, zlasti pa vinograd-liki iu gostilničarji. u Prosvetno društvo ua Kopanju uprizori v nedeljo 31. t. m. ob treh popoldne Finžgarjevo ljudsko igro Razvalina življenja«. Vabimo k obilni udeležbi. tèe nasedaite agentom! Ped tem nadpisom smo v svoji zadnji številki priobčili navodila oziroma svarila pred agenti in agitatorji glede brezobrestnih kreditov. Jugrad, ,'ugosl. gradbena in kreditna zadruga, registrovana zadruga z o. z. v Ljubljani Vas naproša, da se nje ne zamenjuje z ostalimi podjetji, ker Jugrad posluje točno in natančno na matematično tehnični podlagi in je prikrojena po zadrugah, ki v enakem zmislu zelo uspešno poslujejo že mnogo let v inozemstvu. Posojila prejemajo zadružniki točno po vrstnem redu ne oziraje se na vpliv, ki bi ga imel zadružnik ali na kake druge zveze, ki bi ga vezale na zadrugo. Vsak zadružnik ima vpogled v poslovne knjige, iz katerih vsak čas lahko povzame, da se vrše posli Jugrada strogo po oblastveno dovoljenih pravilih. Jugrad je pričel s svojim delovanjem začetkom februarja 1931 in je imel koncem novembra 1931 203 prosilce za posojila. Njegovo premoženje je znašalo 1,418.076 Din, od katerega zneska se je zadružnikom vrnilo v obliki brezobrestnega posojila 802.098 Din. Brin fe In fi^e S v najboljši kakovosti pri FRAN POGACNIK-u Ljubljana. Dunajska cesta št. 67 (nasproti mitnice) Nervozna žena je stopila v trgovino v kateri so prodajali razne živali in drugo. »Ali imate tudi ščurke naprodaj?« »Da, tudi. Ali naj jih dam tucat.« »Ne tucat, kakih tri, do štiri sto« je dejala žena. Prodajalec se je začudil zakaj toliko, na kar je dobil pojasnilo: »Veste, v pogodbi s hišnim gospodarjem stoji, da moram stanovanje pustiti prav v takem stanju kot je bilo takrat, ko sem se vselila. No, in te dni se selimo.« Tine: »Kako sodiš o človeku, ki se je oženil radi denarja?« Tone: »Da ga je zaslužil.« Izdajatelj: Dr~Franc KhIovcc. Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba plačajo saino polovico, ako kupujeio kmetijske po Irebščite ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vaienciv in narobe. PehousKega uaienca 15 let starega, močnega i'i zdravega, poštenih staršev, sprejme takoj parna petorna v Dolenjem Logatcu. Hrana in stanovanje v hiši. Enonadsfronno hišo z vrtom prodam, zelo primerna za lcolarja, ker stoji polog itovač-nice in v treh sosednjih vaseh ni omenjenega obrtnika. Oddaljena je 2 uri od škofje Loke v Selški dolin . - Naslov se dobi v upravi Domoljuba pod »Hiša« štev. 1009. u.,„, s teletom težka, nI 8I/U dobra molznica je naprodaj v Smledniku št. 46. Istotam tudi orehove deske colarice Dobrega sena 75 par kg proda Jožef Dol in ar. Ločnica 5, Medvode tiBuliarskep uajenca in pomočnika za splošna dela sorejruem. — Luka Omalinn, čevljarstvo, Hrib 19- Ludovica Uaiener za mizarsko SajEllBb obrt se spaine pri JosiKuhar, Št. Vid 79 nad L>ublj. Lisičje in razne kože diviač ne stroji, l arva in izdelu e L. R O T, krznar, Ljubljana Me-s ni trg 9. Hliltl/'R pridnega, po-niSUM, štenega sprejmem v službo - blizu Ljubi ime. - Naslov v upravi onioliuba pod štev. 762. DefciiCO StieC'spr£ meni v vzgojo proti primernemu plačilu. -Naslov v upravi št 900. U naipm se da s L mar-V najSlH cen, t. 1. na Grosupljem "b državni cesti blizu kolodvora, stanovanjska hiša z vsemi pritiklinann, kakor hlev, drvarnica in drugo. K hiši pripada vrt 'n njiva. Po dogovoru se odda tudi travnik, da je možno re liti 2—3 živ/ne in prašiče /.elo primerno za vj>o-kojciice Ponudbe pod Vpokojenec? štev. 854 na upravo lista. Mesarskega vajenca poštenih staršev sprejmem. Naslov : Ivan Ja-vornik, mesar, Liub-Ijana, Domobranska 7. PlKftCfnn s stanovanj-rOSEaiVO sj{0 hišo in novim gospodarskim poslopjem z '/, ha njive, 1 '/2 ha travnikov in 2 ha gozda v bližini škofje Loke bo prodano najboljšemu kupcu v soboto dne 30 januarja ob 2 uri po;). Natančne informacije gie te tega se dobe pri Fr. Šifrerju, trgovcu z usnjem v Škofji Loki, Novo pred-mestie 11. Kupci se vabijo, ker bo cena zelo solidna. Gostilna in psltarija pripraven lokal tudi za trgovino, zlata jama za solidnega trgovca poleg sodnije in drugih uradov s posestvom ali brez, se proda. Preden kupite, si oglejte ali zahtevajte sliko. Mev-želj, Mokronog. Sugati postanete če imate veliko znancev! »Perssons« Ljubljana Poštni predal 307. Znamki za odgovor! flidova molta Din 4'- Prvovrstne koru/ne izdelke j)o zelo ugodni ceni, od 25 kg naprej, razpošilja Pavel Sedej, umelni mlin, Javornik, Gorenjsko. «muchi mlin ali v polovico zaslužka. Naslov pod štev. 652. Mlinarja S za mlin na kamne na vodni pogon išče Be lovsky. Mirna, Dolenj. Mlinarji, kateri se razumejo na elektriko imajo prednost. Krušno molto vseh vrst vedno svežo, ter koruzne izdelke nudi valjčni mlin Ivan Kuralt, Domžale. Zahtevajte cenik in vzorce. Vajenec Sfidlarsko obrt se sprejme. Hrana in Spod šiškaan°Vanje V hiŠ'" 1 JeraS' Celoväka c-74- Poravnajte naročnino! Urednik: Jože Košiček. Ure, zlatnino in srebrnino kupite poconl in dobro pri ivrdki H. SUTTNER Uubljsna 1 Prešernova ulica St. 4 Razpošilja se na vse kraie Eurojie, Auie. rike, Afrike. Azije in Avstralije Lastna protokolirana tovarna ur v Švici, Ure v vseh cenab od Din 44 — naprej. St. 120 Rovinaste anker ura Din 44 -, s sekundnim kazalcem Din 78 — Št. 121. Ista z radijem Din 58 —, s sekundnim kazalcem Din 94' . Št. 125. Budilna ura 16 cm visoka Din 49 -, z radijem Din 76'—. Zahtevajte veliki iJustrovani cenik zastonj in poštnine prosto od H. SUTTNER, LJUBLJANA 1 ODEJE, ROČNO DELO posteljne garniture, cvilhe za modroce, belo kon-tenino za rjuhe in perilo itd. za balo kupile najceneje na Brezovici pri Kopaču. - Rudolf Knlarié, Nov pohiti za dame iti pospo;lo z vpe Ijavo strojreora pleta sivm v hifti. Zajamčen zaslužek ca. 1500 Din mesečno ker pre vzamemo i /.koIov ijeno blago 5'la- ain») za s u?. o k za pleten ic ii (iostHV ino v izdelave prem. Piatte ledane* pc hraxp'aCne prospekte n; •" o ma'-a Pietarsku I dm t ila fit 6, ,1 ua p Kalls «rlhor, Trilli*!»-J« Vii Fige In brinje nHjCe ,eje Pri Sever A Komp., Ljubljana (iosposvetsxu ceM« &