Foziv in prošnje ob lOletnici ljubljanske univerze. V marcu 1928 se je ustanovilo Društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada v Ljubljani. Namen Narodnega univerzitetnega zaklada bo, podpirati univerzo pri izpopolnjevanju univerzitetne knjižice, pri ustanavljanju in izpopolnjevanju univerzitetnih znanstvenih inštitutov in seminarjev, inštitutskih in seminarskih knjižnic in zbirk, eventuclno pri ustanavljanju novih stolic, dalje podpirati jo v vsakaterih drugili težkočah. Da bi se razširjanje društva olajšalo in porast Narodnega univerzitetnega zaklada pospešil, je društveni odbor sklenil, po vseh večjih krajih v Sloveniji osnovati poverjeništva. Zato pozivljamo prijatelje slovenske univerze, ki so pri volji prevzeti v svojem ali krogu poverjeništvo, naj se javijo odboru, ki jim bo poslal potrebne tiskovine. Z združenimi moCmi podprimo domačo univerzo uprav sedaj, ko obhaja prvo desetletnico svoje ustanovitve! Dopisi naj se izvolijo pošiljati na naslov: Društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada (v roke poslujočega podpredsednika prof. dr. Lukmana), Ljubljana, Univerza. Nova Marijina bazilika. Sveti oče Pij XI. je z apostolsko listino od dne 8. junija 1929, št. 116, podelil cerkvi Lurške Marije v Rajhenburgu naslov »Basilica Minor«. V vrstah vseh Slovencev bo to predragoceno darilo mogočno razvnelo otroško ljubezen do Sv. očeta-zlatomaš nika; prav posebno pa se bodo spominjali svojega najvišjega jubilarja v novi baziliki ter ga vroče priporočali naši nebeški Kraljici! Slovenski Lurd v Rajhenburgu. V dneh 30. junija, 1. in 2. juiija se vršijo v Rajhenburgu v Lurški cerkvi tudi letos velike romarske pobožnosti. Vodili jih bodo gospodje misiionarji Družbe Jezusove v Ljubljani. Castilci Lurške Marije bodo našli letos v Marijinem sve tišču nove orglje, ki so gotovo najlepše in najmogočnejše v Sloveniji. Ravnotako jih hočemo presenetiti z električno razsvetljavo, ki daja ponoCi notranj ščini cerkve čudoviti sijaj in očara od zunaj naravnost človeka, ki vidi to cerkev kakor v tajinstvenem ognju. — Marijini častilci si naj pridejo ogledat to čudo v obilnem številu! Duhovnega  veselja jim ne l)ode manjkalo. SJava maša v Mariboru. Č. g. p. KonStantin Urankar, novomašnik-frančiši<an, bo služil novo sv. mašo v baziliki Matere Milosti dne 14. julija, ob pol 10. uri dopoldne. Novomašnik je iz znane in spoštovane Urankarjeve družine iz Meljskega predmestja v Mariboru. Vpisovanje v I. letnik drž. ženskega učiteljlšča v Mariboru bo dne 2. in 3. julija od 7. do 11. ure dopoldne. Tečaji duhovnih vaj v III. četrtletjn. Za duhovnike: od 8. do 12. julija, od 5. do 9. avgusta, od 19. do 27. avgtista 8 dnevne, od 2. do 6. septembra, od i5. do 21. septembra 5dnevne. Za intcligente: do 14. do 18. avgusta. Za abituriente: od 18. do 22. julija, od 24. do 28. julija. Vsak tečaj se začne zvečer prvega in konča zjutraj drugega zgoraj imenovanih dni. Udeleženci naj bodo v Domu do 6. ure zvečer prvega dne. Za udeležbo naj se pravočasno priglase. Ako bi kdo izmed priglašenih ne mogel priti, naj se pravočasno odglasi, da napravi mesto drugemu. Oskrbnina znaša za čas tridnevnih duhovnih vaj 120 D. Piite na naslov: Vodstvo Doma duhovnih vaj, Ljubljana, Zrinjskega 9. Dijaški konvikt križniškega reda v Ljubljanl sprejme za šolsko leto 192930 večje število dijakov pod zelo ugodnimi pogoji. Dečki morajo biti moralno nepokvarjeni, telesno popolnoma zdravi, iz poštenih krščanskih hiš, ki kažejo nagnenje do duhovskega stanu in imajo veselje do študija na humanistični gimnaziji. Za sprejemne pogoje se poizve pri vodstvu dijaškega konvikta Križanke v Ljubljani. Prošnje za sprejem je vložiti do 15. julija. Bcdite previdni pri srečkah. Po dcželi ponujajo neukim ljudem vse mogoče srečke, ki se razkrinkajo pozneje kot navadna goljufija. Predno kupite kako srečko, pnstite se o njeni vrednosti poučiti od dbmačega gospoda duhovnika, tajnika ali načelnika tamošnje posojilnice itd. Sploh pa kupujte srečke le pri domačih denarnih zavodih. Vsi na pred tremi leti novo zgrajeni cesti Sv. Miklavž—Pohorje interesirani sc spominjajo triletnice otvoritve in se zahvaljujejo bivšemu gerentu marib okrajnega zastopa gospodu dr. Josipu Leskovarju kot častnemu občanu vseh zgoraj omenjenih občin. Zahvala gre tudi članom in uradnikom! Nov tovorni kolcdvcr v Hočah. Od Rač do Maribora ni na progi južae železnice nobenega tovornega kolodvora. Naši Pohorci z južne strani morajo voziti svoj les daleč v Maribor ali pa v Rače. Na tisoče vagonov krompirja in žita se vsako leto v širni okolici Hoč proda v druge kraje. Ravno tako je z živino. Vse to morajo ljudje spravljati daleč v Maribor ali pa v Rače. Tu pa sta oba tovorna kolodvora tako obremenjena, da morajo kmetje z vozovi mnogokrat, posebno v jeseni čakati po celi dan, predno pridejo na vrsto. Ali ni škoda za dragoceni čas, ki sc tu izgubi? Radi preobremenitve pa stranke tudi ne morejo takoj izprazniti vagonov ali jih natovoriti, ker je promet pre velik. Železniška uprava bi se raorala ozirati na to dejstvo in za občine: Spodnje in Zgornje Hoče, Pivola, Bohova, Reka, Sv. Miklavž, Rogoza, Skoke, Polane, Slivnica, Razvanje, Pohorje, Dolgoše, Loko in še druge postaviti v Hočah tovorno postajo. Občine in posamezniki so pripravljeni prispevati k tej zgradbi. Morda bi kazalo, da se priprav ljalni odbor zopet zgane in stori kake korake v tej zadevi. l"oča v krajih ob Muri, Toča je dne 13. junija potolkla tudi nekatere ojbčine ob Muri. Najhuje sp prizadete obČine Ceršak, Selnica in Sladki vrh. Toča. Minuli četrtek, dne 13. junija, proti večeru, je obiskalo strašno neurje s točo dele župnij Sv. Antona in Sv. Bol fanka v Slov. gor. Za najbolj uničujočo smer si je toča tokrat izbrala par vasi, kakor: Smolince, Čagona in njih sosede pri Sv. Antonu, nato pa čez Pesniško. dolino, čez travnike v bolfansko faro< Med potjo sta tudi prizadeta kraja: Gočova in Gočovski vrh. Zatem so priSl«i na vrsto: Gomile, Biš in Sovjak. V ime* novanih občinah je toča popolnoma u* ničila vso upapolno, lepo se kažočo že« tev in tudi ostale zemeljske pridelke. Splošno je mnenje, da se je utrgal kaii ceji oblak, strašen vodeni naliv prime« šan z obilno točo. Ista je padala v de* belosti navadnih lešnikov, da še je je bilo drugi dan dovolj pod hišnimi kapi, Ni bila navadna gladka in okrogla, ampak kakor sekano kamenje, špičasta z ostrimi robovi. Pogled na opustošena polja je naravnost obupajoč. Nepregled na je škoda, s kojo so prizadeti omenje ni kraji. Rž, pšenica, ječmen, krma, krompir in koruza je popolnoma pomandrana v zemljo. Le najstarejši ljudje še kaj sličnega pomnijo. Tudi bliskanja in grmenja je letos toliko, kot že dolgo vrsto let ne. Kakor kmet, tako vsak delavec, ki je odvisen od tega, kar, mu zemlja daje, gleda s strahom in, skrbjo v negotovo bodočnost. Prosimo merodajne faktorje, na nam priskočijo na pomoč vsaj s tem, da se nam odpišejo vse davščine v prizadetih občinah! Zopet toča in neurje. Iz Št. Ilja v Sl. gor. pise gospod veleposestnik Fr. Thaler svojemu znancu v Mariboru: »Karlovo, dne 13. junija 1929. Dragi! Ko to pišem, leži okoli moje hiše toča za prst' debelo. Ob četrt na šesto uro zvečer so se pripodili od avstrijske strani temno rdeči in črno-sivi težki oblaki Cisto nizko in z velikim viharjem. Začelo je deževati na debelo, a kmalu- nato je padala toča različne debelosti ter klestila po naših ljubih vrtih, njivah, travnikih in goricah, da je bilo groza. Človek, ki visi na svoji ljubljeni domači zemlji, bi se najraje razjokal. Krompir, fižol, koruza, žito in vsa zelenjava po vrtoviH je v tla poteptana ter ni upanja na pridelek. Najhujše so seveda trpeli vinogradi. Odklestila je toča skoro vse poganke, kar jih ni že naprej uničila zima. Prej mraz, sedaj pa še toča! Stanje našega vinogradnika je zares obupno vsak dan bolj in bolj! Kolikor sem poučen, je toča klestila po celem Št. Ilju, Dobrenju, Kresnici, Stari gori in delih' svečinske in kungoške župnije. Škoda je neprimerno velika. Kaj naj počnemo? Ali nam kot bivši zastopnik lahko svetuješ, kam se naj obrnemo?« To so res žalostna poročila! Zopet resen opomin, da bo treba na vsak način organizirati obv^zno zavarovanje proti toči^ kakor ga imajo Že deloma na Češkeni in v Franciji. Veliko neurje pri Zgornjl Polskavi Prejšnji pondeljek je v občmi Bukovec' pri Zgornji Polskavi in v sosednjih oft* činah tpiia in naliv ijapravp ogromnct škode. Žito je čisto zbitb v tla, §e kpruza je tako poteptana, da ne bo ponekoa nič ž njo. Najhuje je v vinogradih. Še to, kar j^ pustila letošnja zima, nam j$ sedaj pobral led iz oblakov. Župan isi Bukovča z zastopnikom Polskavčano^ sta se oglasila pri predstavnikih oblai sti v Mariboru radi odpisa davkpv int sta zaprosila za pompfi. V tej pkolici so se le malokatert daii Ieto3 j5fj,varbvatt S loper škodo po toči, ker je plačilo precej visoko. Slišimo, da je toča tudi v okolici Ptuja napravila na polju mnogo gkode. Dokler ne bo država ali oblast organizirala obveznega zavarovanja proti škodi po toči, ne bo drugače, nego da se ljudje res zavarujejo. Velika riba v Muri. V bližini sladkogorske tovarne je ribič Berlič vlovil veliko ribo, ki je bila težka 6^ kg. Ta ri©a je za te kraje posebnost. Ribiči je tu *di niso poznali, kake vrste je bila, ker ije imela na prednjem delu posebne rogovile. Frijet vlomilec. 0 številnih vlomih v okolici Sv. Miklavža pri Ormožu smo že večkrat poročali. Za drznim zločincom so se vršila poizvedovanja ter zafeledovanja, a dolgo časa se je znal odiegovati roki pravice. Te dni se je poferečilo kmetskim fantom, da so drznep.a zalotili v skrivališču in poklicali orožnike iz Svetinj, ki so ga uklenili in jpdpeljali seboj. Vlomilec je 40 let stari jTomaž Zorjan, ki je že presedel 27 let Jy ječi. Tokrat ima na vesti do 20 večjih " n manjših vlomov. Prcsluli ropar v rokah pravice. Od ;časa do časa se pojavljajo po raznih »okrajinah tolovaji, krog katerih splefe narod vse mogoče resnične in neres*iične pripovedke. Slovenci in to Šta|erci poznamo dobro šentjurskega Gufcaja ter čadramskega Krivca. Hrvati limajo v novejši dobi Čarugo in Prpiča. Dne 11. junija je padel na Zidanem mofetu v roke pravice po Kranjskem prosluli dolenjski ropar Ignac Jakopin. Bil je že zaprt v zaporih na Vrhniki, od koder je pa pobegnil in bil nekaj časa Strah ter trepet po Dolenjskem. V zadnjem času je bil pač vsega kriv Jakopin in ljudje so imeli nepopisen strah pred tem pretkanim tolovajem, ki se je znal kljub tatvinam, vlomom in ropom izmikati zasledovalcem. Ker mu žan'darji niso mogli do živega, je postal dr 2en. Zvečer 11. junija se je pojavil v 'Radečah, kjer je stopil v večerni osebni ;vlak, ki prihaja iz Zagreba. V Zidanem mostu je prestopil na mariborski vlak ,proti Ljubljani. Sam bogznaj iz kakega .vzroka je kupil karto II. razreda in se'del v ta vagon. Istočasno kot Jakopin se je vozil tudi orožniški kaplar Jožef tToplak iz Ljubljane. Iskal je prostor v '.vagonu in šel slučajno mimo kupeja, v katerem se je šopiril Jakopin. Žandar ga je spoznal takoj po slikl, ki je bila objavljena v policijskem vestniku. Toplak je izstopil v Zidanem mostu in obiVestil takoj policijskega uradnika Plaliuto. Oba sta roparja aretirala. Skraja jjje tajil, a ko so dobili pri žepni preisicavi pri Djem vse mogoče ukradene in naropane reči, se je udal, kdo da je. Odpremili so ga v Ljubljano. Žandarji jga gonijo na razne kraje zločinov, kjer jjzaslišujejo oškodovane stranke. Po pre jtskavi bo nepridiprav izročen okrožneinu sodišču v Novem mestu, ki bo so!failo o njegovi krivdi. Prijeti tolovaj pri žnava vse mu očitane zločine, nikakor pa noče izdati pomagačev. Strašno nenrje in toča v krajih ob Savi. V nedeljo dne 9. t. m. v noči se je usulo strahovito neurje s točo, ki je bila debela kot orehi, nad kraje ob Savi ip'd__yAsi_DkrogIice do Smarja pri Sev- nici. Toča je oklestila: drevje, vinograde ter polja, ki so kazala tako lepo. Žito so pokosili, fižol so posadili znova. Samcmor. V nedeljo dne 9. junija se je obesil v Hrastniku 501etni rudar Jožef Kelner. Železniška nesreča. Dne 11. junija popoldne sta se peljala oče Janez in sin Anton Hafner iz sejma v Kamniku nazaj domov proti Kranju. Blizu Kamnika kviža cesto železniška proga. Ravno ko sta privozila do tega križišca, je pripeljal mimo vlak iz Ljubljane, ki prihaja okrog štirih popoldne v Kamnik. Ker najbrže nista dovolj pazila, sta zavozila naravnost v vlak, ki je prevrnil voz in razmesaril konja. Lokomotiva je očeta zadela tako nesrečno v glavo, da mu je prebila lobanjo. Bil je takoj mrtev. Sinu pa je odrezala levo nogo. Prepeljali sa ga z rešilnim avtom v lju bljansko bolnico, kjer je umrl. Bogaf ribji lcv. V pondeljek dne 10. junija so zajeli naši ribiči ob dalmatinski morski obali 500 metercentov sar del. Prodajali in ponujali so 1 kg rib za 1 Din. Nekaj iz prošlosti novih sncjleških ministrov, Kakor smo že večkrat poročali, imajo na Angleškem novo vlado delavske stranke pod ministrskim pred sednikom Macdonaldom. Čitatelje bo gotovo zanimala kratka prošlost nekaterih novih angleških ministrov. Macdonald je rodom iz revne škotske ribiške vasi, je bil nekaj Casa priprost učitelj in je star 62 let. Zunanji minister Henderson je bil pomočnik v livarni in je star 66 let. Notranji minister Clynes je bil priprost delavec v plinarni. Minister za javna dela Lansbury je bil delavec v luki. Finančni minister Snowden je bil poštni uradnik in je star 66 let. Nova vlada ima prvega ženskega ministra za delo »mis« Bienfeld, ki je bila dolgo časa prodajalka. Minister za kolonije Thomas je bil snažilec svetilk in železniški delavce ter je star 55 let. Od ravnokar omenjene ministrske gospode ima pa že danes vsak svojo lepo vilo, posest in avtomobil. Novi ministri iz vrst delavske .stranke vabijo na bogate obede ter večerje pred vsem angleške bogataše — takozvane lorde. Zadnji avstro-ogrski zunanji minlster umrl. V sanatoriju v Budimpešti je umrl tik pred polomom zadnji avstro ogrski zunanji minister grof Julij Andrassy. Zasačen vlomilec. Na Dunaju je bilo vlomljeno dne 11. junija v veletrgovino s kravatami Ignac Haas. Vlomilcl so odnesli veliko gotovine in vrednostni papir za 80 tisoč Din od centralnoevropske »Landerbanke«. Policija je obvestila takoj vse banke in denarne zavode, naj pazijo pri unovčenju ukradenega vrednostnega papirja. In res, že popoldne drugega dne po vlomu se je oglasil v neki banki Paul Francois in hotel zamenjati papir za denar. Takoj so se zaprla za njim vsa vrata in poklicana policija je ugotovila, da je P. Francois bil zaradi tatvine že večkrat predkaznovan in na njegovem stanovanju so dobili vse mogoče vlomilsko orodje. Zaprti bankirji. V Parizu je pod klju čem 126 nepogtenih in goljufivih banMrjev. Vrtuljak (ringelšpil) vzrok težke nesreče. V Ratiboru pri Berlinu se je v polnem teku odtrgala in odletela med radovedneže od vrtuljaka gondola. Poškodovanih je 9 odraslih in 5 otrok, 1 otrok in 1 odrasla oseba sta dobila težke poškodbe. Dva spomenika z marelo. Na celem svetu sta znana le dva spomenika, ki predstavljata zaslužna moža s cilindrom in z odprto marelo. Eden je stal v Readingu na Angleškem v počaščenje za inesto in okolico zaslužnega Jurija Palmers. Ta spomenik, ki jo vzbujal desetletja občo pozornost, bodo odstranili, ker je na potu modernemu prometu. Drugi spomenik z marelo je pa na Irskem. Strop se udrl pod plesalci. V Neaplju na Italijanskem je priredil dne 11. t. m. nek bogataš v starodavni palači plesnl večer. Pod plesalci se je nenadoma udrl strop in je padlo iz drugega nadstropja v prvo več oseb. Od teh je 10 težje ranjenih, 2 smrtno nevarno. Amerikanski milijonar Fortf namerava csušiti celo Evropo. Amerikanski bogzna kolikokratni milijonar in izdelovatelj avtomobilov Ford je posetil te dni novega predsednika Zedinjenih držav Hooverja. Hoover je sprejel Forda kot starega prijatelja v družbi tajnika ameriške republike Mellona, ki je tudi milijonar. V tako odlični družbi je razvil Ford sledeči načrt: V najkrajšem času bo preplavil: Anglijo, Francijo in Nemčijo z novimi podjetji, v katerih se bodo izdelčvali avtomobili. V vseh ogromnih novih tvornicah bo po amerikanskem načinu prepovedan —: vsak alkohol. Nastavljeni bodo posebni nadzorniki, ki bodo strogo pazili4 da se bo čuvala v Fordovih podjetih alkoholna prepoved. Delavec, ki bo prekršil to prepoved, bo takoj odpušCen. Ford bo še stopil v stik z vsemi v Evropi že obstoječimi brezalkoholnimi društvi ter organizacijami, katere bo podpiral z denarjem. Na omenjeni način upa Ford, da bo tekom let Evropa z zakonom prepovedala uživanje alkohola in bo postala tudi ona po vzgledu Amerike »suha«. Ali ne bo dobromisleči Ford prebridko razočaran, je drugo vprašanje! Osel — pismonoša. Poštna uprava y velikem francoskem mestu Lille je segla po čudnem sredstvu, da bi pospešila dostavljanje pisem in drugih pošiljk. Po drugih mestih in deželah opro mijo pismonoše, da jim olajšajo službo in modernizirajo promet, s kolesi in motocikli, poštno ravnateljstvo v Lilleju pa je pismonošem dalo na razpolago — poštne osle. Prvi četveronožec, ki pomaga raznašati pisma in tiskovine, se imenuje Jean. Oblože ga s težkimi poštnimi vrečami in poleg njega gre pismonoša, kateremu potrpežljivo sledi po ulicah in cestah sem ter tja, celo' v hišne veže. Baje je poštno ravnateljstvo nastavilo Jeana, ker ni moglo dobiti dovolj pismonoš. Kaj pa bo, če se bode Jean sredi svoje službene poti ustavil in ne bo hotel niti koraka ve5 napraviti, kar se pri oslih večkrat dogodi? Fcžrešni oblnki. Največja živalska nadloga, ki muči Človeštvo ze tiso&eija, so kobilice. Niti popisati se ne dajo opustošenja, katera povzročijo oblaki kobilic, ako so se spustili na zelena polja ter travnike. Kobilice ne požrejo le rastlinskih kultur, ampak celo s slamo krite strehe. Milijoni in milijoni tega požrešnega mrčesa se strnejo na potovanjih in napram tem živalskim množicam je človek brez prave odpomoči in to v današnjih modernih časih ravno tako kakor pred tisočletji. Vsa uničujoča sredstva, ki so se uporabljala v svetovni vojni, so preiskusili na kobilicah, a jih niso ugnali ali vsaj zajezili njihovega pogubonosnega navala. Kolikokrat so že poskusili kobilice pokončati iz aeroplanov s pomočjo strupenih plinov ali z metalci plamenov — vse zaman! Seveda so pokončali milijone te golazni, a na mesto uničenih so se pojavile nove milijarde. O južnoafriški kobilici je znano, da leže jajčeca na mesta, kjer jim morebitni deževni nalivi ne morejo škodovati. Tamkaj počivajo jajčeca večkrat več let, dokler ne nastopi za izvalitev ugod no leto. Iz jajčec prilezejo milijoni kobiličnih ličink brez perutnic in te se razlezejo po poljih. Ko se opremijo ličinke s perutmi, potem se dvignejo v črnih oblakih v zrak in nastopijo uničevalna potovanja. Uscda dveh čolnarjev. Nemec Paul Miiller se je podal v majhnem čolnu iz Nemčije preko morja in hotel doseči Newyork. Zadnje vesti je poslal v domovmo iz znanega otoka Kuba, kjer se je mudil nekaj časa. Iz Kube je krenil proti polotoku Florida. Te dni so pognali proti floridski obali vetrovi prazen Miillerjev čoln. Samotni čolnar je postal žrtev drznosti. — Takozvani »samotni ribič« Aladin Gerbault je že štiri leta v majhnem čolmi na odprtem tnorju. Letog ni bilo o njem od 28. maja nobenega poročila. Sedaj se je oglasil in javil, da je pristal na Azorskih otokih. Petrolej gori. Blizu ameriškega mesta Los Angeles so veliki petrolejski vrelci. Petrolej se je unel in poleg studencev še 45 tisoč sodov petroleja. Škoda znaša več nego 1 milijon dolarjev. Eatvorjeae sinagoge. Boljševiki so zaprli v Petrogradu razven ene vse sinagoge (judovske molilnice). V bivših sinagogah bodo nameščeni razni državni uradi.