TA TEDEN / ta teden
Volia /judj ali
igra politike?
Kocka je dokončno padla in v Sloveniji naj bi dobili še nekaj
novih občin, o katerih bodo v nedeljo odločali ljudje na poizvedo-
valnih referendumih. Tako je pač odločilo Ustavno sodišče, potem
ko so se nekatere krajevne skupnosti (tudi iz Slovenskih goric in
Haloz, ki so bile v teh prizadevanjih dokaj enotne in dovolj glas-
ne) pritožile na odločitve Državnega zbora.Ta je naknadno
upošteval sklep ustavnega sodišča in razpisal referendumska
območja za nove občine. O tem dogajanju kaj posebnega ni pripi-
sati, morda le kratke paberke o nekoliko (pre)velikih pričakovan-
jih ljudi, da bo z novimi občinami vse rešeno.
Temu seveda še zdaleč ni tako, čeprav je hkrati res, da imajo
ljudje pravico do demokratičnega izražanja svojih mnenj in
pogledov. In na zborih volilcev, ki so bili v teh dneh, se je marsikje
pokazalo, da so si mnenja deljena. Tisti, ki so absolutno za nove
občine, vidijo samo boljše razvojne možnosti in se zgledujejo po
zdajšnjih majhnih občinah, ki so marsikje dokazale, da znajo biti
dobri gospodarji. Hkrati opozarjajo na centralizacijo odločanja v
obstoječih občinah, ko naj bi se en del razvijal na račun drugega
{na primer v Lenartu, kjer mesto posluša očitke zunanjih kra-
jevnih središč, da hoče še tik pred razdelitvijo potegniti denar za
nekatere naložbe, kipa bodo vendarle koristile vsem), kar je lahko
tudi nevarna igra, ki jo bo nekdo tretji spretno izkoristil. Res pa je,
da seveda ne smemo pozabiti še na evropski model lokalne sa-
mouprave, na katerega so zlasti argumentirano opozarjali v Koor-
dinacijskem odboru slovenskogoriških in haloških krajevnih skup-
nosti). Ljudje naj se demokratično odločijo, ali so za nove občine
ali so proti njim, je temeljno sporočilo najvidnejših organizatorjev
in pobudnikov tega dogajanja. V tem imajo popolnoma prav in
samo upamo lahko, da ne skrivajo kakšnih mačkov v žaklju (vsaj
za zdaj so uspeli zavračati očitke, da jim je edini zveličavni cilj
oblast in županski fotelj - morda tudi, nikoli se ne ve).
Previdnejši opozarjajo, da bo prišlo do korenitih sprememb fi-
nanciranja občin in da bodo majhni postali veliki reveži, usodno
odvisni od nenasitne matere države, ki se bo po znanem pravilu
Deli in vladaj" samo še okrepila. Pripombo je vsekakor treba
upoštevati, saj je lahko dragoceno sporočilo za postavljanje temel-
jev novih občin. Ali bo do njih tudi dejansko prišlo, je zdaj še
'Vprašanje, saj ima platno in škarje v rokah Državni zbor. Prav bi
^ilo, da bi tokrat vendarle spoštovali voljo ljudi, pa naj bo takšna
ali drugačana. Grenke izkušnje iz leta 1994 so marsikje velika
bojazen, da se politiki z ljudmi spet igrajo. To ne bi bilo pošteno in
^ato naj bi bili nedeljski referendumi kažipot, kako naprej. Novim
občinam (če bodo ljudje tako hoteli. in marsikje kaže tako) lahko
^aželimo dobro popotnico, .	^ ^
politikom pa veliko modrih / JIa^A^	K)«
(Odločitev. Vse druge napo- /
'^^di se izjemno nehvaležne! (
PTUJ / se na enako uspesnih novih 50 let!
Ni ietrtka brez Tednika
Minuli petek je Tednik praznoval §0. rojstni dan. V prostorih
hotela Poetovio so se zbrali številni gostje in domači, tisti ki so
ali še ustvaijajo Tednik. Zbrane je nagovoril direktor družbe
Radio-Tednik Franc Lačen in na kratko nanizal nekaj utrinkov
iz petdesetletnega spomina. Slavnostni govornik je bil
predsednik društva novinaijev Slovenije Branko Maksimovič.
Svoj čas in vzpodbudne besede pa so slavljencu namenili tudi
ptujski župan in podpredsednik državnega zbora Miroslav Luei,
ravnateljica ptujskega Pokrajinskega muzeja Maijeta Cigle-
nečki, župan občine Videm Franc Kirbiš, domavski župan mag.
Tone Velikonja, v imenu managerskega kluba Franc Visenjak,
direktor Gorenjskega glasa Marko Valjavec in direktor Ma-tis-
ka Dušan Vodopivec. Kozarček še na novega pol stoletja so
Tedniku vzdignili tudi častna občana občine Ptuj dr. Jože Neu-
dauer in prof. Jože Gregorc ter rektor mariborske univerze dr.
Ludvik Toplak.
Enourno prireditev, v kateri je
nastopili kvartet Do iz Ljubljane s
citrarjem Tomažem Plahutnikom,
je prenašal radio Ptuj, ki letos prav
tako slavi - 35-letnico namreč. V
govorih, ki so jih slavljencu
namnejali gostje, pa je bilo neneh-
no kot znanilca novih časov slišati
besedo kapital in lastniki. Prav
zato, je bilo slišati, bo Tednikovih
naslednjih 50 let težjih kot prvih,
saj so mediji postavljeni na tržišče
in to odloča, ali bodo preživeli. Pri
tem pa pač morajo sklepati razne
kompromise. Predsednik novinar-
jev Slovenije je povedal, da "novi-
narstvo ne uživa dovolj zaupanja
oziroma verodostojnosti, ker se je
preveč spolitiziralo. Novinarji pre-
pogosto nasedamo politikom in se
pustimo vpletati v njihov sicer le-
gitimni in samoumevni boj za
oblast, v njihova medsebojna spo-
tikanja in podtikanja. Če bi
upoštevali sicer znana in
nedvoumna načela novinarske
stroke in etike, ne bi imeli toliko
zakuhanih škandalov in razkritih
afer, od katerih pa ni tako rekoč
niti ena pojasnjena do konca." Mi-
roslav Luci je potrdil, da Tednik
berejo tudi politiki, ter polaskal,
da je inovativen, prodoren in zani-
miv časopis ne le za Ptujčane, am-
pak za vso regijo.
Med obilico daril, ki so jih po-
vabljeni za jubilanta izbrali z od-
nosom, ki se je oblikoval dolga
leta, m veliko mero hudomušnos-
ti, velja omeniti kelih, ki ga je"po-
daril župan Luci in iz katerega
bodo tednikovci menda ob
občinskem prazniku pili šampan-
jec in nazdravili najvišjemu
občinskemu priznanju. Marjeta
Ciglenečki pa je podarila sliko "ra-
dijskega stolpa", kakor se imenuje
stolp, v katerem je dolga leta delo-
val ptujski radio.
Praznovanje je bilo prijetno in
intenzivno, saj je za poskočno glas-
bo skrbel Alfi Nipič z muzikanti, s
svojim nastopom pa sta zablestela
tudi plesalca skupine Mambo Ana
Štarkl in Denis Golob.
Z današnjo številko se pričenja
drugih Tednikovih 50 let.
Nekaj fotografskih utrinkov s
prireditve najdete na tretji strani.
vki
Direktor Franc Lačen je nanizal nekaj utrinkov iz Tedni-
kovega petdesetletnega spomina.
Slavnostni govornik
predsednik Društva novi-
narjev Slovenije Branko
Maksimovič
2
četrtek, 18. junij 1998 - TED|||||
PTUJ / KANDIDATI ZA PREDSEDNIKA OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE
la optimalen razvoj
Po ugotovitvah organizacijsko-kadrovske komisije pri
Območni obrtni zbornici Ptuj so zbori obrtnikov po sekci-
jah, na katerih so volili nova vodstva oziroma upravne od-
bore sekcij, določali člane nove skupščine za mandatno
obdobje 1998-2002 in kandidate za novega predsednika
zbornice, uspešno končani. Vsi štirje predlagani kandidati
z zborov obrtnikov po sekcijah (Viktor Cvetko, Jože
Milošič, Roman Tomanič in Boris Krajnc) izpolnjujejo po-
goje po statutu Območne obrtne zbornice Ptuj in iz razpisa
volitev, zato bodo tudi vsi štirje uvrščeni na kandidatno-vo-
lilno listo. Na volilnih lističih bodo njihova imena izpisana
po abecednem vrstnem redu. Volilna skupščina bo 29. ju-
nija ob 17. uri v prostorih okrepčevalnice Majde Pongrac
na Švabovem. Pred volitvami se bodo lahko vsi kandidati še
enkrat na kratko predstavili.
Za izvolitev potrebuje kandi-
dat najmanj dve tretjini glasov
vseh prisotnih članov skupščine.
Če potrebne večine ne bo dose-
gel nobeden izmed kandidatov,
bo izveden drugi krog volitev, v
katerem pa bodo novega
predsednika izbirali med kandi-
datoma, ki bosta v prvem krogu
zbrala največ glasov.
Pred volilno skupščino Obmo-
čne obrtne zbornice Ptuj smo za
kratke izjave zaprosili vse štiri
kandidate. Spraševali smo jih o
njihovem videnju razvoja obrti
in podjetništva na Ptujskem v
naslednjih štirih letih.
Viktor Cvetko ima obratoval-
nico kovinoplastike, obrtnik je
od leta 1980, pred tem je
dvanajst let delal v tujini. Tre-
nutno zaposluje tri delavce, še
enkrat toliko pa naj bi jih
predvidoma zaposlil letos. Že
doslej se je aktivno vključeval v
delo Območne obrtne zbornice
Ptuj, v prejšnji oblasti pa je bil
tudi član izvršnega sveta občine
Ptuj, odgovoren za področje obr-
ti in podjetništva.
"Obrtna zbornica Slovenije je
tako kot Območna obrtna zbor-
nica Ptuj v dosedanjem delu do-
segla zadovoljive rezultate. Ni-
kakor pa ne smemo biti zadovol-
jni z doseženim, saj je veliko
predlogov oziroma zahtevkov, ki
so ključnega pomena za obstoj in
razvoj obrti in podjetništva, ki
smo jih posredovali Vladi Re-
publike Slovenije in parlamen-
tu, ostalo brez odziva. Zato me-
nim, da bo potrebno v novem
mandatu izdelati povsem novo
strategijo uveljavljanja pogojev
razvoja tega za državo zelo po-
membnega segmenta gospo-
darstva. Vlada bi namreč morala
zagotoviti realne pogoje razvoja
gospodarstva kot celote, razvoj
pa prepustiti strokovnjakom na
tem področju. Približno enake
pogled imam na razvoj obrti in
podjetništva na občinski ravni,
kjer bi moralo prihajati do
večjega poudarka na strpnem,
umirjenem in strokovnem dialo-
gu v okviru visokega medsebo-
jnega spoštovanja. Le takšen
način dela po mojem vodi do
zaželenih ciljev. Konkretne pre-
dloge o tem, kako naj se dela na
področju razvoja obrti in podjet-
ništva na Ptujskem v novem šti-
riletnem obdobju, bom podal ta-
koj po volitvah novega upravne-
ga odbora zbornice, ne glede na
to, kateri od kandidatov bo dobil
podporo in bo tudi izvoljen. Pre-
pričan sem namreč, da so moji
protikandidati spoštovanja vre-
dni in sposobni voditi Območno
obrtno zbornico Ptuj."
Boris Krajnc je zaposlen v
Pleskarju, d.o.o., po izobrazbi je
inženir kemije. Po njegovem so
razvojne perspektive obrtnih de-
javnosti na Ptujskem v njiho-
vem širšem vključevanju v
kompletno turistično ponudbo
Ptuj in okolice ter v izkoriščanju
specifičnih navad tega okolja,
njegovih običajev in posebnosti.
Vrsta obrtnih dejavnosti se
ponaša s priznanji za kvaliteto
izdelkov in storitev, s katerimi
so se uveljavili na območju Slo-
venije in tudi v tujini. Potrebno
pa bi bilo vključevanje vzpo-
rednih in sorodnih dejavnosti,
da bi lahko naročnikom ponudi-
li kompletnejše proizvode in sto-
ritve. Pri tem pa je nujna po-
vezava med dejavnostmi, skup-
no nastopanje in promoviranje
izdelkov in storitev.
Jože Milošič je obrtnik že 27
let in se ukvarja z elektroteh-
nično dejavnostjo, po izobrazbi
je elektrotehnik. Trenutno za-
posluje v svoji obratovalnici de-
vet delavcev, v njej pa se je doslej
izučilo 27 vajencev. Tudi Jože
Milošič je že vrsto let dejaven v
organih Območne obrtne zbor-
nice Ptuj, prav tako tudi v stran-
ki SOPS. "Če bom izvoljen za
predsednika Območne obrtne
zbornice Ptuj, si bom predvsem
prizadeval za tista dela in at-
kivnosti, ki predstavljajo krepi-
tev položaja obrtnika-podjetnika
v odnosu do države. Prizadeval
si bom tudi za boljše sodelovanje
z lokalno oblastjo, novimi
občinami in preko Območne
obrtne zbornice oziroma Obrtne
zbornice Slovenije z Vlado Re-
publike Slovenije. Prav tako bo
eno mojih področij dela tudi pri-
zadevanje za čimprejšnjo vzpos-
tavitev dualnega poklicnega
izobraževanja in uvedbo mojstr-
skih izpitov. Posebno pozornost
pa bo potrebno nameniti ok-
repljenemu sodelovanju z davč-
nim uradom Slovenije preko
davčnega izpostave v Ptuju s cil-
jem, vplivati na sprejem takšne
davčne politike, ki bo obrtni-
kom - podjetnikom omogočala
optimalno delovanje. Zelo po-
memben dejavnik za nadaljnji
razvoj obrti in podjetništva je
tudi promocija blaga in storitev
naših podjetnikov na sejmih in
razstavah doma in v tujini. Bist-
venega pomena za bodoči razv
obrti in podjetništva na Pt^jj^
kem pa je odprava vseh probi
mov, ki jih pri vsakodnevne^
delu in življenju čutijo
obrtniki in podjetniki. V
okvir sodi tudi dialog z mest^
občino glede prometnega režiij,^
po Ptuju, ki v zdajšnji obliij|
onemogoča nekaterim podjeij^j
kom pozitivno poslovanje."
Roman Tomanič je obrtnil^^
obratovalnico vulkanizerstva ^^
devetnajst let, trenutno ima jj
redno zaposlenih in okrog deset
delavcev za določen čas. Trenm,
no je predsednik Območna
obrtne zbornice Ptuj, ki jo vod,
od leta 1990. Roman Tomanič
prepričan, da je država y
zadnjem obdobju za razvoj obm
in podjetništva na Ptujskem
na območju cele Slovenije pre.
malo naredila. Pri tem ima
mislih predvsem začetne olajša,
ve, ki so nekoč že bile (ugodn.
krediti z jamstvom države, jaij.
stvenim skladom ali občine)
Predvsem se po njegovem zelo
malo zaupa začetnikom. To
nezaupanje pa povzroča neu-
godne kredite pri bankah, pj
tudi v okviru dodeljevanje
občinskih sredstev za razvoj,
Zato je v zadnjih dveh letih tudi
opazen upad razvoja novih obra-
tovalnic. Slabo za bodoči razvo)
je tudi drobljenje razvojni!;
sredstev med občinami, saj to ne
prinaša pričakovanega razvoja.
Razvoj obrti in podjetništva na
Ptujskem je možen le z nekateri-
mi skupnimi projekti in financi-
ranjem vseh občin v okviru regi-
je, predvsem pa skupnega orga-
niziranja okrog tistih projektov,
v katerih bi se zaposlilo več dela-
vcev z različnih občin in skup-
nim nastopanjem v okviru raz-
vojnega projekta Phare."
MG
Roman Tomanič
Viktor Cvetko
Jože Milošič
Boris Krajnc. Foto: Kosi
DESTRNIK-TRNOVSKA VAS / tri volilne enote
Kljub nasprotovanju sprejeli
dopolnila občinskega statuta
Kot je to že v navadi, je tudi zadnja seja občinskega sveta slo-
venskgooriške občine Destrnik-Trnovska vas minila izrazito
delavno, na trenutke tudi polemično in zajedljivo. To pa seveda
ne zmanjšuje objektivne ocene deogajanja na občinskem svetu,
ki je nekatere spominjalo tudi na slovo. KS Sveti Andraž se
namreč pripravlja na odhod na svoje, KS Trnovska vas pa še
vedno išče poti in možnosti, da bi se otresla Destrnika.
Uvodoma je župan Franc Pukšič
svetnikom predlagal, naj z
dnevnega reda umaknejo točko o
premoženjski bilanci bivše skupne
občine Ptuj in počakajo še na delit-
veno bilanco. To so tudi storili in
potrdili še predlog o umiku pre-
moženjske bilance občine Destr-
nik-Trnovska vas na dan 31. 12.
1998. Pričakujejo namreč celovito
poročilo o občinskem premoženju.
zato bodo to problematiko
obravnavali na eni prihodnjih sej.
Na začetku seje so govorili tudi o
praznovanju občinskega praznmi-
ka. Predlogov je bilo več, med dru-
gim tudi pobuda, da bi letos zaradi
nejasnosti glede obstoja občine
praznik zaznamovali le s
slavnostno sejo občinskega sveta
(občina praznuje 25. junija). Franc
Požegar iz SLS pa je pripomnil, da
bi bilo bolje, če bi imeli kar poslo-
vilno sejo. Doslej so bili nezado-
voljni eni, zdaj pa v Tnovski vasi
vse bolj narašča razpoloženje med
širšim krogom ljudi. Janez
Zampa je opozoril na nezado-
voljstvo ljudi in tudi na posledice,
ki jih lahko vse skupaj pusti.
Vprašal se je, ali vse skupaj ven-
darle ne zveni, kot da skupina lju-
di živi v neobvladljivih razmerah,
in ali morebiti niso že vrgli na tla
občine in samih sebe. Občina
Destrnik-Trnovska vas je pač nas-
tala, vsi ljudje naj uveljavljajo svo-
je pravice, razumeti je treba tudi
drugače misleče in se hkrati raziti
(če bo do tega prišlo) z dobrimi
občutki, saj se bodo ljudje kot
sosedje in sodelavci še naprej
srečevali. Predlagal je tudi, da bi
občinski praznik vendarle zazna-
movali, saj s konfliktinimi razme-
rami problemov ne bodo rešili. Ob
slovesu iz občine ne sme biti nihče
oškodovan, dobro in slabo je treba
enakomerno porazdeliti, je menil
in dodal, da lahko konfliktnost
nekdo spretno izrabi v škodo ljudi
na tem območju. Miran Arnuga se
je zavzel za dialog med ljudmi, ki
lahko marsikaj rešijo sami brez
države, Albin Druzovič pa je pred-
lagal, naj se letošnje praznovanje
občinskega praznika prenese na je-
sen, saj bo do takrat okoli novih
občin in delitve vse jasno. Takšen
predlog so svetniki podprli.
Med pobudami in vprašanji naj
posebej omenimo predlog Franca
Požegarja, da bi občinski svet zno-
va sprejel sklep o nestrinjanju z re-
ferendumom o prenosu sedeža
občine iz Trnovske vasi na Destr-
nik. Predlog ni dobil podpore, ob
njem pa se je zvrstilo več polemik,
kdo je kriv, da Krajevna skupnosti
Trnovska vas ni dobila referen-
dumskega območja. Po mnenju
župana Franca Pukšiča je občinski
svet svoje opravil, žal pa vladajoče
stranke v Državnem zboru niso
podprle predloga Trnovske vasi in
njegovih opozoril, da je krivično,
ker Sveti Andraž lahko dobi refe-
rendumsko območje. Trnovska
vas pa ne. To ni pošteno do ljudi,
zlasti ne zato, ker vsi vedo, da so
bili v Trnovski vasi za samostojno
občino že leta 1994. Vnovič smo
tudi slišali namero, da bodo
nedeljski referendum bojkotirali.
Sicer pa so delo opravili tekoče
in brez kakšnih zapletov, sprejeli
spremembe občinskega statuta in
po skrajšanem postopku odlok o
določitvi volilnih enot. Odslej
bodo imeli 3 volilne enote, vsaka
KS bo ena enota, čeprav so svetni-
ki iz Trnovske vasi predlagali, da
bi bil Destrnik razdeljen na dve
volilni enoti. S predlogom niso us-
peli, saj je dobil dvetretjinsko po-
dporo predlog o treh volilnih eno-
tah in 20 članih občinskega sveta.
Na seji so pretresli še nekaj aktual-
nih vprašanj in dali pozitivna
soglasja k predlogom nekaterih
občin na območju bivše skupne
občine Ptuj glede ustanavljanja
oddelkov male šole in prenosa od-
delkov vrtca k šolam.
M.Toš
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izda/a RADIO ■
TEDNIK, d.o.o., Pfuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bracič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmeo, (novinarji), Slavko
Ribarič, (vodja tehnične
redakcije), Jože Motiorič
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
tr 041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj, tf ^62)
771-261, 779-371, 771-^26; faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormož: Vrazova 5;
tel./faks: (062) 702-345.
E-pošta: tednik® kdm-ptuj.si
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na Internetu:
wvm.radio-iednik.si
E-posta:
nabirainik@radio-tednik.si
LENART / svetniki potrdili visjo-ceno vrtca
V zraku poslediie
predvidene delitve obiim
POLEMIČNA RAZPRAVA O PREDLOGU ZA SOFINANCIRANJE
PRIZIDKA K MATIČNI KNJIŽNICI • SOGLASNA PODPORA GRA>
DIVU O UREJANJU OSNOVNOŠOLSKIH PROSTOROV
Na četrtkovi seji lenarškega občinskega sveta so svetniki
soglasno podprli program prednostnih naložb v osnovnošolski
prostor in razvojne usmeritve razvoja primarnega zdravstvene-
ga varstva v občini Lenart. Govorili so o finančnem načrtu in
programu stanovanjskega sklada občine Lenart ter o višjih
cenah vode in kanalščine. Bistvenih zapletov ni bilo, pole-
mično je bilo le pri obravnavi predloga za povišanje cene v
vrtcu in sofinanciranja prizidka matične knjižnice.
Svetniki so tako rekoč brez po-
mislekov in pripomb potrdili
dobro pripravljeno gradivo o
naložbah v osnovnošolske prosto-
re. Ugotovili so, da so za vsako šolo
izdelali temeljite analize obsto-
ječega stanja z možnostmi
reševanja prostorske stiske in da je
bil opravljen dober zbir vseh
potrebnih naložb. Tajnik občine
Edo Zorko je seznanil svetnike in
svetnice, da še ni rešen problem
sofinanciranja zidave prizidka OŠ
v Cerkvenjaku s strani države. Mi-
nistrstvo za šolstvo naj bi obljubl-
jeni delež prispevalo kasneje, zato
so morali v občini najeti premos-
titveno posojilo. Stanislav Sene-
kovič iz Jurovskega Dola pa je
predlagal, da bi še letos pripravili
projektno dokumentacijo za zida-
vo novega vrtca v tem kraju. Stara
zgradba je namreč povsem nepri-
merna za bivanje, kritično je os-
trešje, vse hujša je tudi vlaga na
stenah. Predlagal je, da bi vrtec
zgradili ob šoli, tako da bi bistveno
racionalizirali poslovanje.
Sicer pa tokrat pobud ni bilo ve-
liko. Srečko Vogrin od Svete Tro-
jice je opozoril na težave gospo-
dinjstva Veršič v Hrastovcu oz.
Vinički vasi, saj se sreči^e z ones-
naževanjem vode, Jože Suman pa
je govoril o programih v oddelkih
delovnega usposabljanja otrok.
Svetniki so nato sprejeli spremem-
be in dopolnitve prostorskih sesta-
vin dolgoročnega in srednje-
ročnega plana občine Lenart in se
zavzeli za razpršeno zidavo, ki jo
narekujejo tudi krajinske značil-
nosti Slovenskih goric. Gradi naj
se po grebenih, to je na zemljiščih,
ki za kmetijsko proizvodnjo niso
primerna in zanimiva, je menil
Miroslav Bauman. Soglasno so
tudi podprli razvojne usmeritve na
področju primarnega zdravstvene-
ga varstva v občini Lenart, nato pa
dokaj polemnično govorili o pred-
logu za povišanje cene storitev v
vrtcu. Milanu Edru od Svete Ane
se je zdelo povišanje previsoko,
predlagal je le 10-odstotni dvig
cen, to pa bi pomenilo še večje li-
kvidnostne težave vrtca, je odgo-
voril delavec občinske uprave Jože
Dukarič. Med razpravo, v kateri
so govorili tudi o neplačevanju
vrtca, so načeli njegove vse težje li-
kvidnostne težave, lahko pride
tudi do večje izgube, ki pa jo bo
morala po zakonu pokriti občina.
Programi niso nadstandardni,
tudi zaposlenih je manj delavcev,
kot to dovoljujejo normativi. V
imenu odbora za družbene de-
javnosti je dr. Aleksander Šoste-
rič svetnikom predlagal, naj pred-
log o povišanju za 14 oz. 20 odstot-
kov podprejo. To se je dejanske
tudi zgodilo in od 1. junija dalje bo
treba za oskrbo otrok od 1 do 3 le'
plačati mesečno 47 tisoč SIT, 2
oddelke od 3 do 7 let 33.931,00, za
skrajšano pripravo na osnovno
šolo 7.178,00 in za peturni pro-
gram vrtca s kosilom 25.447,00 to-
larjev mesečno. To je približno to-
liko kot v sosednjih občinal
Gornja Radgona, Ptuj in Ormož.
Svetniki so nato govorili še t
cenah vode in kanalščine in se dal
časa zadržali v razpravi o sofinaii'
ciranju prizidka h knjižnici v Le-
nartu. Mnenja so si bila precej del
jena, tudi nekaj besednih dvoboje*
se je zvrstilo, na koncu pa je ptd'
log vendarle dobil podporo, saj ^
nekateri svetniki opozorili, da ^
denarjem od države ne bo mogo*^
financirati toliko potrebnih k®"
munalnih akcij. Knjižnico lju''f
potrebujejo, pomembna je za šit^'
prostor in jo bodo potreboval^
tudi bodoče občine. Nekateri ^
pripominjali, da si tudi s tem
nart že povečuje prednost P^^
drugimi bodočimi občinami- ^
bo prišlo do razdružitve, bodo vs^
bremena enakomerno razdelje"^'
zato bojazni ne sme biti, so p*"!
darjali tisti, ki so tudi priopotnog^
k uspehu glasovanja, čeprav ^
hkrati opozarjali, da čas za spr^'^
manje takšnih odločitev ni ra^'"
najprimernejši.
Na dnevnem redu so imeli tu ^
poročilo lenarške policijske
je. O tem pa več v prihodnji šte^
ki Tednika.
ijiepNIK - četrtek, 18. junij 1998
3
42. SEJA BO 29. JUNiJA
Predsedstvo sveta mestne občine Ptuj je na dopoldanski
seji sklenilo, da bo 42. seja sveta 29. junija. Na njej
bodo svetniki in svetnice razpravljali o trinajstih točkah
dnevnega reda. Med najzanimivejšimi bo gotovo mnenje
rriestnega sveta o prijavljenih kandidatih za koncesiji za
upravljanje javnih parkirišč in dimnikarske službe. Razp-
i-avljali pa bodo tudi o predlogu statuta mestne občine
Ptuj/ poročilu o delu gospodarskega interesnega združenja
Poetovio vivat in Komunalnega podjetja Ptuj. Svoje
poročilo o delu je v zvezi z dobičkom dopolnil tudi javni za-
vod Lekarne Ptuj.
^	STROKOVNO SREČANJE DIABETIKOV
V Narodnem domu v Ptuju bo v soboto, 20. junija, ob 9.
uri strokovno srečanje članov Društva diabetikov Ptuj,
na katerega vabijo tudi nečlane, zlasti pa družinske člane
sladkornih bolnikov. Na njem bosta zdravnici iz ptujske
bolnišnice dr. Lučka Kostajnšek in dr. Tončka Trop govorili
0	okužbah pri sladkornih bolnikih ter okvarah ledvic, višja
medicinska sestra Metka RašI pa o prehrani sladkornega
bolnika s poudarkom na zdravi prehrani.
DESET REGIONALNIH LEPOTNIH TEKMOVANJ
V okviru letošnjega izbora miss Slovenije bo organizira-
nih deset regionalnih tekmovanj, ki bodo potekala v ju-
niju in juliju. Prvi izbor bo 26. junija v Ljutomeru v klubu
Oxygen, kjer bodo izbirali miss Pomurja, na vsakem od de-
setih izborov pa bodo izbrali po tri najlepše, ki se bodo
udeležile polfinalnega izbora; ta bo v prvi'polovici avgusta
in na njem bodo izbrali dvanajst finalistk. Miss Slovenije
bodo izbrali na prireditvi, ki bo 20. septembra v Cankarje-
vem domu. Miss sveta '98 bodo letos izbrali na sanjskih
Sejšelskih otokih.
1	PREDSTAVITEV SKB BANKE
Uspeh podjetja je v vedno večji meri odvisen tudi od pra-
vilne izbire poslovne banke. V okviru tega bo 19. junija
v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije - Območne
zbornice Maribor predstavitev SKB, d.d. - poslovne enote
Maribor. Predstavili bodo storitve za gospodarstvo, med
katere sodijo krediti, depoziti, mednarodno poslovanje,
plačilni promet, vrednostni papirji; investicijsko dejavnost
in zavarovalništvo.
JUTRI ZAKUUČNI ŠOLSKI ŽUR
■ utri bo v Termah Ptuj zaključni mega žur za ptujske
''srednješolce. Lani je bil prvi in je kljub dežju privabil več
kot 1500 obiskovalcev, zato so se v GIZ Poetovio vivat
skupaj z ustanovitelji odločili, da bo postal tradicionalen.
Pričeli ga bodo ob 16. uri in končali ob enih zjutraj. Nas-
topile bodo skupine Kvinton, Hudobni volk, Sleazy snails,
Don Mentony band z Janezom Zmazkom - Žanom in Ja-
nezom Bončino - Benčem, Roberto Magnifico, The Losers
in Leteči potepuhi.
V SOBOTO IN NEDELJO NA PTUJSKI TV
|y|Q programu je informativna oddaja z več prispevki.
•Tednik je slavil zlati jubilej, radio 35-letnico; v
OŠ dr.
'-iudevita Pivka so podelili priznanja športnikom; na OŠ
'^Ige Meglič imajo državna pn/aka Vesele šole; zgodila se
t® pomladna vetrnica; cicibani so tekli svoj 19. kros; v
športni dvorani Center je bilo državno prvenstvo v športnih
plesih; glasbena gostja bo Melita Piošinjok. Od rednih
'"^brik bomo lahko prisluhnili KTV utripu.
Pripravila: MG
DESTRNIK/ POSVET O SPREMEMBI
LOKALNE SAMOUPRAVE
Komu so napoti
male obiine
Na posvetovanje na Destrniku so prišli tako rekoč vsi vabljeni,
pogrešali so samo predsednika odbora za lokalno samoupravo v
državnem zboru in ormoškega župana Vilija Trofenika. Sklenili
so, da bodo oblikovali stališča in amandmaje k predlogu zakona
o flnanciranju občin, ki naj bi ga sprejemali po normalnem, ne
pa po hitrem postopku. To je bil predlog ptujskega župana Mi-
roslava Lucija, sicer pa sta posvetovanje vodila Franc Pukšič in
Alojz Kavčič.
Uvodoma je Franc Pukšič pove-
dal, da mora državni zbor o novih
občinah, o katerih bodo v nedeljo
odločali ljudje na referendumih,
odločati najkasneje do sredine julija,
s spremembami zakona o financiran-
ju občin pa bi občine v Slovenskih
goricah veliko izgubile. Zato je vno-
vič predstavil svojo dopolnitev k
predlogu zakona in povedal, da ga je
odbor za finance DZ zavrnil. Po nje-
govem je bistvo novega zakona, kate-
rega avtor je ormoški župan in posla-
nec SLS Vili Trofenik, želja, da bi
občine imele primerno porabo, ki bi
jo izračunali po posebni formuli.
Takšen sistem financiranja sicer pri-
naša prednost, saj bi bili občinski
sveti bolj suvereni pri odločanju in
načrtovanju porabe. Za nekatere je
celo sprejemljiva, vendar je sporen
11. člen predlaganega zakona, ki go-
vori o tem, kako zagotoviti sredstva
za primerno porabo občin. Podre se
namreč 90-odstotno povprečje v
državi. Zato je predlagal, da naj da
država 100% do primerne porabe
občin in naj manjšim občinam
poveča delež dohodnine, ki je na-
jvečji lastni vir občin.
Alojz Kavčič je menil, da se neka-
teri dosedanji viri financiranja občin
prenašajo v primerno porabo, zato
nekatere občine izgubljajo (tudi
Ptuj). Občina Juršinci bi na primer
izgubila 62 milijonov SIT, hkrati pa
dobivajo odgovore, da bodo več do-
bili iz naslova demografske
ogroženosti, kar pa še ni uzakonjeno.
Majhnim občinam želi nekdo zapre-
ti vire financiranja, tudi novo nasta-
jajočim, na ta način pa bi pospešili
združevanje manjših občin, ki so v
zadnjih letih zagotovile hitrejši raz-
voj zlasti na podeželju. Na širšem
ptujskem območju bi od devetih
občin izgubilo kar osem.
Strokovne vidike predlaganega za-
kona je podal Slavko Tekavčič,
državni sekretar v ministrstvu za fi-
nance. V razpravi so nekateri opozo-
rili, da zakon ni v skladu z določili
evropske listine o lokalni samoupra-
vi in v nasprotju z ustavo. Formula
za primerno porabo občin bi bila
sprejemljiva, če ne bi bilo 11. člena.
Celotna Slovenija naj bi se usklajeva-
la zaradi Ormoža in Vilija Trofenika,
je bil kritičen predstavnik Svetega
Jurija ob Ščavnici. Demografsko
ogrožene občine bi morale dobiti
več, ne pa da se jim jemlje. Zakon naj
bi umaknili iz procedure. Albin
Druzovič iz Vitomarcev je opozoril,
da bo zakon že pred nastankom pri-
zadel morebitne nove občine, ki so
doslej gradile na starem sistemu fi-
nanciranja. Tudi Milan Gumzar iz
Lenarta je opozoril, da bo Lenart
prizadet v vsakem primeru - če osta-
ne skupaj ali če se razdeli na predvi-
denih sedem novih občin. Država po
njegovem ne more imeti različnih
kriterijev za financiranje občin.
Razpravljavci so si bili ebnotni, da
je treba na področju ugotavljanje de-
mografske ogroženosti narediti cars-
ki rez in odpraviti številne nesmisle.
Menili so tudi, da bi morali zakon o
financiranju občin sprejemati skupaj
z zakonom o skladnejšem regional-
nem razvoju. Dogovorili so se, da bo
posebna delovna skupina
predstavnikov občin Lenart,
Juršinci in Sveti Jurij ob Ščavnici
pripravila stališča s pripombami in
jih posredovala državnemu zboru.
Po posvetovanju so si udeleženci v
družbi gostitelja, destmiškega župa-
na in poslanca Franca Pukšiča, in
ravnatelja OŠ Draga Skurjenega og-
ledali gradnjo šole in telovadnice na
Destrniku. Objekt naj bi slovesno
odprli 12.septembra.
M.TOŠ
^ DA je konec Šolskega leta pos-
egel s tisoči uspešnih mladih Iju-
4t. Borza dela bo spet postala
n^dfnejše podjetje.
je staro mesto pred priho-
dom republiške ocenjevalne komi-
sije zajela prava šminkeromani-
ja. Se Florjan se je okitil s
cvetjem.
... DA občinske in podobne praz-
nike politiki že izrabljajo za na-
govarjanje volilcev. Če je politika
k...., so praznovanja torej
k....rija.
VIDI SE ...
... DA seje mestnemu županu že
drugič pripetih, da je imel
manjšega oziroma krajšega.
Prvič je šlo za vinograd, tokrat pa
za govor.
... DA je bih štiridnevno letalsko
državno prvenstvo v Moškanjcih
bolj šraufanje kot letenje. Zato je
zmagovalni šampanjec prišel v
prave roke mehanikov.
Če že toliko pišete o naši novi občinski stavbi, pa jo
imejte vedno pred očmi, je dejal videmski župan Franc
Kirbiš in nam podaril fotografijo "svoje" občine
V kulturnem programu sta sodelovala kvartet Do iz
Ljubljane in in plesalca plesnega kluba Mambo iz Ptuja
Iz tega keliha bomo pili, ko Tednik prejme najvišje priz-
nanje mestne občine Ptuj, je obljubil Miroslav Luci
Ob jubileju so nas pozdravili tudi predstavniki vseh slo-
venskih pokrajinskih časopisov; na fotografiji sta Irma
Benko (direktorica Pomurskega vestnika) in propa-
gandistka Renata Ficko
4
četrtek, 18. junij 1998 - TED|||||
PTUJ / pokrajinski muzej vabi na nedeusko matinejo
Matineja tokrat v dominikanskem samostanu
Kar običajno je že, da so nedeljske matineje muzeja pote-
kale v prostorih na gradu. l okrat smo se odločili za do-
minikanski samostan, kjer domuje arheološki oddelek
muzeja. Matineja bo 21. junija ob 11. uri v križnem
hodniku samostana.
Osrednji dogodek bo otvoritev
razstave "Ohranimo lepoto pretek-
losti", razstave o konzervaciji in
restavraciji rimskih steklenih po-
sod, odkritih na območju antične
Petovione. Predstavljen bo izbor
rimskih steklenih posod, odkritih
pri arheoloških izkopavanjih pod
vodstvom kustosa muzeja dipl. ar-
heologa Blagoja Jevremova v letih
1974-1982. Razstava bo na ogled
čez celo poletje. Razstavljene poso-
de so v glavnem konzervirane in
restavrirane. Nekaj so jih obnovili
v restavratorskih delavnicah mu-
zeja v Mainzu - R"misch-Germa-
nisch Zentralmuseum in Vojvo-
danskega muzeja v Novem Sadu.
Čašo, štiri steklenice in dve čaši
gubanki je letošnje leto obnovil
akademski kipar Gorazd Lemajič
iz Ljubljane. Da so se ta dela lahko
izvedla, gre vsa zahvala sponzorju
- Čistemu mestu, d.o.o.
Nekaj postopkov konzervacije
in restavracije bo na razstavi sli-
kovno prikazanih . Konzervacija
in restavracija arheološkega stekla
je dolgotrajna in zahteva posebne
postopke, saj je večina steklenih
posod poškodovanih ali razbitih.
Izkopani odlomki so umazani,
mnogi imajo poškodovano
površino in so izgubili za steklo
značilno prozornost. Da se posoda
ohrani in se ji vrne prvotna oblika,
je potrebno najdene odlomke očis-
titi, zaščititi pred nadaljnjim pro-
padanjem, jih sestaviti - zlepiti in
dopolniti manjkajoče dele. Vsi po-
segi na posodi morajo biti
razpoznavni, vendar izdelani tako,
da niso vizualno moteči za celoto.
Poleg izbora stekla boste lahko
videli dele ene izmed odkritih
steklarskih talilnih peči s stekleno
žlindro, amorfno steklo in vlečeno
steklovino, najdeno v in ob pečeh
na Spodnji Hajdini. Doslej je bilo
odkritih šest peči. Le dve od njih
sta bili bolje ohranjeni. Eno so leta
1978 arheologi dvignili iz izko-
pišča in je na ogled v rimskem la-
pidariju muzeja. Peči so pravokot-
no oblikovane ter izdelane iz opek
in ožgane ilovice. Za vezno gradi-
vo med opekami so uporabili blato
ilovice. Peči sodijo med redke
najdbe. Gotovo pa je, da so v Ptuju
odkrite peči najstarejše v Sloveniji.
Doslej so bili odkriti le sledovi in
ena peč v Emoni, ki sodi v 4. ali 5.
stoletje, letos pa so jo arheologi od-
krili tudi v Kranju.
Proizvodnja stekla je bila po-
membna gospodarska dejavnost v
rimskem imperiju. Z iznajdbo
steklopihaštva na koncu 1. stoletja
pred našim štetjem se je pojavilo
na tržišču steklo, ki je bilo soraz-
merno poceni in tako dostopno
širšim množicam. Tehnologija in
proizvodnja antičnega stekla se ni
dosti razlikovala od poznejše
srednjeveške. Najvažnejše tehnike
izdelovanja v antiki so bile: vli-
vanje v modele s pomočjo pihanja,
pihanje, navijanje segretega jedra
ter brušenje že izdelanega predme-
ta. Mojstri pa niso izdelovali le
steklenih posod, pač pa tudi
različno oblikovan nakit in
okensko steklo.
Zato ne preseneča, da je v areho-
loški zbirki našega muzeja veliko
izdelkov iz stekla, saj je Petoviona
sodila med največja provincialna
mesta v rimskem imperiju. Med
posodami so izdelki, uvoženi iz
italijanskih, galskih in k"lnskih
delavnic, pa tudi iz vzhodnih de-
lavnic. Gotovo pa je, da so med nji-
mi tudi posode, ki so jih steklarski
mojstri izdelali v domačih, peto-
vionskih delavnicah. Po doslej od-
kritih najdbah lahko rečemo, da so
v Petovioni proizvajali steklo in iz-
delovali izdelke vse od 3. stoletja
dalje. Za to nam govore opečni od-
lomki z vtisnjenimi žigi izdeloval-
cev, odkriti na pečeh in ob njih.
Med njimi so žigi: Luci Octavi
Secundini, Adiecti, Cai Juli Agilis,
Marci Juni Firmi, Marci Vepri Se-
veri ali Severni. V pečeh so mojstri
surovino talili. Iz staljene mase so
z vlivanjem v modele s pomočjo
pihanja ali s pihanjem izdelovali
in oblikovali različne izdelke. Po-
leg samih peči je bila v in ob njih
odkrita steklena žlindra, neobde-
lano - tako imenovano amorfno
steklo ter kapljice ali "laski" -
vlečena steklovina. Te so odpadle
mojstru steklopihaču od steklene
zmesi, zajete iz peči. Sodeč po od-
kriti barvi steklovine v in ob
pečeh, so v Petovioni izdelovali
posode iz modrikastega, zelenkas-
tega in olivno zelenega stekla.
Večina celih posod ali posod, ki se
dajo konzervirati ter rekonsturira-
ti - sestaviti in dopolniti, je bila
odkrita v grobovih. V peto-
vionskih grobiščih je bilo doslej
odkritih preko 5.000 grobov. V na-
selbinskih plasteh odkrito stekle-
nico gradivo je poškodovano in le
redko se dajo sestaviti cele posode,
Odkriti so le posamezni odlomki
dna, ostenj ali ustij, najdejo pa se
tudi odlomki okenskega stekla.
Na prireditvi Vas bo razvedril
DUO AMARIOSI iz Zagreba z
glasbo na steklenicah ob spremlja-
vi kitare. Tako bodo tudi glasbeni
zvoki zveneli "stekleno". Pa še to.
Za dobro malico bodo poskrbeli,
člani Rotary kluba Ptuj, izkupiček]
od prodanega pa namenili potres-'
nemu območju v Posočju.
Marlana Tomanli-Jevremot
Čaša gubanka, izdelana
iz motnega brezbarvnega
stekla, 2. stoletje.
Foto: Bine Kovačič
Kantaros, izdelan iz mot-
nega zelenkastega stek-
la, 3. stoletje.
Foto: Boris Farič
Talilna steklarska peč, odkrita na Spodnji IHajdini leta
1978.	Foto: Blagoj Jevremov
FRANC FIDERSEK / zlati jubilej časopisa tednik - 24.
Naše rojstno leto 1948
UDAR PO
OKRAJNEM
POLITIČNEM
VODSTVU
"Dvig kulturnega dela" so
uvrstili med četrto nalogo. Tu so
dali poudarek knjižnicam, "kjer
je bilo treba odpraviti po-
manjkljivosti, ki so jih na tem
področju zagrešili vrinjeni protil-
judski elementi". (Mišljena sta
bila Zupančič in Hasl.) Takrat
sem pogosto zahajal v več raznih
knjižnic, vendar nisem nikjer
opazil drugega kot to, da so dela
Stalina in Ždanova na knjižnih
policah prestavili na manj vidna
mesta, niso pa jih še odstranili.
Ob koncu programa dela so
bile zapisane že oguljene fraze o
"administrativnih ukrepih proti
kulakom, špekulantom in protii-
judski duhovščini", češ da je to
treba ljudem še posebno dobro
raztolmačiti.
Usklajeno s tem programom je
v nedeljo, 19. septembra, v Ptuju
zasedal okrajni plenum OF. V
bistvu je šlo za ponovitev plenu-
ma z dne 13/8-1948, le da je bilo
sedaj v plenumu veliko novih lju-
di. Spejeli so povsem enake skle-
pe z enakimi roki izvršitve kot
pred petimi tedni. Iz tega
nedvomno izhaja, da se v tem
času ni prav nič naredilo. Tedaj
je bilo že tudi znano, da bo drugi
kongres KPS 11. novembra. Časa
je bilo le še 49 dni za zgraditev
vseh 22 po planu predvidenih
zadružnih domov. Opisali so, kaj
vse bo treba podvzeti, koga mobi-
lizirati in s kakšnimi sredstvi, da
bo "naloga izpolnjena". V okviru
te mobilizacije so ponovno
razglasili "udarniški teden
gradnje zadružnih domov" in
določil, da bo trajal od 26. sep-
tembra do 4. oktobra. Dodatno so
ugotovili, da brez gasilcev ta akci-
ja ne bo uspela. Da bi gasilce kar
najbolj pritegnili, so čas od 19. do
26. septembra proglasili za "teden
gasilstva".
Na tem plenurnu je največ go-
voril Zoran Žagar, njegov
službeni položaj je bil "sekretar
komisije CK KPS za okraj Ptuj".
Govoril je o bitki v drugem letu
petletke, o resoluciji informbiro-
ja, ki je "spodbudila klevetniško
kampanjo proti naši partiji in
državnemu vodstvu". Krepko je
ošvrknil tudi reakcijo na Zahodu,
potem pa na široko razčlenjeval
naloge, ki so pred aktivom
ptujskega okraja. Nazadnje so iz-
volili 42-članski okrajni odbor
OF, v njem je bilo čez polovico
novih imen, pač skladno z direk-
tivo "o dviganju novih kadrov".
Tri dni za tem se je ta novi 42-
članski odbor sestal in izvolil
sekretariat okrajnega odbora OF
Ptuj, ki so ga sestavljali: Franc
Belšak, predsednik, Zoran
Žagar, sekretar, Peter Bergin,
org. sekretar, Ivan Mavser, agit-
prop, Ivan Vauda, gradnja zad-
ružnih domov. Zora Hadžet,
AFŽ, in Dušan Furlan, LMS,
brez konkretnih zadolžitev pa so
v sekretariatu bili: Janez Petro-
vič, Karel Sakelšek, Ernest Hle-
bec in Janko Vogrinec. Poi-
mensko navajem člane predvsem
zaradi tega, da lahko bralec ugo-
tovi, da je večino vodilnih fun-
kcij v OF imela v rokah vodilan
struktura funkcionarjev komiteja
in okrajnega ljudskega odbora.
Ljudi na podeželju, zlasti kme-
te, so tedaj pestile predvsem ma-
terialne skrbi. Poleg povečanih
planov obveznih odkupov so bili
v drugem polletju krepko
povečani davki. Na terenu je bilo
stalno okoli 10 izterjevalcev, da
izterjajo drugo in tretjo akontaci-
jo. Kmetje so se izgovarjali, da ne
morejo plačati prej, dokler ne do-
bijo denarja za že oddane pridel-
ke in za tiste, ki jih bodo še odda-
li, ko bodo dozoreli. Pri večini so
taki utemeljeni ugovori zalegli,
pri tistih z večjimi zaostanki pa
ne. Zato so v prvih dneh oktobra
"izvedli 9 transferacij" - to je po-
menilo prenos zaplenjene imovi-
ne na drugo osebo.
Teden gasilstva je potekal pod
geslom: "Čuvanje našega gozdne-
ga bogastva, naših žitnih polj in
imetja državne, zadružne in pri-
vatne lastnine je osnovna naloga
naših gasilskih društev v novi de-
mokratični FLRJ". Po večjih
vaških središčih, kjer so obstajala
gasilska društva so bili strokovni
tečaji za nove in mlade člane,
izpeljali so čez 60 gasilskih vaj in
okoli 110 masovnih sestankov s
politično-agitacijsko vsebino. Ob
koncu tedna je bila v mestnem
gledališču Ptuj gasilska akademi-
ja s kulturnimi in telovadnimi
nastopi; to je bilo v soboto, v
nedeljo pa je bil v Ptuju drugi
okrajni gasilsko zlet s tekmovan-
ji, vajami in govori, kar je trajalo
vse do večernih ur.
V zadnjem tednu septembra so
mladi v ptujskem okraju z veliko
propagandno akcijo mobilizirali
brigadirje za tretjo izmeno briga-
de, ki bo odpotovala na gradnjo
Novega Beograda. Pritiskalo se je
predvsem na mladino s
podeželja, ki je bila tedaj polno
zaposlena v domačem okolju pri
pospravljanju kmetijskih pridel-
kov, zato so se mobilizaciji v bri-
gado upirali z najrazličnejšini iz-
govori.
Na okraju v Ptuju je bil širši
posvet vodilnih predstavnikov
KLO, ki so predvsem govorili o
problemih preskrbe prebivalstva
z živili. S tega posveta sem si za-
beležil nekaj ugotovitev referen-
tov - poverjenikov za trgovino in
preskrbo, za državne nabave in
planske komisije:
Odkup krompirja ne gre po
planu, premalo je bilo prej kont-
rahiranega, zato ga sedaj kmetje
raje spravljajo v svoje kleti kot pa
vozijo na odkupne postaje. Iz kle-
ti ga bo potem težje dobiti, zato je
treba pritisniti sedaj, da bo od-
kup dosežen.
Poseben problem je preskrba
prebivalstva z maščobami. Refe-
rent je trdil, da je po uvedbi na-
kaznic za maščobe porasla poraba
na dvakratno višino prejšnje po-
rabe. (V to trditev že tedaj nisem
mogel verjeti!) Nadalje je težak
problem pri obveznem odkupu
prašičev, pri tem kmetje špekuli-
rajo. Predvsem oddajajo suhe
prašiče, rajene pa imajo za
domači zakol, v oddano mast
mešajo sol, škrob in moko, odku-
povalci pa so pri tem premalo po-
zorni, morda tudi premalo stro-
kovno usposobljeni, da bi odkrili
prevare. V razpravi je eden od
predsednikov KLO dejal
približno takole: "Nič čudnega,
stare trgovce smo odpustili, za
poslovodje imenovali mlade
tečajnike, ki kljub vnemi in poli-
tični zagnanosti strokovno svoje-
ga posla še ne obvladajo."
V zadnjih dneh septembra so
bile v Ptuju, Ormožu in drugih
večji krajih ter podjetjih "konfe-
rence organizacij KPS". Na njih
so volili sekretarje in člane
vodstev organizacij ter delegate
za okrajno partijsko konferenco.
Kako so potekale take konferen-
ce, o čem so na njih govorili in
sklepali, naj ponazorim s
poročilom, objavljenem v Našem
delu št. 8 z dne 28. septembra
1948.
"Posebno slovesno je bilo v To-
varni glinice in aluminija
Strnišče. Tam se je 28. septembra
v okrašeni kinodvorani zbralo
vseh 67 članov in 23 kandidatov
KP iz tovarne. Izvolili s o sekre-
tarja grup, 7-članski partijski
biro in 14 delegatov za okrajno
partijsko konferenco. Glavni re-
ferat je imel Lojze Briški, Član
začasnega OK KPS Ptuj. Po
razpravi so sprejeli plan dela v
čast II. kongresa KPS, ki je med
drugim obsegal naloge:
-	popravilo ceste od tovarne do
križišča s cesto Ptuj - Pragersko;
-	skrb, da bodo poljski pridelki
tovarniške ekonomije pra-
vočasno pospravljeni in pravilno
vkleteni;
-	ves posekan les za upravnim
poslopjem bodo spravili v skla-
dišče;
-	vsi člani bodo preštudirali
material V. kongresa KPJ;
-	ponovno bodo postavili odbor
OF v tovarni, poživeli delo AFŽ
in LMS;
-	ustanovili bodo pet simpa-
tizerskih grup;
-	znižali neupravičene izostan-
ke z dela za 20 odstotkov;
-	priredili dve kulturni prire-
ditvi in ustanovili pevski zbor.

Mili
Mili je bila zelo prijazna
ovčka. Trudila se je, da ne
bi poteptala nobene cvetli-
ce in ne pohodila nikogar
manjšega od sebe.
Tako se začenja odlična
slikanica Ragnhilde Sca-
mell, ki jo je ilustrirala Sally
Hobson in je izšla leta
1995 pri založbi EPTA iz
Ljubljane v prevodu Vitala
Klabusa.
Pravljica pripoveduje o
ovčki Mili, ki jo je sama lju-
beznivost in dobrota. Od-
kar poznam to slikanico,
sem sodelavko, višjo
knjižničarko Milko Kerbler,
pogosto oslovila z Mili. Za-
radi miline, ko je izposoja-
la knjige mladim bralcem,
ko se je trudila z bralci v
ljudskem	oddelku
Knjižnice Ivana Potrča, ko
je obdelovala gore knjig,
ko je razumevajoče hitela
s kakšno zelo želeno knji-
go, ko je prijazno odstopi-
la še ne obdelano branje,
ko je razumela tegobe no-
vopečenih knjižničarjev,
ko se je spopadla z
računalniško obdelavo in
izposojo... Milka Kerbler je
vsa službena leta, od prve-
ga do zadnjega dne,
preživela med knjigami
različnih oddelkov naše (in
vaše) knjižnice, kjer jo ob
odhodu med upokojenke
že pogrešamo in se za vsa
skupna leta zahvaljujemo
s pesmijo Toneta Pavčka
iz zbirke Prave (in nepra-
ve) pesmi iz leta 1986:
DAROVI
Kakšne rože cveto po
polju!
Rdeče in plave in zlate.
In vse čakajo noč in dan
samo nate.
Kakšne ribe plavajo v
morju,
take pa take in tudi - take!
In vse čakajo noč in dan
na vas, svoje junake.
Kakšne knjige žive po
policah,
polne zvezd in mavrice
čiste.
In vse čakajo noč in dan,
da jim obrišeš liste.
Roža in riba in knjiga
so kakor pesem, ki poje:
Pridi, iztegni dlan,
vse to je tvoje!
LUlana KlemenčI*
Ilustracija	Matjaža
Schmidta iz slikanice Po-
vabljen v knjižnico
ijiepNIK - četrtek, 18. junij 1998
5
ptuj / velik uspeh ekonomske sole na državnem
[ekmovanju v tehniki prodaje
isladi trgovii EŠ Ptuj
•f ■•vir	f v
naibol/si v državi:
Ekonomski šoli Ptuj se zavedajo, da so za uspešno opravl-
. j,je poklica prodajalca zelo pomembne komunikacijske
Sposobnosti prodajalca, od katerega se pričakuje učinkovito
in kult"'*'^'' komuniciranje s kupci. Prav tako je za uspešno
delo potrebno dobro poznavanje blaga z možnostjo svetovan-
a kupcem, samoiniciativno neprestano izpopolnjevanje in
hitro prilagajanje tehnološkemu razvoju.
godoči mladi trgovci Ekonom-
ske šole Ptuj so se na 23. državnem
tekmovanju v tehniki prodaje v
jCranju odlično odrezali. Osvojili
50 prvo in drugo mesto, kar je izje-
men uspeh, saj je tekmovalo enajst
ekonomskih in trgovskih šol iz
^;ele Slovenije. Zavedati se mora-
lno, da je uspeh Ekonomske šole
Ptuj toliko pomembnejši, saj se na
Ptuju izobražujejo trgovci le v treh
oddelkih, medtem ko imajo druge
trgovske šole iz Slovenije tudi po
dvanajst in več oddelkov ter s tem
veliko večjo možnost izbire naj-
boljših dijakov - mladih trgovcev.
Na tekmovanju so dijaki programa
trgovec dosegli odlične uvrstitve:
1. mesto na področju konfekcije:
Maja Matič, 2. mesto na področju
kozmetike: Martina Harambašič,
5. mesto na področju metrskega
blaga: Kornelija Orlač, 5. mesto
na področju bele tehnike: Maric
Luschitzky, 7. mesto na področju
obutve: Maja Kopše, 7. mesto na
področju živil: Anuška Petrovič.
O svojih vtisih s tekmovanja sta
zmagovalka Maja Matič in drugo-
uvrščena Martina Harambašič po-
vedali: "Za najin uspeh bi se radi
zahvalili mentorjem iz trgovine
Belvi - šport center in trgovine Ja-
smin, ki so s svojo strokovnostjo
pripomogli k najini odlični uvr-
stitvi na tekmovanju mladih
trgovcev. Tekmovali sva v močni
konkurenci enajstih šol iz cele Slo-
venije, kar naju je najprej navdalo
s tremo, vendar sva v pravem tre-
nutku ohranili mirno kri, zdnižili
znanje, spretnost in pogum ter se
potrudili po svojih najboljših
močeh. Najbolj tesnobno je bilo
enoumo čakanje na razglasitev re-
zultatov. Neskončno sva se razve-
selili, kot so objavili najprej prvo
mesto Maje Matič ter nato še dru-
go mesto Martine Harambašič.
Upava, da nama bo doseženi uspeh
pomagal pri nadaljnjem šolanju in
delu. Vedno se bova spominjali in
ohranjali prijateljske vezi, ki sva
jih navezali s tekmovalci med tek-
movanjem in preživeli lepe trenut-
ke, vredne spomina. S celotno de-
lovno prakso in še posebej s pri-
pravami na tekmovanje sva prido-
bili nove izkušnje in znanje za
delo, ki ga bova opravljali, čeprav
obe želiva še nadaljevati šolanje.
Veseli sva številnih čestitk in tudi
lepih daril, ki sva jih prejeli kot
zmagovalka in drugouvrščena.
Hvala vsem mentorjem, poslovod-
jem, prof. Duški Tarbuk in prof.
Zdenki Selinšek, ki so s skupnimi
močmi pripomogli k najinemu
uspehu."
Ekonomska šola Ptuj ima v izo-
braževanju programa trgovec po-
membno vlogo in dolgoletno tra-
dicijo, predvsem pa aktivno in
uspešno sodeluje z Emono Mer-
kurjem Ptuj, Mercatorjem SVS
Ptuj in druginu podjetji. Mladi
bodoči trgovci EŠ Ptuj so s svojim
uspehom dokazali, da gredo po
pravi poti, da se bodo uresničila
pričakovanja tako mladih, ki se
vključujejo v proces izobraževanj^
kot tudi tistih, ki bodo deležni nji-
hovega strokovnega in splošnega
znanja.
A. Petrovič
Uspešni mladi trgovci EŠ Ptuj z državnega tekmovanja v
tehniki prodaje. V prvi vrsti od leve: zmagovalka Maja Matič,
Kornelija Orlač, prof. Duška Tarbuk, drugouvrščena Martina
Harambašič; v drugi vrsti od leve: Maja Kopše, Mario
iuschitzky, Anuška Petrovič.
PTUJ / ekonomska sola
tlroitoiiislrci gitnnuztfu
Ekonomska šola je po številu dijakov največja ptujska
srednja in poklicna šola, saj je v letošnjem šolskem letu obi-
skovalo njene štiri programe kar 1320 dijakov. Ob koncu šol-
skega leta je vodstvo povabilo v šolo poslovne partnerje in jim
predstavilo največje uspehe iztekajočega se šolskega leta. Po-
nosni so predvsem na dijake, ki so sodelovali na posameznih
tekmovanjih in dosegli odmevne rezultate, šola je vključena v
štiri inovacijske projekte, dijaki so pripravili več raziskoval-
cih nalog, predstavili pa so tudi vse druge aktivnosti, ki so
poleg pouka potekale v šoli.
V šoli poskušajo poleg rednega
^uka dijakom nuditi še marsikaj,
^sn pomembnih projektov, ki
posvečajo veliko aktivnosti, je
^znanjanje z zdravim načinom
^^Ijenja. Dijakom poskušajo
"širiti obzorje tudi s strokovni-
^ ekskurzijami, ogledom gleda-
iških predstav in filmov v kinu,
^laki se ukvarjajo s šolskim radi-
^^ in izdajajo glasilo, najboljši pa
strokovni pomoči mentorjev
^delujejo na tekmovanjih in v
Uličnih projektih.
Tako je šola vključena v štiri
inovacijske projekte, ki jih je raz-
pisalo Ministrstvo za šolstvo in
šport, različne projekte pripravlja-
jo mladi raziskovalci, z enim od
takih pa so se predstavili tudi na
mednarodnem srečanju Alpe-
Adria v Zagrebu. Letos so pred-
stavili svoje najpomembnejše pro-
jekte na Dnevih slovenskega izo-
braževanja v Ljubljani, v Cankar-
jevem domu pa so prikazali Koso-
velu posvečen recital. Pripravili
so tudi gledališko predstavo Na-
svidenje nad zvezdami.
Letos so dijaki ekonomske šole
tekmovali v angleščini, nemščini,
slovenščini, hitrostnem tipkanju
in drugje. Vidna mesta so dosegli
trgovci na državnem tekmovanju
v tehniki prodaje, kjer je Maja
Matič osvojila prvo mesto v pro-
daji konfekcije, Martina Haram-
bašič pa drugo mesto v prodaji
kozmetike. Dijak ekonomske šole
Tomi Varjačič je zmagal tudi na
državnem tekmovanju v gospo-
darskem poslovanju, ekipno pa so
se uvrstili na tretje mesto. Eko-
nomci so bili tudi prvi na me-
dobčinskem prvenstvu v znanju iz
prometne vzgoje.
V prihodnjem šolskem letu čaka
ekonomsko šolo nov izziv. Tudi
ta šola je razpisala novo smer, eko-
nomsko gimnazijo. Vanjo se je
vpisalo za dva oddelka pevošol-
cev.
MZ
PTUJ / slovesnost v zgodovinskem arhivu
Arhivistika po Klasimu
Dvopomenski naslov prispevka želi na eni strani poročati o
dogodku v Zgodovinskem arhivu na Ptuju 5. junija, ko smo se
spomnili 90-letnice rojstva pr\ega in dolgoletnega ravnatelja
Mestnega oz. danes Zgodovinskega arhiva, in na drugi strani
o stanju arhivistike danes, 20 let po njegovi smrti.
Prof Anton Klasinc se je rodil
31. maja 1908 v Dragonji vasi,
osnovno šolo obiskoval v Cirkov-
cah, humanistično gimnazijo v
Mariboru in filozofsko fakulteto v
Ljubljani, kjer je leta 1931 diplo-
miral. Leta 1937 je z odliko opra-
vil profesorski izpit v Ljubljani iz
latinščine, grščine in nemščine ter
zgodovine starega veka. Več kot
17 let je bil priznan profesor naj-
prej na klasični gimnaziji v
Ljubljani, nato pa v Mariboru. 1.
januarja 1954 je prišel na Ptuj, v
Mestni muzej, in nato sooblikoval
novo institucijo Mestni arhiv, ka-
tere direktor je postal leta 1956 in
ostal na tem mestu do leta 1975.
Čeprav je z družino živel v Mari-
boru, ga to ni motilo niti pri de-
lovnem času niti pri vključevanju
v aktivno kulturno življenje tudi
na Ptuju.Predvsem ga je zanimala
lokalna zgodovina, za katero je
menil, da je nacionalna, kajti Ptuj
in Ormož sta s svojo bogato prete-
klostjo zaznamovala tudi sloven-
sko zgodovino. Bil je neutrudni
mentor mladim generacijam, po-
pulariziral je arhivsko službo pre-
ko razstav. Naj omenimo samo
dve: velika razstava ob 1900-letni-
ci Ptuja in tista leta 1978 o Ptuju
na starih razglednicah in zemlje-
vidih. Veliko znanja in energije je
vložil v adaptacijo dela bivšega
dominikanskega samostana. Naj-
več časa in znanja je posvetil ar-
hivskemu delu. V Zgodovinskem
arhivu na Ptuju je tudi danes
večina registrov, seznamov, in-
ventarjev arhivskega gradiva iz-
pod njegovega peresa. Zaradi bo-
gatega znanja klasičnih jezikov in
nemščine je prebral neštevilne do-
kumente, ki govorijo o dogodkih,
povezanih s Ptujem, Ormožem in
drugimi kraji od 5. stol do danes.
Zbornik, ki bo izšel predvidoma
jeseni, bo prinesel pregled celot-
nega njegovega dela in bo tako
možno njegov ogromni arhivski
delež tudi citirati.
Skromna slovesnost v okviru ar-
hivskih kolegov iz Maribora in
Celja je izzvenela v smislu nagovo-
rov ravnateljev Ivana Lovrenčiča,
Miroslava Novaka in Rudija
Koželja. Njegovi učenki Marija
Hernja Masten in Kristina Sam-
perl Purg sta vsaka na svoj način
predstavili življenje in delo velike-
ga učitelja. Njegovo delo je bilo
prikazano tudi s skromno razstavo
in zloženko.
Drugi pomen arhivistike po Kla-
sincu je pomenila predstavitev
prve zgoščenke v Sloveniji, na ka-
teri je arhivski inventar gradiva
Službe družbenega knjigovodstva
- Zaključni račimi za čas od 1953
do 1986, ki ga je pripravil višji
strokovni sodelavec Brane Oblak,
računalniško obdelavo zgoščenke
pa je prispeval računalnikar Dam-
jan Lindental. Zgoščenka je
tehnično na taki ravni, da se upo-
rabnik počuti, kot da bi brskal po
intemetu.
Predstavitev novega načina ar-
hivskega inventarja je bila v smis-
lu nadaljevanja osnovnega arhiv-
skega dela, prevedenega v modemi
jezik - ali od Klasinčevih rokopi-
sov do Branetove zgoščenke.
Velika hvala spoštovanemu
učitelju.
Kristina Šamperi Purg
PTUJ / direktor bistre doktoriral
S tem doktoratom
pridobil tudi Ptul
Direktor znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj Šte-
fan Čelan je petega junija letos doktoriral na Fakulteti za ke-
mijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Doktorat
ima naslov Zamreževanje elastomerov v šaržnem reaktorju.
Novopečeni doktor ga je intenzivno pripravljal tri leta, v re-
snici pa se za njim skriva več kot 10-letno delo, saj se je s to
tematiko srečeval kot razvojnik v Savi Gumami, zatem jo je
prenesel na fakulteto in jo uporabil v magistrski nalogi, v na-
daljevanju pa tudi v doktoratu.
Gre za nov stroj, ki je zaščiten s
patentom. Predstavlja značilen
slovenski proizvod z veliko
vložene lastne pameti in malo se-
rij. Je izdelek za potrebe testiranja
v praksi, polindustrijska naprava,
s pomočjo katere je možno redno
proizvajati. Trenutno je stroj in-
staliran v enem od zasebnih pod-
jetij v bližini Ptuja.
Pot do doktorata ni lahka, po-
trebno je zadostiti vrsti zahtev. "V
Sloveniji ne moreš doktorirati, če
nimaš znanstvene odličnosti, če
ne veš, kaj to pomeni v teoriji.
Svoja teoretična izhodišča moraš
objaviti v vrhunski znanstveni re-
viji; jaz sem svoja v KGK, ki je
priznana svetovna revija na po-
dročju elastomerov. Najprej je po-
trebno zavreči stara teoretična iz-
hodišča, jih postaviti na novo in
jih s teoretičnimi orodji dokazo-
vati; dokaz je objava v članku. V
nadaljevanju je bila večina teore-
tičnih izhodišč, ki so bila postavl-
jena v modelu, potrjena v polin-
dustrijski napravi. Na podlagi ob-
jav in drugega ter praktičnih re-
zultatov je bil za stroj podeljen pa-
tent, kar tudi šteje kot eden od po-
gojev za doktorat," je pojasnil novi
doktor svojo pot do doktorata.
Dr. Štefan Čelan svoje zado-
voljstvo ob podelitvi naslova deli
s Ptujem. Z njim ni poplačan
samo njegov dolgoletni trud, z
njim je pridobil tudi Ptuj. Ta dru-
ga dimenzija se mu zdi še po-
membnejša. "Poslej bodo lahko
vsi mladi nadarjeni preko naše in-
stitucije, ki ne more obstajati brez
doktorata znanosti, dobili zaposli-
tev v Ptuju. Moj doktorat v bistvu
predstavlja minimalni pogoj, da
nas nihče več ne more ukiniti.
Ptuj je z njim dobil domicil za
znanost, to je največje zadovoljst-
vo ob tem, da mi je kot prvemu v
tej ustanovi uspelo pridobiti dok-
torski naslov. Izbojevana bitka pa
nikakor ni bila lahko, ni bilo
lahko 'obdržati" Bistre, kot tudi
ne doktorirati. Da sem kljub vse-
mu vztrajal, se imam v veliki meri
zahvaliti mentorju prof dr. Janvi-
tu Golobu, ki ni samo dober stro-
kovnjak, je tudi širok in humanis-
tično usmerjen človek, ki me je
znal v najbolj kritičnih osebnih
trenutkih spodbujati in tako po-
magati nadaljevati delo," je o tem,
kaj mu osebno pomeni doktorat,
med drugim povedal dr. Štefan
Čelan.
Novemu ptujskemu doktorju
tudi naše čestitke.
MG
Dr. Štefan Čelan.
Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / RAZSTAVA REZULTATOV
PROJEKTA ETNOGRAFSKE RAZISKAVE
MESTNIH ZNAČILNOST
Mestno livlienje 19. stoletja
Folklorna skupina Folklorna skupina Bolnišnice Ptuj
deluje od leta 1976 in je s svojimi uspehi pripomogla k
dvigu ohranjanja folklorne dediščine. Ker deluje pre-
težno v mestnem okolju, si je zadala nalogo, da razišče
plesno in glasbeno kulturo druge polovice 19. stoletja na
Ptuju in jo ponovno oživi.
Ker za ta čas ni ohranjenih
materialnih virov, je bilo po-
trebno popolno raziskati in re-
konstruirati mestno življenje in
navade v 19. stol. Tri leta razi-
skovanja, nabavljanja blaga in
drugih materialov ter vztrajanja
do predstavitve projekta
Ptujčanom v gledališču novem-
bra 1987 so rodila sadove. Vse to
delo je predstavljeno na razstavi
rezultatov projekta za etnograf-
sko raziskavo plesov, oblačil,
šeg in navad, glasbe in petja za
mesto Ptuj za obdobje 1850-
1900, ki je odprta od 10. do 30.
jimija v študijskem oddelku
Knjižnice Ivana Potrča med 8.
in 19. uro, v soboto pa od 8. do
12. ure. Vabljeni k ogledu.
Cvetica Giatz
»^UJ
^ovi ravnatelj Dijaškega doma
.^et zavoda ptujskega dijaškega doma je prejšnji teden izglasoval kan-
bfi lu^' M ^ prvim septembrom postal ravnatelj dijaškega doma. To
^ ^tjaž Neudauer, učitelj nemščine in sedanji pomočnik ravnatelji-
dorri^	šoli Ljudski vrt. Postopek za izbor ravnatelja dijaškega
^^ sicer še ni povsem končan, saj mora izbor potrditi še ministrstvo
^ 'sivo v Ljubljani, vendar se običajno strinja z izborom sveta zavo-
^^ja ravnateljica Danica Starki odhaja na drugo delovno mesto.
ORMOŽ / GLASBENA SOLA VABI
Vpis
novin€ev
Glasbeno šolo Ormož obiskuje
letos 240 učencev in v zadnjih
letih je interes za glasbo pri
otrocih močno izražen, tako da
so kapacitete glasbene šole ved-
no zasedene. Tudi letos bodo
najverjetneje morali vpis omeji-
ti. Vpis učencev novincev bo v
sredo, 24. junija, med 11. in 13.
ter med 14. in 16. uro v prosto-
rih glasbene šole na Dobravski
13 a Otroci od 5. leta naprej se
lahko vpišejo tudi v malo glas-
beno šolo. Vse dodatne informa-
cije pa posredujejo na telefonski
številki 742 090.
vici
6
četrtek, 18. junij 1998 - TED|||||
SEM TER TJA - po naših občinah
Dva Dupleka, dvoijanska terkev in pokopališit
h Ptuja prek starega Vurberga navzdol skozi Dvorjane se
po dokaj gladki asfaltni cesti pripeljemo do obeh Duplekov.
Najprej Spodnjega, nato še do Zgornjega. Tako v prvem kot
v drugem ni opaziti pravega krajevnega, kaj še občinskega
središča. Gre za raztegnjeni naselji ob cesti, ki pelje naprej
proti Mariboru. Ker pa je v Spodnjem Dupleku avtobusna
poostaja z imenom "Pri občini", lahko brez dodatnega pre-
verjanja sklepamo, da je tisto, kar trenutno intenzivno
obnavljajo in je zato brez kakršnekoli table, pač občinska
stavba. Center občine je torej v Spodnjem Dupleku.
Če še vedno drži, da je središče
države ali občine zagotovilo hit-
rejšega razvoja, potem je središče
občine Duplek na pravem mestu.
Začetek Spodnjega Dupleka nam-
reč ni preveč bleščeč. Če ne druge-
ga, nas ob prihodu vanj zmoti do-
kaj slaba asfaltna cesta, kot bi kra-
jevna meja pomenila začetek
cestnih razpok in lukenj. Da pa na
tem področju nameravajo nekaj
storiti, priča novozgrajen del
pločnika v bližini občine. Pričako-
vati je torej, da bo pločniku sledila
še nova asfaltna prevleka.
Iz Spodnjega Dupleka vodita v
desno dve cesti: prva na Koreno,
druga na Dupleški Vrh. Vožnja po
središču občine in navzgor po
omenjenih cestah pokaže pravo
dupleško podobo: gre za ostanke
kmečkega naselja, ki danes vse
bolj dobiva sodobno podobo z mo-
dernimi stavbami in vsem, kar k
njim sodi. In če smo že na cesti
proti Koreni, ki se s svojo cerkvijo
"sveti" že na daleč, se splača popel-
jati še do nje oziroma nanjo. Sam
vrh Korene s krajevnim središčem
je pravi biser: na razmeroma
majhnem vrhu je vse kot "iz škatli-
ce": cerkev, pokopališče, šola,
vrtec, športno igrišče, enosmerna
krožna cesta ... Toda vrnimo se v
Duplek!
BOGATEJŠI
ZGORNJI DUPLEK
Da pridemo v Zgornji Duplek,
se moramo zapeljati navzdol.
Pravzaprav se Spodnji Duplek
navzdol, mimo nove bencinske
črpalke, podaljša v povsem novo
naselje. Cesta je naenkrat povsem
nova in gladka, po levi in desni
strani so lepo označeni pločniki za
pešce in kolesarske poti in seveda
moderne hiše z dodelano zunan-
jostjo. Tako med Spodnjim iz
Zgornjim Duplekom v tem delu ni
prav nobene razlike, pravzaprav
vemo za vstop v zgornji del naselja
le po krajevni tabli. V zgornjem
delu se sicer lepo urejen, povsem
nov del ceste in pločnikov konča
in naprej vodi pločnik po samo eni
strani ceste. Zgornji Duplek se
konča tam, kjer se začenja zgodba
o dupleški mornarici, namreč pri
reki Dravi. Ta je bila nekoč tudi v
tem delu mogočna reka in je
preživljala splavarje, danes pa ji
moč jemlje kanal, ki nekaj višje
posrka precej njene vode. Toda tu
in tam še vedno zna biti divja reka,
ki ogroža okoliška naselja.
Obcestna razsvetljava je pridobi-
tev obeh Duplekov. Novejša dela
obeh sta vzorno urejena. Ob že
omenjenih modernih hišah je
mnogo zelenja in cvetja. Celo na
ograji novega mostu pri bencinski
črpalki so obešena korita z rožami.
Ob vsej dolžini obeh naselij so
razporejena lepa avtobusna posta-
jališča s krajevnimi imeni in
značilno zeleno barvo. Tudi tridel-
ni panoji za plakatiranje so
značilno zeleni s prav tako značil-
nim zelenim petelinom na vrhu.
Značilnost celotnega dupleškega
območja so ekološki otoki, s treh
strani ograjeni prostorčki za odla-
ganje smeti. V njih so posode za
sortiranje odpadkov, v glavnem
vsi pa so bili ta dan polni črnih
plastičnih vreč, v katerih
domačini zbirajo komunalne
odpadke.
V Zgornjem Dupleku nase opo-
zori vabljiv napis Športni center
Drava, ki pa ob ogledu pokaže le
nekakšno blatno ali v suši prašno
igrišče na gozdni jasi in razen na-
ravnega okolja tu ni nič posebne-
ga. Razen kakih deset leseno-ko-
vinskih sodov, ki jih je nekdo za
vedno "odložil" v grmovje pod
igriščem. Bližnji gozdiček naspro-
ti strnjenega naselja je le preveč
vabljiv, da ne bi vase zvabil
kakšnega papirčka, plastike ali
druge navlake. Toda ne gre za
množičen pojav, na splošno je v
obeh Duplekih in okolici vse čisto
in urejeno.
Osnovna šola je nad Spodnjim
Duplekom v smeri Korene. Tudi
do nje vodi pločnik, ob njej pa je
nekaj športnih površin. Šola je iz-
delek sodobne arhitekture, ni pa
povsem nova, kar priča od vreme-
na posivela fasada.
CERKEV IN
POKOPALIŠČE V
DVORJANAH
Nobeden od Duplekov nima
svoje cerkve ne pokopališča, čep-
rav skupaj štejeta skoraj 2600
prebivalcev. Tako je župnijska cer-
kev sv. Martina v sosednjih Dvor-
janah, prav tako pokopališče. Cer-
kev je pred kratkim dobila novo
streho, pa tudi sicer je lep in
vzdrževan objekt. Posebno lepa je
živobarvna stavba ob cerkvi, ki bi
ji lahko pripisali pomen župnišča,
pogled na cerkev in omenjeno sta-
vbo pa kazita še dve, na zunaj že
krepko propadajoči zgradbi. Oko-
lica vseh pa vendarle kaže sledove
zelo skrbnih in delavnih rok.
Tudi pokopališče, naslonjeno v
strmino ob cesti, je bilo ob naji-
nem obisku pokošeno "na
krtačko". Na njem je razsvetljava,
od okolice pa ga loči zelena ograja.
V desnem kotu je star objekt, ver-
jetno nekdanja vežica, pa tudi
temu delu pokopališča bi lahko
pripisali večjo starost. Nasprotno
je levi del videti novejši, tudi z no-
vejšo vežico. Na pokopališču so
razporejene žične posode za smeti,
pa tudi nekaj večjih zelenih zabo-
jnikov. Kot kraji na celotnem dup-
leškem območju je tudi pokopa-
lišče v Dvorjanah, enako kot tisto
na Koreni, vzorno urejeno in
čisto.
Jože Braiii
fatlana Mohorko
Središče občine Dupiek, občinska hiša je v fazi
obnove.
Osnovna šola ob cesti na Koreno.
Avtobusna postajališča in razglasni panoji so v
značilni zeleni barvi.
Cerkev sv. Martina in
obnovljeno župnišče Je v
bližnjih Dvorjanah.
Pokopališče Dvorjane v
treh detajlih.
Ekološki otoki so v vseh krajih občine.
Prehod Iz starega v novo.
Od Spodnjega do Zgodnjega Dupleka Je dobršnji del cestišča že moderniziran.
Če bi ocenila samo Zgor-
nji Duplek, bi lahko zapi-
sala dokaj visoko oceno,
saj kaj bistvenega od de-
setke ne bi mogla odšteti,
Toda tu je še zgornji del
Spodnjega Dupleka, ki je
sicer v urejanju in bo mo-
ral na tako oceno še po-
čakati. Tudi navzgor pro-
ti Koreni in proti Du-
pleškemu Vrhu bo potre-
bno še kaj postoriti, da
bo obcestni videz prijazen
kot v dolini. Če upošteva-
va še dvorjansko cerkev s
"pozabljenimi" okoliškimi
stavbami, natlačene eko-
loške otoke in nekaj dru-
gih, sicer zelo majhnih na-
pakic, si po najini pov-
prečni oceni središče
občine Duplek z bližnjo
okolico zasluži oceno 8,08.
Lestvica:
1.	Gorišnica	8,58
2.	Videm	8,10
3.	Duplek	8,08
4.	Juršinci	8,00
5.	Starše	7,99
6.	Markovci	7,90
7.-8.	Domava	7,66
Sv. Jurij 7,66
9.	Majšperk	7,65
10.	Zavrč	7,33
11.	Kidričevo	7,25
12.	Hajdina	7,20
^uj / pred 3. avdicijo za manekenke in manekene
prelep prstan in denarne
nagraae za izbrane
Tudi tretia ptujsKa avaicija za ma-
t nke manekene bo potekala
" H eeslom Le drznim se sreča nas-
^ hne- S	j®
pešnejša Barbara Cenčič, lans-
"^mliica Slovenije, druga na izboru
^^ najlepšo Slovenko v letu 1997 in
Ika še drugih prestižnih lepotnih
""lovov. Na drugi, v letu 1996, je
"f štela Alenka Vindiš, kasnejša miss
Slovenije, druga je bila Gordana Og-
ek' fetja pa Manja Gojkovič, vse
uspešno nastopajo na manekens-
Pi pistah in tudi na lepotnih tekmo-
njih- Gordana Ogrizek se bo jutri z
ujjo Lešnik potegovala za laskavi
naslov najlepše Slovenke.
Že omenjenim lepoticam se bosta na
oJni reviji oblačil Barbare Plaveč, ki
® yvod v letošnjo avdicijo, pridružili
narja Koren (lanska finalistka tekmo-
vanja za miss Slovenije, uvrstila se je
med prvih pet) in Ramona Seka. Orga-
nizatorji (Družba Radio Tednik, MOS
Vlarjana Podlesnika in Sonja, d.o.o.)
smo se potrudili, da bo prireditev lepo
notekala, za najboljše pa pripravili de-.
narne nagrade. Prejele jih bodo prva tri
najbolje ocenjena dekleta in prvi trije
fantje. Prvo mesto prinaša 15 tisoč to-
Ijfjev, drugo deset, tretje pa pet tisoč.
Denarne nagrade prispevata generalni
sponzor avdicije podjetje Tenzor,
jo.o., in mestna občina Ptuj. Poleg
tega bo prvouvrščeno dekle prejelo pre-
lep zlat prstan z biserom, darilo zlatarja
Emila Ogrizka, in obleko, darilo butika
Sonja. Za cvetje za manekenke bo
poskrbela Območna obrtna zbornica
Ptuj, za najbolje ocenjena dekleta pa
cvetličarna Rožmarin Hermine Hor-
vat, ki ima cvetličarni v Ptuju in Buko-
vcih. Sponzorji pa so še Mercator SVS,
d.d., Ptuj, Dominus Ptuj, Emona -
Merkur, d.d., Ptuj in Ribiška družina
Ptuj. V sodelovanju z Mercatorjem
SVS, d.d., Ptuj smo letos k sodelovanju
pritegnili stilista Andreja Gabrona, ki
bo dekletom pomagal pri Učenju, zato
vse udeleženke avdicije pa tudi ude-
ležence vabimo v Dom ribičev 24. ju-
nija že ob 16. uri, da se bodo lahko v
miru pripravili na avdicijo, ki se bo
pričela ob 19. uri. Njihov nastop bo
ocenjevala komisija, ki jo bodo ses-
tavljali strokovnjaki za lepoto in
predstavniki drugih področij, saj mora-
ta mladenka ali mladenič, ki želita
uspešno nastopati na menekenskih od-
rih, biti vsestranski osebnosti. Komisi-
ja bo ocenjevala obraz, iy3ge, hojo, pos-
tavo kol celoto in vtis. Že drugič pa se
nam bo pridružil župan mestne občine
Ptuj Miroslav Luci. Kot gost se bo av-
dicije po vsej verjetnosti udeležil tudi
Zdravko Geržina, nosilec licence za
tekmovanje miss Slovenije za miss sve-
ta. Ob tej priložnosti bo tudi več pove-
dal o letošnjem tekmovanju, ki se bo
kmalu pričelo.
Kot sta pokazali prejšnji ptujski av-
diciji za manekenke, se splača biti po-
leg. Poleg že omenjenih deklet, ki so
bile uspešne udeleženke ptujskih in
tudi mariborskih avdicij, je bila
uspešna tudi Andreja Meško iz
Kidričevega.
Prijave sprejemamo na sedežu
Tednika, Raičeva ulica 6, do 24. junija,
možne so tudi osebne prijave oziroma
tik pred začetkom avdicije v Domu
ribičev na Rogoznici. Vrata bomo pus-
tili odprta vsem, ki to želijo. Po avdiciji
bomo poklepetali v prijetnem okolju
ribiškega doma ob soku, sadju in
slaščicah. Prepričani smo, da bo tudi
naše tretje druženje uspešno in da se ga
bomo vsi z veseljem spominjali. Lahko
pa je tudi prijeten uvod v letošnje
počitnice.
Avdicija je bolj ali manj zaprtega
tipa, ker tudi Dom ribičev ne dovoljuje
večjega ogleda. Mlade bodo predvsem
spodbujali njihovi surši in drugi so-
rodniki.
Alenka Vindiš
Barbara Cenčič
Gordana Ogrizek
Maja Lešnik
Ramona Seka
Manja Gojkovič
Darja Koren
ijiepNIK - četrtek, 18. junij 1998	7
8
četrtek, 18. junij 1998 ■ TEDNik
-- »
TEDNIKOV INTERVJU / ODNOS DO GLASBE JE STVAR VZGOJE
»Glasba me bogati«
Saška Kolarič je bila rojena 1970 v Središču ob Dravi. Svo-
jo poklicno glasbeno pot je začela na srednji glasbeni in
baletni šoli v Mariboru, kjer je igrala harmoniko in obisko-
vala pouk solopetja pri profesorici Jolandi Korat. Nadalje-
vala je na visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v
Gradcu - smer operno petje. Leta 1996 je z odliko diplomi-
rala pri profesorici Renate Behle in si pridobila akademski
naziv magistra artium.
Med vidnejše uspehe mlade
mezzosopranisike Saške Kolarič
sodi prva nagrada za izvedbo
nemškega samospeva leta 1993 v
Bolzanu in snemanje zgoščenke
skupaj z zborom dunajske uni-
verze ob 200. obletnici rojstva
Franca Schuberta. Živi razpeta
med Ljubljano, domačimi Go-
deninci in Dunajem, kjer se še
vedno izpopolnjuje pri prvakinji
dunajske državne opere Marga-
riti Lilovi.
Domači publiki se je večkrat
predstavila ob različnih pri-
ložnostih. V zadnjem času pa je
nastopala skupaj z bolgarsko
sopran istko Anno Ivanovo Teo-
dorovo v klavirski spremljavi
Berislava Budaka. Z večerom
priljubljenih opernih arij so nas-
topili v Ormožu, Mariboru in
Ljubljani. Poslušalci so bili nav-
dušeni nad deli Mozarta, Monte-
verdija, Rossinija, Straussa in
drugih v izvedbi mladih umetni-
kov.
TEDNIK: Kdaj ste začeli
izražati svojo zanimanje za
glasbo?
Saška Kolarič: "Ljubezen do
gledališča in umetnosti nasploh
sem odkrila že v otroških igrah s
sestro, ki je morala nastopati po
mojih zamislih, in vse najine
otroške igre so vodile k odru.
Kasneje v osnovni šoli sem se
vpisala v glasbeno šolo, pri
čemer pa nisem nikoli zableste-
la, čeprav sem kasneje naredila
tudi srednjo šolo za harmoniko.
Obiskovala sem plesni in drams-
ki krožek, gledališče me je vedno
zanimalo bolj kot kak instru-
ment."
TEDNIK: Postali pa ste ven-
dat operna pevka in ne igralka
Saška Kolarič: "Na vasi nis-
mo imeli dostopa do klasične
glasbe in sploh si nisem mogla
predstavljati, da obstaja glasba v
kombinaciji z igro. V otroških
letih smo imele s prijateljicami
skupino. One so plesale, jaz sem
pa pela in dolgo je bil moj cilj,
postati pop pevka. Ko sem prišla
na srednjo šolo, pa sem se vpisa-
la še na solo petje. Tam sem
spoznala lepoto klasične glasbe,
ki me je očarala in pritegnila."
TEDNIK: Kako gledate danes
na pop glasbo?
Saška Kolarič: "Glasbo izvaja-
mo za ljudi in pop glasba je
ravno tako potrebna kot kakšna
druga. Klasično glasbo je vedno
poslušal le ožji krog ljudi, vedno
je bila to salonska glasba. Vsak
naj posluša tisto glasbo, ki jo
razume, ki mu kaj pove in pome-
ni. Sama sem dve leti pela v za-
bavnem ansamblu in sem si tako
pomagala financirati študij. Zato
vem, da je to delo naporno. Gre
za vzdržljivost, petje ponoči, ne
podcenjujem pop glasbe. Je pa
res, da ima pop glasba svojo du-
hovno mejo in čez njo ne gre."
TEDNIK: Nekaj časa umetni-
ka najbrž lahko zadovoljuje?
Saška Kolarič: "Da, dokler ne
ugotoviš, da je glasba brezmejna
in da nikoli ne moreš neke reči
napraviti tako dobro, da ne bi šlo
še boljše. To je zelo podobno
veri: nikoli ne prideš na konec,
do bistva, vedno iščeš."
TEDNIK: S pop glasbo se da
živeti in preživeti, kaj pa s kla-
sično?
Saška Kolarič: "Da, s pop
glasbo se preživi lažje kot s kla-
sično. Vendar vsak se sam odloči
za svoj življenjski cilj, pa naj bo
to denar, družina, kariera, du-
hovna rast ali pa kaj drugega.
Ljudem, ki se odločajo za du-
hovne in socialne poklice, denar
ni najpomembnejši. Tudi meni
ne pomeni toliko kot osebni raz-
voj.
TEDNIK: S čim se trenutno
ukvarjate?
Saška Kolarič: "Študij sem
končala pred dvema letoma in
sedaj poučujem na srednji šoli v
Ljubljani solo petje. Do tega je
prišlo čisto naključno. Ko kon-
čaš študij, si naenkrat na cesti,
brez zavarovanja, brez štipendi-
je, brez službe. Od koncertov se
ne da živeti. In dokler se ne za-
posliš kot solist, je treba prežive-
ti. Naše operne hiše so za mlade
še vedno precej zaprte, počasi pa
se reči le spreminjajo. Včasih
želje in trenutna realnost pač ne
sovpadajo. Večino denarja pa
spet vložim v svojo kariero - za
študij, tekmovanja, avdicije."
TEDNIK: Kako pa je to ureje-
no v tujini?
Saška Kolarič: "Precej bolje.
Je pa izjemno velika konkuren-
ca. Predvsem z Vzhoda prihajajo
sedaj v Zahodno Evropo zelo
dobri pevci z lepimi glasovi.
Umetniki iz Rusije in drugih
držav so pripravljeni peti za zelo
nizko ceno. To so zelo kvalitetni
pevci, ki brez težav pobirajo nag-
rade in angažmaje. V tujini se s
petjem ukvarja ogromno mla-
dih, pri nas pa je to še vedno ne-
kaj posebnega. Z zaposlitvijo pa
je pri nas tako, da so včasih mla-
de pevce zaposlili in so bili vse
življenje tam v službi. Pri pevcih
pa je tako, da nekaj časa lahko
pojejo zelo dobro, potem pa ne,
pa so še zmeraj v službi. Mi-
nistrstvo je predpisalo število
glasov, ki jih lahko ima posa-
mezna institucija. In če so ta
mesta zasedena, potem drugih
ne morejo sprejeti. V tujini pa
dobiš pogodbo le za en spektakel
ali pa za eno leto. Potem si spet
na cesti. Vedno iščejo nekaj no-
vega. Ne vem, kaj je boljše. Za
mlade je mogoče več priložnosti
v tujini. Res pa je, da moraš biti
nenehno prisoten, se potrjevati,
hoditi na vse avdicije, tekmo-
vanja ..."
TEDNIK: To je precej napor-
no življenje.
Saška Kolarič: "Da in
predvsem dosti stane. Treba se
je peljati na avdicijo v Hamburg,
kjer razpišejo delovno mesto za
enega pevca. Zapoješ in potem
rečejo Hvala in greš. Če poleg
tega delaš še kaj drugega, pa vla-
gaš premalo energije v sebe in
uspeha ni. Petje zahteva celega
človeka."
TEDNIK: Kaj najraje pojete?
Saška Kolarič: "Všeč mi je
Bizetova Carmen. Ali pa vloga
Oktaviana Richarda Straussa, ki
je sicer moška vloga, vendar pa
jo vedno poje mezzosopran.
Rada pojem Rosino iz Seviljske-
ga brivca. Veliko je vlog, ki jih
rada pojem. Na eno vlogo se je
treba pripravljati več let. Že prej
natančno veš, kaj boš pel, katere
vloge so primerne tvojemu gla-
su. In če je to deset vlog, je veli-
ko, če jih želiš zares naštudirati
in razumeti. Glavne arije
spoznaš že v času študija."
TEDNIK: Koliko kreativnosti
je sploh prepuščeno samemu
pevcu?
Saška Kolarič: "Ko stojiš na
odru, si prepuščen samemu sebi.
Imaš osnovne podatke o tisti
osebi in jo ponovno doživiš. Ni
dveh predstav, ki bi bili enaki.
Veliko je odvisno tudi od publi-
ke. Enkrat pride do povsem dru-
gačne valovne dolžine kot dru-
gič. Pa je vse enako, le publika je
druga. Prepričana sem, da gre
pri glasbi za duhovno menjav
med publiko in umetniki. M^J
ne omejuje, da si ujet v vlogo
želje drugih. Moraš se pa priij
goditi. Krasno pa je, ko menj«
dirigenta in drugi dirigent nenj.'
doma to vlogo čuti drugače,
nastane spet nekaj novega.
ka opera ima tudi globljo vseb,
no, kot recimo knjiga. Poi^
zgodbe želi prikazati tudi načjj
življenja in razmišljanja v |
kem času. In iz tega se vednj
znova nekaj naučim in se širlo-
svoj pogled na svet."	'
TEDNIK: Se mladi pri nasza l
nimajo za klasično glasbo? I
Saška Kolarič: "Na sprejem,
nih izpitih je vedno velil^,
gneča. Gotovo se mladi zanimj.
jo, res pa le ožji krog. Tako mla.
di kot tudi starejši pri nas niso'
vzgojeni h klasični glasbi, č^
bomo v Ormožu vzgojili mladoi
publiko, jo bomo tudi imeli,
Predvsem občina je imela zame i
vedno posluh in veliko so mi po. j
magali. Imam občutek, da so po.
nosni na to, kar počenjam, in za
vso podporo sem jim hvaležna,!
Lepo pa bi bilo, če bi na koncer- i
te pričeli prihajati novi obrazi
Mogoče bomo lahko otroke
pričeli k temu vzgajati v gimna-
ziji, kajti vzgoja se ne prične z |
obiskom koncerta, ampak veliko
prej. Večino klasična glasba
odvrne, ker nimajo potrebnega
predznanja in je zato ne razume-
jo."
TEDNIK: Imate domotožje? ^
Saška Kolarič: "Da, včasih.
Delo me veže na velemesta. Ko
pridem v Godenince, pa grem v
gozd in naravo. Izhod v naravo ^
potrebujem, ker nisem povsem ;
mestni človek."
viki Iciemenčič ivanuša
Saška Kolarič na
domačem odru v Sre-
dišču ob Dravi.
PTUJ / KONCERT ŽENSKEGA
PEVSKEGA ZBORA VVZ
Vkgo/ffe///ce so zapele
Pred tednom so pevke ženskega zbora ptujskih vrtcev v
Narodnem domu zaključile tretjo sezono. Na svoj drugi
letni koncert so v goste povabile mešani pevski zbor Iz
Radincev.
Dvajsetčlanski ženski zbor, od začetka ga že vodi Ormožan
Jože Bartn-Turica, je s svojim letošnjim nastopom pokazal
napredek v programski naravnanosti. Zborovodja je izbor
skladb naravnal sedanjim sposobnostim pevk. Program je
obsegal razen dveh izjem same slovenske avtorje, med
katerimi sta po tehtnosti gotovo izstopali Gobčeva Dekletom
in Kosijeva Slovenka sem. Kar štiri skladbe pa so bile iz sveta
zabavne in narodnozat)avne glasbe in ob klavirski spremljavi
Mojce Mlinarič {I. Berlin, R. Gobec, F. Korbar in T. Neuvirt).
Zbor se ponaša z zrelimi alti, medtem ko sopranska vrsta
zveni dekliško, pa se zato zvok ne staplja vedno. Po izvedbeni
strani pa so skladbe odsevale zavzetost pevsko gibčnega
ansambla.
Gostujoči mešani zbor iz Radincev, ki ga že dolgo tet vodi
Tomaž Kuhar, se je predstavil v zelo zmanjšani zasedbi
enaindvajsetih pevcev. Dovolj zahteven program tujih avtorjev
(Kodaly, Bruckner, Danga) ter slovenskih (Marku, Kumar,
Simoniti) je zaradi skromne zasedenosti glasov, ki je na
spodnji meji mešanega zt)ora, izvedel nekoliko krhko in
previdno.
Zbora sta svoje druženje sklenila s skupno pesmijo Antona
Schv/aba Prieška v postavitvi mešanega zbora. Koncerta žal
nisem mogel spremljati do konca zaradi obiska še enega
koncerta v minoritskem samostanu!
Mitia Oohet
PTUJ / KONCERT VOKALNE SKUPINE CANTICUM IZ MARIBORA
Zborovski lamterl ui skuhkuste
Ptuj, 11. junija - V minoritskem samostanu je bil iqemen zbo-
rovski koncert, ki je ob aprilskem jubilejnem koncertu
ptujskega moškega komornega zbora letošnji najvidnejši zbo-
rovski dogodek na Ptuju. To je bil koncert vokalne skupine
CANTICUM iz Maribora. Že peto leto jo vodi Juže Furst, delu-
je pa pod okriljem Glasbene matice Maribor.
Mešana zasedba šteje 17 mladih
pevcev, povečini glasbenikov - no-
talistov. Med njimi so tudi šolani
pevci, ki dodatno žlahtnijo zelo
ubran zvok. Zbor goji komorno
muziciranje v pravem pomenu te
besede, kar pomeni, da je (lahko)
vsak pevec tudi solist. Zbor se je
aprila letos odlično odrezal na tek-
movanju na Rodosu in v petih ka-
tegorijah dosegel najvidnejše
uvrstitve.
Program, ki so ga predstavili
mladi pevci s svojim izušenim in
uglednim dirigentom, je bil vse
kaj drugega kot povprečen. Bil je
to spored skladb, ki so po slogov-
nih usmeritvah segle od renesanse
(Gallus, Monteverdi, Venosa) pre-
ko visoke nemške romantike
(Mendelsohn), italijanske roman-
tike (Verdi) do del treh evropskih
velikanov: Mahlerja, Brittna in
Poulenca, torej imena, ki so s svojo
glasbo zaznamovala celotno glas-
beno (ne samo zborovsko) ustvar-
jalnost prehoda v naše stoletje.
Kot posebno poslastico pa so pevci
uvrstili v spored delo O Domine
Severnjaka Thomasa Jennefelta
(rojenega 1954). Gotovo smo lahko
bili prevzeti nad izvedbo druge,
kromatično zasnovane skladbe
neuravnovešenega čudaka, a geni-
alnega skladatelja Gesualda da
Venose, pa nad posvetno skladbo
Auf dem See F.B. Mendelsohna.
V drugem delu koncerta so iz-
vedbe vse po vrsti prekašale ena
drugo: za naš prostor neznana in
barvita mojstrovina G. Mahlerja,
A Hymn to the Virgin B. Brittna
ter dve sakralni skladbi za moški
zbor F. Poulenca. Piko na i pa nam
je Canticum ponudil v več kot
osemminutni skladbi O Domine,
pisani v sodobni glasbeni govorici.
Dirigent Jože Fiirst, ki že vrsto let
niza svoje umetniške uspehe doma
in v tujini, se je s tem ansamblom
in tokratnim programom predsta-
vil v novi luči: kot odličen inter-
pret nemške romantike v širšem
pomenu te besede (Mendelsohn,
Mahler).
Zbor odlikuje izredna kon-
centracija in pevska disciplina.
Moška vrsta zveni homogeno in
ubrano, tudi na forte mestih.
Ženski del zbora pa se odlikuje po
izjemnih solističnih partih in
odličnih izvedbah ekstremno viso-
kih pasaž. Dirigentova kretnja je
postala umirejan, jasna in racio-
nalna. Zbor se je hvaležnemu in
naključno zbranemu občinstvu
(bilo nas je le 34!) oddolžil s tremi
žlahtno odpetimi in priljubljenimi
slovenskimi ljudskimi in ponaro-
delimi pesmimi.
Menim, da smem zapisati, da je
Maribor z zborom CANTICUM
dobil "svoj AVE", pa če je bralcu to
všeč ali pa ne! Na koncertu je bila
na voljo tudi kompaktna plošča
zbora z naslovom "Vem, da je zo-
pet pomlad", ki vsebuje ob
skladbah s koncerta še dve maši in
več drugih, redkeje slišanih kvali-
tetnih skladb.
Mitja Gobec
PTUJ / gimnazijka janja bedrac med najboljšimi
TisH pomladni dan /e bil
lep, svetel in zvenei
Slavistično društvo Slovenije že 21 let pripravlja tekmovan-
je iz slovenskega jezika - tekmovanje za Cankarjevo priz-
nanje. Letos se ga je udeležilo več kot 8.000 učencev in dija-
kov, ki so tekmovali na štirih zahtevnostnih stopnjah. Nalo-
ga vseh tekmovalcev je bila, čim bolje spoznati življenje in
delo primorskega pisatelja Cirila Kosmača.
Zavod Republike Slovenije za
šolstvo je 22. in 23. maja za na-
jboljših 20 tekmovalcev z vseh
štirih stopenj prvič organiziral
dvodnevno ekskurzijo po zaho-
dni Sloveniji - to je po področju,
ki je bilo Cirilu Kosmaču najbli-
žje in ga je v svojih delih tudi s
posebnim občutenjem in spošto-
vanjem opisoval predvsem zato,
da bi pokrajino in ljudi približal
drugim in s tem povedal, koliko
izjemnosti se skriva v preprostih
ljudeh in v širokemu svetu nez-
nani pokrajini.
V dopoldanskem času prvega
dne ekskurzije smo si ogledali
Kosmačevo rojstno hišo in se
srečali z njegovim še vedno
živahnim bratom, ki si - čeprav
že več kot osemdesetleten - pri-
zadeva za preureditev svoje (in
Cirilove) rojstne hiše v kulturni
spomenik. Nato nas je slavistka -
domačinka vodila ob Idrijci do
Mosta na Soči. Po poti nas je sez-
nanjala s pokrajino, ki jo je Kos-
mač opisoval v posameznih no-
velah, in hišami, v katerih so
živeli njegovi junaki. V Mostu
na Soči, ki je rojstni kraj pisatel-
jev Preglja in Vuge, smo kosili,
kosilu pa je sledilo srečanje s
Prešernovim nagrajencem
Sašem Vugom in dr. Matjažem
Kmeclom. V popoldanskih urah
smo se ustavili v Kobaridu, nato
pa smo se odpeljali na Vršič, kjer
so nas sprejeli minister za
šolstvo dr. Slavko Gaber, direk-
tor Zavoda za šolstvo profesor
Ivan Lorenčič in predsednik
Slavističnega društva Slovenije
dr. Zoltan Jan. Vsi trije so pose-
bej izpostavili pomen spoštovan-
ja slovenskega jezika kot po-
membne narodne in kulturne
vrednote. Večer so nam popest-
rili še nekateri učenci in njihovi
mentorji s "kulturnim progra-
mom iz nahrbtnika".
Program drugega dne je bil
manj obsežen. Dopoldan smo
preživeli v Žirovnici, kjer je ta-
mkajšnja osnovna šola uredila
Pot kulturne dediščine: v pro-
gram je povezala zapuščine
Čopa, Finžgarja, Jalna in Janše.
Časa za obisk vsake domačije
nismo imeli, saj smo se morali
kmalu odpraviti v Radovljico,
kjer nas je tamkajšnja umet-
nostna zgodovinarka seznanila z j
nekaterimi stavbami starega
mestnega jedra. Vanj je pos-
tavljen tudi spomenik med vo-'
jno umrlega mladega pesnika,
Ivana Hribovška, ki je pred od-
hodom v partizane svoje pesmi
izročil svoji sicer neuslišani lju-
bezni - danes skoraj osemdeset-,
letni gospe, ki nam je pripovedo-
vala o pesniku in njunem od-'
nosu, kar lahko o drugih umet-
nikih le redko slišimo. Po kosilu
v prijetni radovljiški gostilni;
smo se vrnili z ekskurzije, ki me
je prepričala, da sta slovenščina
in slovenska pokrajina zgodo-
vinsko povezana celota, v kateri
se že tisočletja rojevajo ljudje.
Na nekatere se je spomin ohranil
do danes, drugi pa so se izgubil' i
v toku časa, pa niso zato nič
manj posebni - zgodba vsakega
človeka je vredna zapisa i®
delček teh zgodb je iztrgal
toka pozabe in jim namenil
nesmrtnost žlahtni Ciril Kos-
mač.
Jania Bedr««
Tekmovalka Janja z mentorico Duško Pešec
ijiepNIK - četrtek, 18. junij 1998
9
ptuj / ekskurzija zgodovinskega društva
pO Puhovih poieh
^ planov Zgodovinskega društva na Ptuju se je 6. junija z av-
(,usoin odpravilo po Puhovih poteh v Avstriji in na Štajert-
'^ein-	začeli na centralnem pokopališču v Gradcu, kjer
Inio obiskali še vedno lepo vzdrževan grob Janeza Puha z na-
robnikom iz leta 1928, postavljenjem 14 let po njegovi smrti,
fjed udeleženci ekskurzije so bili tudi člani ožje družine Šuen
^ ^akušaka pri Juršincih, Puhovi dediči - gospa Frančiška
čnen pranečakinja Janeza Puha po materini strani.
Janezu Puhu so se poklonili s
^,etjem, ob tej priliki pa smo obi-
jliali tudi spomenik slovenskim
^vam druge svetovne vojne na
gj^škem pokopališču. Po Puhovi
^jici - poimenovanje je iz leta
|949 - smo se napotili proti ulici,
jjjer je Janez Puh pričel svojo ust-
varjalno življenjsko pot, se napo-
v faro Marije Pomagaj, kamor
jgbil pristojen in kjer smo si ogle-
di tudi matične knjige z vpisom
njegove poroke in smrti. Posebej
zanimiv je bil ogled cerkve in ka-
pele, v kateri je veduta mesta Ptu-
ja iz časa pred velikim požarom.
Zanimivo je bilo tudi pričevanje
slovenskega patra minorita, ki
skupaj s še tremi sobrati že skoraj
dvajset let oskrbujejo to faro v
Gradcu.
Pozdrav in dobrodošlica tajnika
Zgodovinskega društva Gradec
sta nam nekoliko olajšala pravo
tropsko vročino. Zanimiva pot od
najstarejše hiše v Gradcu, kjer je
Puh imel svojo delavnico v letih
1887/88 in ki se je po naključju
ohranila do danes, tunel pod graj-
skim gričem nas je pot pripeljala
pred Deželni arhiv, kjer smo že
dobili nekaj dragocenega arhiv-
skega gradiva. Stolnica nas je
sprejela predvsem z bogastvom
mešanja umetnostnozgodo vin-
skih slogov in pomislili smo, kaj
neki je gnalo Janeza Puha, da se je
z dovoljenjem pristojne fare
poročil v stolnici. Ni šlo, da ne bi
šli na Glavni trg in nato skozi la-
birint ulic in uličic nazaj do
Mtu-e. Ob zapuščanju Gradca smo
za nekaj trenutkov uzrli v daljavi
ogromen kompleks tovarne Steyr-
Daimler-Puch - Puhov imperij v
Thondorfu.
Ogled Geršakove hiše v Radgoni
- Bad Radkersbtu-g nas je popeljal
nazaj v leta, ko se je tukaj, takrat
še v enotni Radgoni, učil Janez
Puh. Letos pa se Radgona ponaša
s štajersko deželno razstavo ob 30-
letnici kulture mladih (Jugend-
kultiu-en). Skok preko meje po
mestu prijateljstva nam je zelo na
kratko življenje osvetlil treh zna-
menitih Slovencev: Simoniča,
Šlebingerja in dr. Trstenjaka. Pri-
jetno nas je presenetil g. Rihtarič,
predsednik Zgodovinskega
društva Radgona, ki nam je sliko-
vito predstavil zgodovino gradov
v okolici Radgone. Razstava je ve-
liko delo za mlado društvo in za le
dva profesionalna zgodovinarja.
Svoje popotovanje smo zakl-
jučili tam, kjer bi pravzaprav mo-
rali začeti. V Jtu-šincih nas je poz-
dravil župan Alojz Kaučič, ki ni
pozabil omeniti zraven Puha tudi
Slodnjaka in dr. Cobljeve ter cepl-
jenk, vina, turizma in še česa. Na
Puhovi domačijo so nas postregli
nekoliko tudi v stilu Puha - kar se
tiče vina in gibanice prav gotovo.
Prijetno počutje v Ptihovi sobi,
prijazni gostitelji in vreme so pri-
pomogli, da smo se lahko dobre
volje in obogateni z nekaj podatki
o naših pomembnih možeh vrnili
domov.
Kristina ŠamperI Purg
Humanitarna akiifa la na-
la^ Bniilaue vrstite uspela
Danilo Rihtarič, edini Ptujčan z belo palico (z njim smo se
pogovarjali ob lanskem božiču) že ima Braillovo vrstico. Gre
za računalnik s posebnim dodatkom na tipkovnici, ki graHcne
črke spreminja v Braillove. Slepi tako lahko dela z računalni-
kom, bere pa tudi knjige ali časopise, ki jih je mogoče dobiti
na disketah, prek Interneta ali kako drugače. S tem so pri Da-
nilu odpadle še zadnje ovire - ovire pri pisni komunikaciji.
Ker Braillova vrstica ni poce-
ni, stane toliko kot manjši avto-
mobil, so se v Medobčinskem
društvu slepih in slabovidnih
Ptuj odločili za nakup v okviru
humanitarne akcije, ki se ji je
odzvalo 26 darovalcev. Začeli
so jo 29. januarja letos, končali
pa v začetku junija, ko so Brail-
lovo vrstico montirali pri Dani-
lu Rihtariču.
"S tem, ko sem dobil Braillovo
vrstico, sem postal Srečko, ne
več Danilo. V četrtek sem jo do-
bil, v soboto pa sem zasedel
tretje mesto v čitanju in pisanju
Braillove pisave. Seveda to ni
samo rezultat nove vrstice, am-
pak večletnega dela. Silva
Dimič, prav tako članica Me-
dobčinskega društva slepih in
slabovidnih Ptuj, pa je bila v
svoji kategoriji prva.
Uspešnejšega društva, kot je
bilo ptujsko, na tem tekmovan-
ju ni bilo. Hvaležni smo vsem,
ki so nam pomagali pri nakupu
te vrstice, društvo pa bo prima-
knilo še nekaj za programsko
opremo. Obljubljamo, da bo v
bodoče takih rezultatov še več,
moja velika želja in želja vseh v
Medobčinskem društvu slepih
in slabovidnih Ptuj je, da bi
Braillova vrstica postala dos-
topna vsem," je ob našem obi-
sku povedal Danilo Rihtarič. S
tem, ko je uspešno rešil prob-
lem Braillove vrstice, bo še pri-
dobil na samozavesti. Slepi se
morajo namreč potrjevati vsak
dan. Uspešnost pri zbiranju de-
narja za nakup Braillove vrstice
pa je pokazala, da je humanost
še živa.
MG
Za Braillovo
vrsti€0 so
darovali:
podjetje Alin Kidričevo,
Plesko soboslikarstvo,
d.o.o., Bosio, d.o.o,, Celje,
Tovarna sladkorja Ormož,
Elektro Maribor, p.o., SMC
Murska Sobota, do.o., Petlja
Ptuj, Jože Švegl, Hardek 6/a,
Ormož, Vargas Kidričevo,
Lego-A - grad. trg. Ki-
dričevo, Medol, podjetje za
trgovske in gostinske storit-
ve Cirkovce, Ptujske pekar-
ne in slaščičarne, ^man
Muršec, servis gasilnih apa-
ratov, TGA Trading, tigovi-
na in posredovanje, SKB
banka, d.d., Projekta inženi-
ring, p.o., Ptuj, Mercator
SVS, dd., Ptuj, Intra-exip-
eurocast, do.o., Goja - med-
narodna špedicija, do.o., Ti-
motej Lončarič, Splošna
bolnišnica Ptuj, Frizerski sa-
lon Stanka, Irena Luci, Uli-
ca Lackove čete, Ptuj, Revi-
tal Kidričevo, Tehcenter
Ptuj in Hilda Jerin, Ptuj.
WUJ - ORMOŽ / društvo za cerebralno paralizo potrebuj^^vi^je prostore
Društvo za cerebralno paralizo združuje osebe s cerebralno
paralizo in drugimi možganskimi poškodbami ter njihove
$>ojce, prijatelje in strokovne delavce.
"Naša naloga je zagotavljanje
makih možnosti osebam s po-
sebnimi potrebami, kot jih ima-
jo drugi državljani v vseh živl-
jenjskih obdobjih. Društvo je
vključeno v Zvezo društev za
cerebralno paralizo Slovenije
Sonček, ki je naprofitna nevlad-
na invalidska organizacija,"
pove predsednik društva Milan
Klajnšek.
Društvo za cerebralno parali-
zo Ptuj - Ormož je bilo usta-
novljeno leta 1989. Takrat so se
povezali starši otrok s cerebral-
no paralizo in strokovni delavci
ptujske in ormoške regije z na-
menom, omogočiti tudi tem
otrokom in odraslim invalid-
nim osebam popolnoma enake
možnosti vključevanja v okolje,
^ katerem živijo. V društvu je
sključenih 234 članov.
Vsi ti otroci imajo svoje, dru-
gačne potrebe že od ranega
otroštva. Zato mora biti vsem
osebam s cerebralno paralizo
zagotovljena zgodnja in celovi-
ta strokovna obravnava. V Ptu-
so ti otroci v predšolskem
obdobju vključeni v razvojni
^'""^ec, vendar starši zelo po-
Stešajo nevrofiziatra in logope-
'^a, saj bi ta moral sodelovati z
"malčkom že od takrat, ko začne
^am jesti. Največkrat so pozneje
vključeni v osnovno šolo s pri-
lagojenim programom dr. Lju-
devita Pivka, toda tudi tam
občutijo enako pomanjkanje
strokovnega kadra. Tu se tudi
pojavijo težave, ker omenjeni
strokovnjaki izhajajo s področja
zdravstva, šolstvo pa za to ne
Prizadeti je natačno tak
kot ti in jaz, s srcem,
čustvi in solzami.
Potrebuje mnogo ljubezni,
potrebuje te, po tebi hre-
peni.
Ne poklanjaj mu sočutja,
poslušaj ga, če je prepolno
njegovo srce.
Ti si najpomembnejše bit-
je za potešitev njegove
bolečine.
Podari mu upanje in zves-
tobo, vroče ti bo hvaležen
in začutil boš v sebi svetlo
luč, odstranjene bodo vse
pregrade.
Njemu manjka, kar je bilo
tebi dano v obilici.
Zanj imej razumevanje in
sprejmi ga, tako mu poma-
gaš živeti naprej.
(Hans S.)
namenja aenarja, tako da so tu
zaradi nedorečenosti na po-
dročju financiranja ti otroci
prikrajšani za ustrezno strokov-
no obravnavo.
Na področju izobraževanja se
v slovenskem prostoru vse po-
gosteje omenja integracija, torej
vključevanje, šolanje otrok s
posebnimi potrebami v redne
osnovne šole. Toda žal so zaradi
kadrovskih, arhitektonskih in
tudi ovir v razmišljanju na ptuj-
skem področju le redke, ki bi
lahko vključile v redno izo-
braževanje otroke s posebnimi
potrebami.
Za vse te osebe in njihove
starše pa se mnogokrat pojavijo
novi problemi po končanem
osnovnošolskem izobraževanju.
Žal je pri nas takšna praksa, da
po 18. letu vse te osebe upokoji-
mo, čeprav so s pomoc)o stro-
kovnjakov sposobne ustvarjati.
Ena izmed oblik zaposlitve
oseb s posebnimi potrebami je
varstveno-delovni center, ki ga
želijo ustanoviti tudi na Ptuju.
"Živimo v času, ko je za vsakega
mladega človeka zaposlitev ne-
gotova, še posebno za mlade in-
valide z omejeno gibljivostjo in
omejenimi psihofizičnimi spo-
sobnostmi. Največkrat sta rav-
no zaposlitev in lasten zaslužek
eden temeljnih pogojev za ne-
odvisno življenje vsakega člove-
ka, zlasti še invalida," pojasnju-
je Milan Klajnšek.
Zveza društev za cerebralno
pralizo Slovenije Sonček je po-
magala ptujskemu društvu in
za njih najela kredit. Tako so
odkupili 158 kvadratnih me-
trov v poslovnem središču Dra-
va v Ptuju. Tam bo našlo zapos-
litev od 15 do 20 mladostnikov.
Investicija za varstveno-delov-
ni center je vredna 30 milijonov
tolarjev in ptujsko društvo bo
ijioralo denar zvezi vrniti.
Člani društva za Cerebralno pa-
ralizo Ptuj - Ormož se zato
obračajo na vse ljudi dobre vol-
je, da jim pomagajo pri zbiranju
sredstev. Vsi, ki ste pripravljeni
darovati, izrežite obrazec, ob-
javljen v Tedniku, ^a izpolnite
in pošljite na: SONČEK - Zve-
za društev za cerebralno parali-
zo Slovenije, Trebinjska 13,
1000 Ljubljana. Zaradi točne
evidence in izdaje potrdil pa
pripišite tudi svoj naslov.
Ptujsko društvo se vam za da-
rovani prispevek že naprej za-
hvaljuje!
Marija Slodnjalt
I Milan Klajnšek, predsednik
društva Sonček, je zelo opti-
mističen: "Pred leti smo že
spoznali dobroto naših ljudi,
; ko so darovali za društveni
avtomobil. Upajmo, da bo
tako tudi tokrat."
v '2 zdravstveno-terapevtske kolonije, ki je ena izmed
^^nih oblik družinskiti počitnic
10
četrtek, 18. junij 1998 - TED|||||
Kvhwml nmsw9ti
Cešnie
češnje spadajo v skupino koščičastega sadja m jih lahko raz-
delimo po različnih kriterijih. Glede na barvo jih delimo v tri
skupine: temno rdeče do skoraj črne, bele, ki so praviloma
bledo rumene, in višnje. Črne so lahko sladke ali kisle, svetle
sorte pa so praviloma slajše.
Pri nas delimo češnje v dv^ sku-
pini: na češnje in višnje. Češnje
spet delimo po mehkosti mesa in
nežnosti okusa v srčice in
čvrstejše, nekoliko kiselkaste
hrustavke. Srčice so sveže posebej
okusne, kuhane pa izgubijo svoj
fini okus. Višnje pa ravno na-
sprotno surove komaj uživamo,
veliko bolj slastne so poširane,
vložene ali v obliki marmelade in
džema.Mešanica med navadno
češnjo in višnjo pa daje sadežu od-
pornost in prijeten kiselkast okus.
Iz češenj si lahko pripravimo
tudi nekaj sladkih in manj slad-
kih dobrot, kot so češnjev zavitek,
češnjev kolač, češnjeva pita,
palačinke,zraven divjačine bi
lahko ponudili dušene češnje, pri-
pravimo lahko tudi flambirane
češnje, marmelado in češnjev
džem.
Češnjev zavitek pripravimo
tako, da si najprej iz 30 dekagra-
mov mehke moke pripravimo
vlečeno testo .Moki dodamo 1 de-
ciliter do 1,5 mlačne vode , 2 de-
kagrama olja ter sol. Iz naštetih
sestavin na hitro zagnetemo
vlečeno testo. Preden damo testo
počivat, ga razdelimo na šest ena-
komernih delov. Počivat ga damo
na pomokan krožnik ter testo po
vrhu premažemo na tanko z belim
oljem, da preprečimo nastanek
skorje. Pokrito naj počiva vsaj 20
minut. Med tem časom si pripra-
vimo namaz in nadev . Nadev si
pripravimo iz 1 do 1,5 kg češenj,
ki jih razkoščičimo, dodamo po
okusu sladkor, rum, pol žličke ci-
meta ter 5 dekagramov piškotnih
drobtin. Namaz pa si pripravimo
iz 3 decilitrov kisle smetane, 8 de-
kagramov piškotnih drobtin,do-
damo še 1 jajce in s šibo temeljito
premešamo.
Mizo pogrnemo z manjšim
prtom, ki ga potresemo z moko.
Na prt položimo krpo testa, jo
razvlečemo, namažemo z nama-
zom, na to položimo drugo krpo
razvlečenega testa, po polovici tes-
ta potresemo nadev, dmgo polovi-
co na tanko namažemo z nama-
zom. S pomočjo prta zvitek zvije-
mo in ga položimo na pomaščen
pekač ter postopek ponovimo.
Pečemo pri temperaturi 180 do
200 C pol ure. Pred serviranjem
potresemo s sladkorjem v pr^u,
zraven pa lahko ponudimo
češnjev preliv.
Češnjev preliv naredimo iz pol
kilograma češenj, ki jih očistimo
ter odstranimo pečke, skuhamo v
minimalni količini vode in po
okusu sladkamo. Ko se zmehčajo,
še vroče s tekočino vred pret-
lačimo ali prepasiramo, dodamo
žlico češnjeve marmelade in
žličko ruma. Češnjev preliv lahko
ponudimo topel ali hladen. Upo-
rabimo pa ga lahko tudi pri pri-
pravi sadnih strjenk.
Zelo enostavno pripravimo
češnjev kolač.Pol kilograma slad-
kih tenmih češenj, ki smo jim od-
stranili pečke, razdelimo v
pomaščen pekač. Naredimo redko
tekoče testo iz 4 jajc, tako da
ločimo rumenjake od beljakov,
rumenjake p)enasto umešamo in
dodamo 6 dekagramov sladkorja
in vanilijev sladkor ter ščepec soli.
Iz beljakov stepemo trd sneg in
jim prav tako med mešanjem
počasi dodamo 6 deka^amov
sladkorja. Rumenjakom prilijemo
6 ml mleka, premešamo, dodamo
še 4 dekagrame moke in na koncu
s kuhalnico primešamo trd sneg
beljakov. Pripravljeno testo preli-
jemo prek češenj . Pečemo pri
temperaturi 190 Č tako dolgo, da
se testo dvigne in postane zlato
rjavo. Nekoliko ohladimo Pred
serviranjem kolač poškropimo z
vinjakom ali prej omenjenim sad-
nim prelivom in potresemo s slad-
korjem v prahu.
Zraven omenjenih jedi upo-
rabljamo pri pripravi jedi tudi
maraskino, ki je narejen iz višenj
sorte maraska, je sladek in zelo
dišeč, ter češnjevec, ki ima rahel
vonj po grenkih mandljih in je
tako kot maraskino nepogrešljiv
pri pripravi nekaterih sladic.Tako
marskino kot tudi češnjevec pa
lahko uporabljamo tudi pri flam-
biranju jedi ali celo pri kuhanju;
ko na primer kuhamo raco ali gos,
lahko dodamo nekaj češenj in se-
veda za boljši okus
prilijemo tudi
češnjevec.
Nada Pignar,
učiteljica
kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPiC
KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 1 77. NAD	j
jliffifoi!^ larillififd lili :
dvšmrno mdrmvle
38, nadaljevanje
Nevrotično
pogojeni zakonski
konflikti -16. nad.
Nevrotični zakon -
12. nad.
Partnerji narcističnih ljudi
imajo nekaj skupnega. Medtem
ko so narcisi egoisti, so njihovi
partnerji altruisti. V bistvu so to
ljudje, polni občutkov manj-
vrednosti in prepričanja, da niso
vredni ljubezni. Večinoma so
skromni, zadržani in se brez
pravega odpora odrekajo in pri-
lagajajo. Na prvi po^ed je vide-
ti, da prenašajo svoje itfeale na
partnerja in ga doživijo kot na-
domestni Jaz. Tako bi sklepali,
da se oba lq)o dopolnjujeta:
eden ve, da ni nevarnosti za še
večjo in bolečo izgubo Jaza, saj
ga partner idealizira, drugi pa ne
vidi nevarnosti, da bi moral še
naprej trpeti zaradi občutkov
manjvrednosti, saj vse svoje
želje izpolnjuje kot del svojega
"grandioznega" partnerja.
V resnici partner narcisa še
zdaleč ni tako skromen, le da
svojih želja ne upa uresničiti,
ker se jih sramuje in čuti ob njih
težke občutke krivde. Dejstvo,
da jih tisto, česar si sami ne upa-
jo, pri narcisu ravno privlačuje,
saj so t^a tedaj deležni vsaj kot
partnerji, je le ena plat. Hlarati
pa jim to, da je narcis tako zelo
odvisen od njih, daje tudi neko
moč nad njim.
Partner narcisa se potemtakem
rad žrtvuje in zanika, zato da
dvigne Jaz neko^ drugega, s ka-
terim se potem identificira in
tako rekoč krepi prek njega in z
njim same^ sel^. Toda tisto,
kar se pri tem dogaja in postopo-
ma postane vir konfliktov, je, da
se meja med obema po^i stopi.
V bistvu partner počasi poskuša
isto taktiko kot nards drugega
tipa, le s povsem drugim
fffedznakom.
Narcističnemu zakoncu začne
pretirana bližina med partnerje-
ma postopoma presedati, poseb-
no če ogroža njegovo dominant-
nost in če ^ pamer sili k izpoln-
jevanju svojih vedno večjih idea-
lov. Najprej so na dnevnem redu
očitki, da ga partner preveč ut-
esnjuje, obvezuje in je nenasitno
zahteven. Kmalu za tem iz-
bruhnejo tudi resni prepiri, v
katerih skuša narcis z razvred-
notenjem partnerja, zmerjan-
j«n, brezobzirnostjo, hladnostjo
in z drugim znova vzpostaviti
distanco. iT je v začetku obu.
pan. Ker je povsem živel za part-
nerja in se je odrekel sameimi
sebi, se čuti v svojih upi},
razočaran in ogoljufen. Njegov
obup je toliko večji, saj razen
svojega narcističnega partnerja
res nima nikogar. Zato se mu
tudi ni pripravljen kar tako
odreči.
Avtorji, ki so se ukvarjali s ta-
kimi zakoni, ugotavljajo, da je
značilno, da partner narcisa rajši
živi v lažni predstavi o njem, pa
naj bodo dejstva še tako očitiia;
pri tej predstavi vztraja še cdo
po ločitvi. Zato v konfliktih nar-
cističnega zakona pogosto sprej-
me partner narcisov poskus po
distanci z besedami: "Dobro te
poznam in vem, da v osnovi
sploh ne misliš tako," ali: "Vem,
da si dober človek, le živčen in
utrujen si zaradi napornega
dela." V mnogih primerih s tem
ravnanjem skoraj popolnoma ra-
zoroži svojega partnerja. Ker pa
tudi ta ne popusti, se konflikti v
teh zakonih lahko vlečejo dalje
in postanejo osrednje sredstvo
dokazovanja lastne vrednosti in
polastitve druge^.
Naslednjič pa o anksiozno-(k-
presivnem zakonu.
mag. Bojan Šinko

V/d (goduje 15. junija)^ešen\ sit je sklenil polovico le-
tine, ko nam s prvimi plodovi in spomladansko svežino
narava in vrt vračata tisto, za kar smo vlagali svoj trud.
Tudi naslednja polovica letine se nam po vremenskem pregovoru napo-
veduje za ugodno, saj pravi:
"Če junija sonce pripeka,
vmes dežek pohleven rosi,
ni treba se bati nam teka:
obilo nam zemlja rodi."
V SADNEM VRTU, ko se pomlad pre-
levi v poletje, jablane in večina drugih
sadnih vrst doseže višek v rasti. Rast se
po kresu upočasni, v rastlini pa se prično
tvoriti zasnove cvetnega nastavka za ro-
dovitnost v naslednjem letu.
Da bi sadnemu drevesu zagotovili pra-
vo ravnotežje med rastjo in rodnostjo, ga
skrbno prehranjujemo s tistimi rastlinski-
mi hranili, ki jih v tleh primanjkuje, obde-
lujemo zemljo, skrbimo za zdravo stanje
sadne rastline, z oblikovanjem drevesne
krošnje pa ji omogočamo nemoteno
osvetlitev s sončnimi žarki. Ob kresu,
sredi junija, je čas, da na sadnem drevju
opravimo poletno ali zeleno rez. Zelena
res je za večino sadnih vrst potrebnejša
kot zimska oziroma kot rez v času zim-
skega mirovanja drevesa. Posebno pri
mladih drevesih med vegetacijo sproti
uravnavamo poganjke, ki bodo kasneje
tvorili ogrodje drevesne krošnje, z upogi-
banjem razvrščamo poganjke med rast-
ne in rodne, z rezjo pa izločimo pregos-
te, pokončne bohotivke, mladike, ki ras-
tejo navpično na hrbtni strani ogrodnih
vej, veje, ki so ubrale vzgojni obliki
krošnje napačno smer rasti, veje, ki pre-
komerno zasenčujejo notranjost
krošnje, ter naključno bolne ali poškodo-
vane poganjke, ki so za nadaljnjo rast in
razvoj drevesa postale moteče. Dreve-
som, ki v vegetaciji iz kakršnih koli vzro-
kov zaostajajo v rasti, lahko pomagamo
z nekoliko večjo zeleno rezjo, da se na
račun gostote lahko krepijo ogrodne
veje. V tem času sadna rastlina lažje celi
rane, ki nastajajo z rezjo, kot pa po zim-
ski rezi, zato je sedaj tudi primeren čas
za nižanje vrhov, če so drevesa že pre-
rastla predvideno višino oziroma da je
nega vrhov sadnega drevesa postala ne-
dosegljiva. Če smo pri mladem drevesu
vodilno mladiko nepravilno krajšali, je do
sedaj iz njenih vrhnjih brstov pognalo
več mladik, ki na prvi pogled spominjajo
na vrh v obliki metle. Z zeleno rezjo
takšen vrh znižamo na eno najprimerne-
je raščenih mladik, pregoste izrežemo,
ostale pa upognemo, da se spremene v
rodni les.
Kivi, vinski trti podobna vzpenjalka, ki
se zaradi izvrstnih sadežev in okrasne
oblike rasti vzpenja po brajdah mnogih
naših vrtov, zahteva tudi
poletno nego. Podobno
kot pri vinski trti mu z ze-
leno rezjo plevemo
vzgojne kordone in
vzgajamo rodne mladi-
ke. Kiviju v prvem letu
rasti vegetativno mladi-
ko krajšamo približno na
1 m dolžine, drugoletnim
krajšamo rodno mladiko
med osmim in devetim
členkom za zadnjim plo-
dom, enako počnemo s
tri- in štiriletnimi rodnimi
mladikami, medtem ko
si pri štiriletnih že
pričnemo vzgajati iz sta-
rega lesa nadomestne
mladike za rodne.
V OKRASNEM VRTU
na izpraznjena ali še
prosta mesta na cvet-
ličnih gredicah in potnih
obrobah sadimo sadike
mačeh, spominčic in
marjetic. Če pa je tod že
njihov posevek, jih ople-
vemo in preredčimo, da
se bodo rastline lahko
razrastle v širino in tako
tvorile bogatejše cvetne
rozete.
Posevek portulaka
razredčimo na razdaljo
najmanj enega pednja
med	rastlinami.
Redčenja ne smemo za-
muditi, ker se rastline, če so pregoste,
kaj naglo stegnejo, če pa nimajo pra-
vočasno prostora za razraščanje, pa tudi
cvetnega nastavka na njih ni.
V	loncu gojene azeleje je priporočljivo
sredi junija presaditi v vrt. Zanje izbere-
mo senčno mesto, najbolje pod borov-
cem, v sadilno jamo pa napolnimo
mešanico šote s preperelo iglavko ali pa
v posebej pripavljen substrat za rodo-
dendrome. Skrbimo, da ima na prosto
presajena rastlina zmeraj na voljo dovolj
vlage in razvila bo krepak in gost kore-
ninski splet ter nastavila bogat cvetni
nastavek.
V	ZELENJAVNEM VRTU junija
opravljamo redna opravila pri negi in pri-
delovanju vrtnin. Čeprav je doslej vreme
bilo kar ugodno za rast vrtnin, lahko v
poletnem vremenu pride do nagle
izsušitve tal, tako da vrtnine prično vene-
ti. Venenje je za rastline škodljivo, zato
jih zalivamo. To počnemo v jutranjih
urah, ko sta rastlina in voda po toploti
bolj izenečenai kot pa v večernih urah,
ko so rastline še razgrete, voda pa hlad-
na. Izogibajmo se močenju listja in celih
rastlin, obilno pa zalivajmo tla pod rastli-
ne. Naravni dež in hladna prha iz vodo-
vodnega omrežja na vrtnine nimata ena-
kega učinka. Po zalivanju in po dežju,
zlasti če je ta padel v obliki plohe, tla ta-
koj zrahljamo, da zdrobimo zaskorjeno
talno povrhnjico in preprečimo preko-
merno izhlapevanje talne vlage.
Na izpraznjene gredice v drugi polovi-
ci meseca rožnika sejemo vrste radiča
solatnika, ki mu bomo rezali liste, in sor-
te, ki tvorijo glavice. S setvijo slednjega
ne velja hiteti, ker prezgodaj sejan v
vročini rad uhaja v cvet. Glavice zrastejo
sicer večje in obilnejše, pri nekoliko ka-
sneje posejanem pa so čvrstejše if^
vzdržljivejše. Tudi endivije za pozno je-
sensko rabo ne sejemo prezgodaj. Rast-
linica iz semena, posejanega junija na
setvenico, bo približno po petih tednih,
ko poletna vročina že pojenjuje, primer-
na za presajanje. Sejemo redkeje, da ne
poženejo pretegnjene sadike. Endivijine
sadike presajamo tako globoko, kot so
rastle v setvenici. Pregloboko posajena
sadika v rasti zaostane in predčasno
požene v cvet. Za presajanje izberemo
oblačen dan ali pa to delo opravimo ^
poznem popoldanskem času.
Miran Giušič ing. agf-
fCDNIK ■ Četrtek, 18. junij 1998
11
iednikova zgodba / TEDNIKOVA ZGODBA
$0 ocef/e po razvezah res v neenakooravnem ooloiaiu?
aPLOČITVE o skrbništvu in stikih po ločit-
^f^a so redko zelo pravične
1^0 se dva zaljubita, je vse kot v pravljici. Toda mnogokrat se
jem pravljica sprevrže v vojno. Vojno, v kateri ne moremo
^ičakovati zmagovalca, žrtve pa so mnogokrat otroci. Toda
gkonci želijo z razvezami sklepati mirovni pakt.
Otroci, ki se rojevajo v tej
j^vljici iz ljubezni, so ob razve-
^ velikokrat predmet raznih
^ipulacij. Ona jih ne pusti in
da njemu, on jih ne pusti
jgj. Kadar je ona pozitivnejši
[jj^ je on nevaren brutalnež. In
lahko velikokrat prebere-
0 v časopisih ali slišimo v dru-
gjj, medijih, da očetje ugrabijo
^oje otroke, ker niso zado-
voljni z odločbo o stikih,
gazočarani očetje se spomnijo
veliko nenavadnih stvari in z
ojitni želijo doseči, da bi bili nji-
Ijovi otroci z njimi. Družini pa
to prinese veliko gorja. Če žen-
ska le ugotovi, da bi se njun
otrok bolje počutil pri svojem
očetu, ker je nanj bolj navezan
Ji ima oče boljše pogoje, jo
okolica obsodi za brezsrčnico,
egoistko, karieristko ali celo
pošast.
Statistika pravi, da je bilo leta
1994 v Slovenijji sklenjenih 8.245
zakonskih zvez in 1.923 razvez.
Otroci so bili v večini primerov
dodeljeni materam - v 1.208 pri-
merih, očetom v 88 in obema v 40
primerih. V veliki večini prime-
rov je torej otroj^ po razvezi do-
deljen materi. Še vedno smo v
družbi prepričani, da je mati kot
nosilka roditeljskih nalog v skrbi
za otroka primernejša in
uspešnejša. Za otrokov zdrav raz-
voj pa je zelo pomembno, da čuti
ljubezen in skrb obeh staršev. Po-
membno je, da imajo otroci po
ločitvi dostop in stike z obema.
Odločitve o skrbništvu in stikih
pa so le redko pravične in v prid
otrokom.
SO OČETJE RES
VNEENAKOPRAV-
MM POLOŽAJU
Mnogokrat se očetje, potem ko
sodišče dodeli skrbništvo mami,
zakopljejo v delo, predajo alkoho-
lu ali kako drugače poskušajo za-
kopati svoja očetovska čustva.
Nekateri med njimi pa o tem želi-
jo javno govoriti. Tako se je
odločil tudi oče Milan, ki si že ne-
kaj časa prizadeva urediti stike s
svojim sinom.
Milan je. po poklicu profesor
predmetnega pouka in meni, da
ima vse pogoje za normalne stike
s svojim sinom. Tako kot mnogi
očetje je bil zelo vesel in ponosen,
ko se mu je rodil sin. Takrat so še
živeli skupaj.
Že pred rojstvom sina sva z
njegovo mamo bila skupaj šest let
kot fant in dekle. Dve leti pa sva
kot mnogi današnji mladi
preživela skupaj v izvenzakonski
^upnosti. Leta 1994 sva se
l^la, vendar sva se dogovorila,
da bo otrok obdržal stike z me-
'^oj. Ko si kateri zaželi obiska, so
odprta pri meni za njega in
pri njem. Tako je bilo pri-
bližno sedem mesecev, potem pa
zgodilo, da ga mama ni pus-
z menoj na smučenje. Z mese-
? sem imel vedno manj pri-
°znosti, da se s sinom srečam, in
^oncu ga sploh več nisem smel
■deti. Nekoč sva se sinom želela
pPraviti na izlet. Ker nisva ime-
^ primerne obleke, sva šla k
po njegove stvari. Otrok je
v hišo in mama ga ni več iz-
P^stila, zaklenila je vrata s poja-
' ^ bo šel nikamor."
JEDNIK: Kako ste v nadalje-
jjpu poskušali obdržati stike z
Si vas je on želel vide-
. ^e Milan: "Od začetka, ko se
^^ogajalo le občasno, da mu
in Ivf dovolila k meni, je jokal
p^?" zelo nesrečen. Pozneje pa je
asi začel spreminjati svoje
y Lahko sem ga videval le
š^l^ l^.saj je obiskoval osnovno
^ m ^^^ ^^ zaposlen. Ker pa
sino ni sprijaznila, da bi se s
Pij dnevno videvala, ga je pre-
^olo V ^^ kilometrov oddaljeno
• '-ato jo je sin čakal v službi.
saj ni mogel domov. Ko sem začel
ugotavljati, da so vse težnje mame
mojega sina usmerjene v cilj, da
bi jaz popolnoma iz^bil stike z
njim, sem se odpravil na Center
za socialno delo Ptuj."
TEDNIK: Kako pa je zakonsko
urejeno, če se mama samo-
voljno (^oči, da oče po razvezi
ne bo imel več stikov s svojim
otrokom?
Oče Milan: "Veliko sem raz-
mišljal o tem, da bi poskušal
rešiti to po svoje, brez institucij,
vendar vedno pomisliš, da naj-
večjo škodo utrpi otrok. Prenašd
sem vse predloge, ki so mi jih
predlagali na Centru za socialno
delo Ptuj, in danes mislim, da
niso bili najboljši. Precej časa
sem namreč izgubil, ko so na so-
cialnem čakali, da bi se z materjo
dogovorila o stikih. To je namreč
trajalo tako dolgo, da se je otrok
pod vplivom raznih pritiskov
okolice, kako sem grozen in da se
mu ob meni lahko zgodi kaj hu-
dega, vse bolj začel odvračati od
mene. Zgodilo se je celo, da je za-
loputnil vrata pred menoj ali
odložil telefon. Odkar mi je dejal,
da nisem njegov oče, da ve, da ga
nimam rad, in da me noče več vi-
deti, ga več ne obiskujem.
Kako mu naj torej dokažem, da
ga imam rad, če ne morem do nje-
ga? Popolnoma raziunem sina in
njegovo prepričanje, da sem ga
pustil na cedilu, toda še zdaleč ni
tako, veliko mislim na njega in
zelo rad bi ga imel ob sebi.
Delavci s centra za socialno
delo so pošiljali mami vabila na
razgovor, vendar se ni odzvala.
Po šestih mesecih je prišla na ses-
tanek in zatrjevala, da otroku ni
nikoli branila stikov z menoj.
Čeprav je zatrjevala, da stikov ne
preprečuje, je le nekaj dni pozne-
je vložila vlogo za prekinitev sti-
kov, češ da sem se ^obo obnašal
do sina. Ko smo ji na sestanku
dokazali, da so njene izjave lažne,
je protestno zapustila sestanek.
OTROK IMA
PRAVICO DO
OBEH STARŠEV
Težko se je sprijazniti z dejst-
vom, da ne smeš srečati svojega
sina, ko pa sva od rojstva živela
skupaj in je vedno bil z menoj.
Pod vplivom okolja se je najver-
jetneje odločil, da sam prekine
stike, ker mu je tako lažje.
Za sina redno plačujem preživ-
nino, toda svoje očetovske vloge
nočem "odplačevati" le z denar-
jem. Kljub temu da sta mi v skle-
pu za stike dodeljena dva dneva v
tednu, se mati tega ni držala. Iz-
govarjala se je, recimo, da mene
ni bilo na dogovorjeno mesto po
otroka in še marsikaj drugega.
Začel sem preverjati skoraj vse
zakonske poti za stike z otrokom,
toda do danes se v mojo korist ni
zgodilo nič. Tudi do izvršbe je že
prišlo, a žal se je sin zaklenil v
hišo. Seveda ne moreš otroka na
silo odvleči s seboj, če se te boji.
Kupil sem mu veliko daril, toda
nekatere je podaril svojim sošol-
cem ali jih odvrgel v smeti. Sin
bo letos star dvanajst let in zave-
dam se, da mi ne ostaja več veliko
časa, kot zakoniti oče pa bi rad
sodeloval pri njegovi vzgoji.
Želim ga videti, želim vedeti, kaj
ga teži, kako mu gre v šoli... Rad
bi spoznal njegove prijatelje.
Strah me je, ali bova sploh
lahko kdaj navezala normalne sti-
ke, zato sem se tudi odločil, da
svojo zgodbo povem javnosti, ker
pravzaprav ne vidim več rešitve
po uradni zakonski poti. Na-
zadnje sem sina videl od daleč na
neki prireditvi. Hudo je gledati
ter opazovati svojega otroka le z
razddje. Čeprav sem nekoč bil
trdno prepričan, da moj sin to ve,
zdaj nisem več, zato mu spo-
ročam, da si ga želim in ga imam
rad."
OTROCI IMAJO
RADI OBA
STARŠA
Ob tej zgodbi se lahko
vprašamo, ali je otrokova
odločitev, pri katerem staršu bo
živel, res svobodna ali na razne
neposredne ali posredne načine
tudi izsiljena. Otrok, razen v iz-
jenrnih primerih, ima namreč rad
oba starša, očeta in mamo, in se
ne more odločiti samo za enega
ali drugega. V marsikateri - tudi
razviti državi - pa na tem po-
dročju mrgoli nerešenih proble-
mov, ki tako otroke kot starše
postavlja v težak, mučen položaj.
Kaj o tem in podobnih prime-
rih direktor Centra za socialno
delo Ptuj magister psihologije
Miran Kerin?
"Ob razvezi se otroka zaupa v
vzgojo in varstvo enemu od
staršev. Možno je seveda obema,
vendar je bila do sedaj praksa, da
se zaupa le enemu. Tako se nam-
reč pri nas rešuje ta problemati-
ka. Kadar gre za izvenzakonsko
skupnost in se starša ne moreta
odločiti, odloči z odločbo Center
za socialno delo. Če je bila sklen-
jena zakonska zveza in se starša
ne moreta odločiti, odloči
sodišče. Na Centru za socialno
delo ugotavljamo, da v veliki
večini pride do zapletov pri ure-
janju stikov z drugim staršem, pri
katerem otrok ne živi. Gre nam-
reč za na čustvenem področju ne-
razčiščene stvari in ta partner
skuša prizadeti svojega bivšega
partnerja s tem, da otroku one-
mogoča stike. Največje žrtve pri
tem so otroci. Ti imajo radi oba
starša in so tudi najsrečnejši, če
imajo oba. Ko otrok živi pri enem
staršu, se potem v realnosti veli-
kokrat dogaja, da sliši o tem dru-
gem staršu, s katerim ne živi, vse
najslabše. Na negativen odnos do
starša, s katerim ne živi, lahko
vpliva tudi bližnja okolica (de-
dek, babica ...). Pogosto se potem
v otroku oblikuje ambivalentEn
odnos: rad bi videl tega drugega
roditelja, s katerim ne živi, po
drugi strani pa sliši toliko nega-
tivnega, da se ga tudi boji. Dalj
časa to traja, večja konfliktnost se
odraža pri teh otrocih, lahko se
pojavijo vedenjske motnje in po-
dobno. Gre za področje, ki je zelo
občutljivo in je tudi za strokovne
delavce, ki se ukvarjajo s tem,
zelo obremenjujoče.
V praksi upoštevamo voljo otro-
ka, ki je starejši od desetih let^ pri
katerem staršu bi rad živel. Če ti
stiki ne tečejo tako, kot bi morali,
potem po pravni poti lahko drugi
starš vloži vlogo za izvršbo. Kjer
se starši sami sporaztmino ne mo-
rejo dogovoriti. Center za social-
no delo izda izvršbo o stikih.
Izvršbo pa potem uresniči dela-
vec upravne enote.
Ministrvo za delo, družino in
socialne zadeve je pred časom iz-
dalo odločbo, da se strokovni de-
lavci naj ne bi vključevali v
izvršbe. Potem, gre za čisto uprav-
ni postopek. Če sta starša prišla
tako daleč, je potem tudi teža in
krivda na njunih ramenih.
Na Centru za socialno delo si si-
cer predhodno prizadevamo, da
bi roditeljema odprli oči, kakšno
škodo s takšnim početjem priza-
devata s svojim otrokom. Žal je
življenje takšno, da se po človeški
plati ne da doseči ničesar in nam
ostaja le upravna pot izvršbe. Let-
no je na področju Upravne enote
Ptuj do pet primerov, ko pride do
izvršb. Prihodnost pa ni nič opti-
mistična, saj se število razvez
povečuje in tako lahko predvide-
vamo še več takšnih primerov. Na
področju zakonodaje tečejo raz-
prave v to smer, da bi se pri
izvršbah vključevala družinska
sodišča, toda zaenkrat to še ni
uresničeno," pove mag. psihologi-
je Miran Kerin ter zelo odločno
nadaljuje:
"Tisti, ki ima otroka rad, ne bo
prepovedoval stikov z drugim ro-
diteljem. Dejstvo je namreč, da si
otroci stikov želijo in je prak-
tično kruto, da jih nekdo onemo-
goča. Takšno maščevanje svoje-
mu bivšemu partnerju je najbolj
neodgovorno dejanje. Mislim, da
bi življenje bilo veliko lažje, če bi
se ljudje tega zavedali. Dejstvo pa
je, da ima vsaka medalja dve plati
in treba je poznati obe."
TEDNIK: Največkrat mame,
če jih je partner varal in bil slab
mož, menijo, da je tudi slab oče.
Ali to drži?
Mag. Miran Kerin: "Tudi če je
partner, recimo, preveč posegal
po alkoholnih pijačah, bil agresi-
ven do družinskih članov ..., je
lahko dober oče. Okolica namreč
težko sprejme, da se je nekdo, ki
je bil včasih neturejena osebnost.
lahko v svojem osebnostnem raz-
voju spremenil v pozitivno smer.
Kot psiholog bi rekel, da se je po-
trebno soočiti z dano situacijo in
si reči: Od danes grem naprej. To
je perspektiva. Če se bomo vedno
vračali v preteklost, kaj se je do-
gajalo lansko in leta nazaj, žal ne
pripomoremo nič h konstruktiv-
ni rešitvi primera. Če ljudje med
seboj dolgo nimamo stikov, funk-
cioniramo na način starega reka:
Daleč od oči, daleč od srca. Še po-
sebej to velja za otroke: če otrok
dolgo časa svojega starša ni videl,
se bo samo še dodatno ohladil.
Nekateri otroci pa ob koncu pu-
bertete, ob koncu mladostništva,
začnejo idealizirati tistega starša,
s katerimi niso živeli, in s tem se
vse obrne. Potem ima težave tisti
roditelj, s katerim je otrok doslej
živel," opozarja mag. iMiran Ke-
rin.
Strokovne institucije in še
tako dobri strokovnjaki ne poz-
najo vas in vašega otroka - vsee-
no pa od njih pričakujete vsi
najboljšo rešitev. Ni dvoma, da
večina staršev to ve, da večina
želi svojemu otroku le najboljše,
a veliko jih svoje negativne po-
misleke o ločenem partnerju
prenaša na otroka. Če želite res
dobro svojim otrokom, ne
zahtevajte od njih, da se
odločijo, katerega starša imajo
rajši, temveč jim dajte pri-
ložnost in možnost, da bodo
tudi po razvezi imeli oba starša.
Pa čeprav enega samo ob koncu
tedna.
Marija Slodnjak
Konvencija o otrokovih pra-
vicah pravi, da ima otrok pra-
vico poznati in spoznati očeta
in navezati stike z njim.
SILVESTER VOGRINEC: zivuenje po smrti 11
ivohfiija,reinkar-
natiia in involutiia
Meher Baba, tndi}skt mistik In {ogi, eden naj-
večjih Učiteljev nove dobe, je v knjigi Bog govo-
ri razkrit vznemirljivo epopejo duše. Njegova
odisejada življenja Je biser med novodobnimi
nauki. V pričujočem sestavku si bomo pobližje
ogledali temeljne prvine Babove misli in real-
nost, kot mu Je bila razodeta.
IZVORNO STANJE
v začetku ni bito ničesar razen Boga (lahko mu
rečemo tudi Vesoljna inteligenca, Absolutno ipd.),
ki ga Baba primerja z nedeljivim in neskončnim
oceanom Moči, Znanja in Blaženosti. Toda ta oce-
an se ni zavedal sebe. Tudi milijarde in milijarde
kapljic, ki so bivale v njem, se niso zavedate sebe.
To je bilo izvorno stanje Realnosti.
PRVOBITNA VZPODBUDA
Neskončno, brezoblično in nezavedno stanje
Boga je razbudita prvobitna težnja po samospoz-
nanju, ki se odraža v vprašanju: "Kdo sem jaz?" Ko
si je Bog postavil to vpra-šanje, si ga je zastavilo
tudi milijarde kapljic v njegovem oceanu. Da bi
duša - kapljica dobila odgovor, se je odpravita na
dolgotrajno potovanje skozi različna stanja, pri če-
mer si je nabirala izkušnje, vtise (sanskare) ter se
združevala in ločevala od različnih oblik (form) ob-
stoja. Pri tem sta pojma rojstvo in smrt samo izraza
za fazo vstopa in izstopa iz določene oblike eksis-
tence.
EVOLUCIJA
Najprej se je duša "spustila" v gostejško obliko
materialnosti skozi sedem različnih plinastih stanj.
Nato je "prehodila" sedem stopenj evolucije, in si-
cer od kamna do kovine, od kovine do rastline, od
rastline do črva, od črva do ribe, od ribe do ptice,
od ptice do živali in od živali do človeka. Oblike,
skozi katere mora iti duša, da doseže učlovečenje,
so nepreštevne. V celotnem procesu evolucije se
duša ne zaveda sebe oz. svojega bistva (da je
nesmrtni duh), ne Boga. V tem obdobju poteka tudi
t.i. namotavanje sanskar ali vtisov življenja.
REINKARNACIJA
Samo človek je sposoben dojeti svojo pravo na-
ravo in zavestno izkusiti Boga, Zato se z
učlovečenjem duše prične nov proces, ki se ime-
nuje reinkarnacija. Duša izkusi mnoštvo človeških
oblik. Včasih se rodi kot moški, drugič kot ženska.
Pri tem zamenjuje narodnost, videz, barvo kože in
veroizpoved. Včasih se doživi kot revež, drugič kot
bogataš. Skozi niz inkarnacij si nabira nasprotu-
joče si izkušnje sreče in žalosti. V tem obdobju je
pozornost duše izključno obrnjena navzven in prik-
lenjena na grobi-materialni svet. Prične se proces
trošenja sanskar, ki pa še vedno poraja nove san-
skare.
INVOLUCIJA
Tretji proces realizacije Baba imenuje involucija.
To je trenutek "vzpona", ko duša stopi na pot spiri-
tualnega odkrivanja sveta in tedaj se obrne k sebi.
Sanskare se prič-nejo odmotavati. Vtisi, ki so se
nabrali skozi neskončno dolgo obdobje evolucije
in reikarnacije. začnejo izgorevati in bledeti.
Čeprav se duša še vedno rojeva in umira v
človeško telo na zemlji, se sedaj vedno bolj zaveda
vmesnega stanja v onostranstvu, ko čaka na novo
inkarnacijo.
Spiritualna steza realizacije se odvija skozi se-
dem stopenj, tako kot evolucija. Prvi trije nivoji za-
vesti, skozi katera gre duša, pripadajo subtilnemu
svetu neomejene energije, zato se imenujejo svet
Moči. Četrti nivo. ki se nahaja med subtilnim in
mentalnim svetom, je začetek t.i. Notranjega Znan-
ja ali začetek Samospoznanja. Peti in šesti svet pri-
padata mentalnemu svetu, kjer je središče Uma.
Um se sestoji iz področja Misli in Občutkov. Zato je
1 peti svet kraljestvo Misli, šesti pa kralješfvo Občut-
[ kov. V poslednjem, sedemem svetu, ki se imenuje
tudi svet Neskončnega Znanja (Gnosis), duša
doživi Samospoznanje in zlitje z Božansko zavest-
j jo; duša - kapljica se vrne v ocean Blaže-nosti. Ne-
skončno dolgo potovanje, ki ga je duša začela za-
radi vprašanja: "Kdo sem jaz?", se tukaj konča; "iz-
i gubljeni sin" se vrne domov.
MED DVEMA
INKARNACIJAMA
Ko duša zapusti fizično telo, njena zavest doživlja
svet t.i. astrala. Čez čas duša vstopi v področje ne-
bes ali pekla, kjer intenzivno doživlja ter uravno-
veša dobre in slabe sanskare. (O tem je bilo več
govora v zadnjih treh sestavkih.) Nebesa in pekel
se nahajata na drugem nivoju subtilnega sveta.
Omenim naj še, da se pekel po Babi sestoji iz
dveh delov, višjega in nižjega (o tem tudi Svveden-
borgl). V višjem delu se mudijo duše, ki morajo
predelati izkušnje, kot so npr. jeza, zavist, ljubo-
sumje ipd.; v nižjem peklu pa so duše, ki so za-
grešile težke zločine, kot so npr. genocid, umor,
samomor, spiritualno licemerstvo (lažni guruji,
učitelji, svetniki) ipd.
SMRT UMA
Med ortodoksnimi privrženci Zoroastre, Jezusa
in Mohameda je veliko nerazumevanja glede izjav
Učiteljev, da obstaja samo eno pravo rojstvo in ena
prava smrt. To je bilo kasneje napačno razumljeno
kot negacija inkarnacijskega procesa. V resnici pa
; so Uči-telji govorili o rojstvu in smrti Uma, kajti ko
se zgodi t.i. smrt Uma, ko lažni "jaz" oz. ego odmre,
tedaj se transformira in zlije z vesoljnim "jazom" oz.
kozmično zavestjo. To se zgodi takrat, ko duša
izživi vtise fizičnega, subtilnega in mentalnega sve-
ta.
ZAKAJ SE NE SPOMNIMO
POSMRTNIH STANJ?
Mnogi materialisti trdijo, da posmrtnega življenja
ni, ker se še nihče ni vrnil iz sveta mrtvih, da bi o
tem poročal. Toda tudi rojstva se ne spomnimo, pa
vendar vemo,-da je resnično. Kljub temu je
vprašanje spomina zelo umestno. Zakaj se ne spo-
minjamo preteklih življenj? Če bi se duša vseskozi
zavedala svojih grešnih dejanj, tj. dejanj zoper koz-
mični red, bi zaradi vrojenega kategoričnega impe-
rativa oz. ugovora vesti (Božji del zavesti, ki prebiva
v nas) odpovedala pod težo občutka krivde. S tem
bi ji bil duhovni razvoj v veliki meri otežen, če že ne
onemogočen.
Po drugi strani pa se ljudje pričnemo zavedati
svojih preteklih življenj takrat, ko duša duhovno do-
volj dozori. To se lahko zgodi nehote, spontano,
skozi prebliske razsvetljenja, ali pa načrtno, s
pomočjo katere od spiritualnih tehnik (npr. nehip-
notična regresija), ali pa po Božjem načrtu, ko gre
I za preroke in glasnike.
Za konec pa še Rumijeva pesem o duši, ki se
I vzpenja:
I Umrl sem kot mineral in postal rastlina,
I umrl kot rastlina in postal žival,
I umrl sem kot žival, da bi postal človek.
Zakaj bi se bal? Kdaj sem s smrtjo postal nekaj
j manj?
Kot človek bom še enkrat umrl, da bi postal angel.
Ampak tudi svet angelov bom zapustil,
; kajti vse razen Boga je smrtno.
; Ko bom žrtvoval tudi svojo angelsko dušo,
bom postal to, kar si nihče ne more misliti.
O, daj mi, da ne obstajam! Ker ne-obstajati pome-
ni:
"K Njemu se bomo vrnili!"
Konec fdjtona
12
četrtek, 18. junij 1998 - TED|||||
HAJDINA / po treh desetletjih v šolskih klopeh
Sreianje sošolcev
Foto: Langerhoic
"Za vse, kar je bilo lepega, kor-
istnega in poučnega, za mnogo
tega, kar kot doto v znanju
prinašam čez prag srednje šole,
ste poleg staršev zaslužni Vi,
moji učitelji in vzgojitelji iz ha-
jdinske osnovne šole," se mi je
zapisalo pred 30 leti v spisu na
sprejemnem izpitu iz sloven-
skega jezika.
Na prvem srečanju po treh de-
setletjih sredi maja smo bili ve-
seli, ko smo to lahko tudi javno
povedali takratnemu ravnatelju
Janezu Pucku in učiteljicam
Angelci Glažar, Lojzki Roz-
man, Anici Kotar, Marjani
Podgoršek ter Vladki Kolarič.
Irena Pravdič in Milan Brod-
njak sta ob pomoči sošolcev iz
vseh vasi šolskega okoliša Ha-
jdina povabila na prvo snidenje
vse tiste, ki smo začeli drgniti
šolske klopi v letu 1960, izstopili
pa smo leta 1968. Ob vsesploš-
nem obujanju spominov smo se
do solz nasmejali zgodam in nez-
godam, zresnili pa smo se ob
spoznanju, da smo poleg nekaj
učiteljev za vedno izgubili tudi
že prvega sošolca, Slavka Merca.
Večer smo pričeli v pomlajeni
in povečani učilni zidani na Ha-
jdini, kjer nas je prijazno
pozdravil in nam prostore
razkazal sedanji ravnatelj Jože
Lah. Raztegnili smo ga do ra-
nega jutra v diskoteki, pri Anici
Čelan v Slovenji vasi. Vsem
hvala in nasvidenje!
Silva Brodniak
Nagradno
turistično
vprašanfe
Sezona šolskih in sindikalnih
izletov je na vrhuncu. V teh
dneh se vsak dan v Ptuj
pripelje več deset avtobusov
obiskovalcev. Prav na problem
parkiranja turističnih avtobu-
sov pa že dolgo opozarjajo ptu-
jski lokalni turistični vodniki.
Ker Ruj ne prennore takšnega
parkirišča oziroma mesto ni po-
skrbelo niti za prostor, kjer bi av-
tobusi lahko varno ustavljali, da
bi potniki lahko zapustili avtobu-
se, parkirali pa bi drugje, prihaja
zlasti v glavni turistični sezoni do
velikih prometnih zagat pod gra-
dom. Mesta pa, kot kaže, ta prob-
lem ne zanima, saj bi se ga sicer
odgovorno lotila in ga tudi rešila.
Fotografija iz predzadnjega na-
gradnega turističnega vprašanja
prikazuje prizidek pošte k minori-
tskemu samostanu, ki naj bi ga
porušili in minoritski cerkvi vrnili
nekdanjo podobo. Nagrado za
pravilen odgovor prejme Mateja
Drobnak, Rimska ploščad 16,
2250 Ptuj. Čestitamo!
Na današnji fotografiji
pročelje stavbe, ki jo krasil
arkade. V srednjem veku so .
predelu, kjer je danes ulica, p^
kateri vprašujemo, prebivali mg
sarji in strojarji. O usnjarnah ng'
tem območju pričajo strojarsi^j
znaki (vedro z dvema prekrižan;'
ima strojarskima strgaloma), i^j
so upodobljeni na kamnitih pQf
talih. Vprašujemo, kako sg
imenuje ulica, v kateri stoji stavbj
na fotografiji. Nagrada ^a
pravilen odgovor je spominek in
katalog ptujske turistične
ponudbe. Odgovore pričaku-
jemo v uredništvu Tednika do 26
junija.
SV.TOMAŽ / muce na izletu
Z vlakom in taksijem
Pred kratkim so v vrtcu pri Sv.
Tomažu organizirali izlet za
skupino svojih petletnikov.
Starši so sami izrazili željo, da bi
odšli po nekajletnem premoru
spet v ljubljanski živalski vrt.
Potovanje 16 malčkov je po-
tekalo z vlakom in v spremstvu
staršev. Nekateri so s seboj vzeli
tudi bratce in sestrice, tako da je
nastala pisana druščina. V
Ljubljani so se s taksiji odpravili
v živalski vrt, kjer so si pred-
vsem otroci dali duška. Največ
pozornosti so pritegnile opice.
Zelo pa so se zabavali tudi ob
opazovanju igre mladih med-
vedkov in lisice.
vki
Skupina "muck" iz tomaževskega vrtca na izletu v
spremstvu Štefke Šalamija in Mateje Rajh.
Foto: Hozyan
fCDNIK ■ Četrtek, 18. junij 1998
13
^IPEM / PRVI PRAZNIK OBČINE
Hova obiittska zgradba
■■ožnusti za praznovanje je bilo zadnja tri leta in pol samusto-
občine Videm že več, saj je bilo že več slovesnosti ob pomem-
dosežkih. Prvi praznik, ki ga bo občina odslej slavila na
nedeljo, pa je čakal na največjo pridobitev - novo
l,Činsko z}>radbo, ki sojo svečano odprli na osrednji slovesnosti
, soboto.
Slovesnost se je morala zaradi
slabega vremena preseliti v dvo-
rano nove občinske zgradbe in
2e prvič je bila dvorana pretesna
vse, ki so želeli vanjo. Napo-
ved slovesnosti je opravila
godba na pihala KD Podlehnik,
y kulturnem programu sloves-
nosti pa so sodelovali mešani
pevski zbor in tamburaški or-
j^gster KD Videm, ljudski pevci
Lancove vasi ter folklorni
skupini Rožmarin Dolena ter
Lancova vas.
Župan Franc Kirbiš je v
pozdravnem govoru poudaril za
razvoj lokalne samouprave pre-
lomno leto 1994, to je leto nas-
tanka sedanjih občin. Predstavil
je občino Videm, ki se razprosti-
ra na 128 kvadratnih kilometrih
in šteje nad 7.700 prebivalcev v
2.200 gospodinjstvih. Župan je
opisal dosedanjo pot nove
občine Videm, sistemizacijo
njene uprave in potarnal, da
občina kar dve tretjini pro-
računa porabi za obvezno javno
porabo in da ostala tretjina
sredstev ne zadostuje za pokritje
vseh želja in potreb, predvsem
na področju infrastrukture.
Kljub temu, je poudaril, je bilo
vtem času zgrajenih in preplas-
tenih 36 kilometrov cest v
vrednosti 210 milijonov tolar-
jev. Pridobljenih je bilo 160 no-
vih vodovodnih priključkov,
pet gospodinjstev je bilo
priJcJ|učenih na električno
mrežje, 300 jih je dobilo tele-
fonske priključke. Občinska na-
loga je bila tudi gramoziranje in
drugo vdrževanje cest ter zago-
tavljanje zimske službe. V dose-
danjem obdobju občine je bilo
za investicije namenjenih
dobrih 481 milijonov tolarjev.
Potem ko so razvili občinsko
zastavo in predali občinski grb,
jf povzel besedo slavnostni go-
vornik, župan sosednje mestne
občine in podpredsednik držav-
nega zbora Miroslav Luci. Med
drugim je dejal, da štiriletno
obdobje upravičuje nastanek
novih občin. Danes vemo, da
občine potrebujemo, da pa bi
morale le-te imeti več pristo-
jnosti in seveda več sredstev.
Poudaril je tudi pomen povezo-
vanja občin za uresničevanje ne-
katerih skupnih nalog, državi
pa je požugal zaradi tega, ker še
vedno nima zakona o demogra-
fiji, ker pripravlja neugodne
spremembe zakona o lokalni sa-
moupravi in ker teži k centrali-
zaciji odločanja v Ljubljani.
Magister Janez Mere je zatem
predstavil vse faze gradnje nove
občinske stavbe, od prvotnih
načrtov po obnovi in dograditvi
stare kulturne dvorane do njene
rušitve in gradnje povsem nove.
V novi upravni zgradbi imajo
prostore uprava občine Videm,
krajevna skupnost Videm, Up-
ravna enota Ptuj - matični urad
Videm, politične stranke, v njej
je tudi poročna dvorana,
občasna pisarna Policijskega
oddelka Podlehnik in seveda ve-
lika kulturna dvorana. Celotna
predvidena investicija, skupaj z
opremo, naj bi znašala okoli 95
milijonov tolarjev.
Sledila je podelitev spomins-
kih priznanj načrtovalcem in
graditeljem ter tistim, ki so
omogočili gradnjo občinske up-
ravne zgradbe. Priznanja so na-
menili podjetju Korpar,
d.o.o.-projektantu Ivu Šnajder-
ju, nadzornemu podjetju TMD
ter Zupnišču sv. Vida.
Plaketi kot najvišje priznanje
občine sta prejela Maks Vaupo-
tič za delo na področju kulture
in drugih družbenopolitičnih
aktivnostih ter Meso-izdelki
Žerak iz Podlehnika za dosežke
v gospodarstvu, priznanja
občine Videm pa Marija Černi-
la. Pihalni orkester KD
Podlehnik, PGD Leskovec in
Športno društvo Videm.
Ob prvem prazniku občine Vi-
dem so izrekli čestitke in
izročili priložnostna darila
predstavniki (v glavnem župa-
ni) številnih občin: Rače -
Fram, Juršinci, Ptuj, Destrnik -
Trnovska vas, Dornava, Starše,
Kidričevo, Gorišnica, Majšperk
in poslanec v državnem zboru
Alojz Vesefijak.
ODSLEJ POROKE
TUDI V VIDMU
Načelnik upravne enote Ptuj
Metod Grah in vodja oddelka
za občo upravo Ivan Božičko
sta 9. junija županu občine Vi-
dem Francu Kirbišu predala
pooblastilo za sklepanje za-
konskih zvez. Kot sta povedala,
bo matična knjiga do konca
letošnjega leta vodena še na up-
ravni enoti v Ptuju, po novem
letu pa bo mogoče vso poročno
dokumentacijo urediti v
Vidmu, v novem občinskem ob-
jektu, kjer je tudi sedež kra-
jevnega urada. Občina Videm je
tako peta po vrsti na območju
Ptuja, ki ima pooblaščeno osebo
za sklepanje zakonskih zvez. Za
to je morala seveda zagotoviti
prostore; tako sta si predstavni-
ka ogledala lepo urejeno sejno
in poročno dovrano v nadstrop-
ju nove občinske stavbe v
Vidmu. Načelnik Metod Grah
je povedal, da bo krajevni urad v
Vidmu v kratkem začel op-
ravljati tudi podaljševanje re-
gistracij za osebna vozila in
traktorje, s čimer bo občanom s
tega območja prihranjena še ena
pot v središče bodoče ptujske re-
gije.
VODOVOD ZA
PODLEHNIŠKE
HALOZE
Ena od uvodnih prireditev
prvega praznika občine Videm
je bila prejšnjo sredo v
Spodnjem Gruškovju v krajevni
skupnosti Podlehnik, kjer so
namenu predali prvo etapo vo-
dovoda Majski Vrh - Podlehnik.
Gre za okoli 5,8 kilometra vodo-
vodnega omrežja in prečrpa-
lišče, kar je v rekordnem času,
to je od lanskega 24. oktobra,
zgradilo podjetje Nizke gradnje
Ptuj. Gre znova za izredno drag
poseg v haloški prostor, saj je
investicija veljala nad 40 milijo-
nov tolarjev. Od tega je občina
Videm prispevala 27 milijonov
tolarjev, država iz demografske-
ga programa 10 milijonov, se-
dem milijonov pa krajani. V
prvi etapi gradnje vodovoda na
tem območju bo dobilo
priključke 42 gospodinjstev, v
naslednji pazi pa še dodatnih
petdeset.
J, Braiii
SPOZNAJMO SE
OB PESMI...
Na vidovo so se ljubiteljski
kulturniki iz vseh kulturnih
društev občine Videm srečali na
četrti prireditvi Spoznajmo se v
pesmi, plesu in glasbi. Letošnjo
prireditev je pripravilo folklor-
no društvo Rožmarin iz Dolene,
potekala pa je v dvorani nove
občinske zgradbe. Peli, igrali in
plesali so: pihalni orkester KD
Podlehnik, mešani pevski zbor
KD Videm, muzikanta iz
Vidma, ljudske pevke KD Les-
kovec, pobreški plesači, tambu-
raška skupina KD Videm,
ljudske pevke KD Sela, mladi
pevci iz Vidma, FD Rožmarin
iz Dolene z ljudskima godcema
Francem Topolovcem in Fran-
cem Lozinškom, pevci in folk-
lorno skupino, FD Lancova vas
z muzikanti, pevkami in folk-
lorno skupino, mešani pevski
zbor KD Leskovec, fantje iz Ju-
rovcev in mlad harmonikar Da-
vorin Horvat iz Barislovcev.
LOKOSTRELSKI
TURNIR
v okviru prireditev ob prazni-
ku gbčine je bila v nedeljo tudi
mednarodna lokostrelska tekma
v organizaciji Lokostrelskega
kluba Videm. Tekmovalo je 68
lokostrelcev iz Slovenije in
sosednje Hrvaške, med tekmo-
valci pa je bila tudi slovenska lo-
kostrelska olimpijska reprezen-
tanca.
r. Mohorko
Zupan Franc Kirbiš med go-
vorom na osrednji sloves-
nosti. Foto: Langerholc
Nova občinska upravna stavba v Vidmu pri Ptuju.
Foto: Langerholc
Prireditve ob prvem prazniku občine Videm so se začele v sre-
do, 10. junija, z odprtjem vodovoda Majski Vrh ■ Podlehnik. Nas-
lednji dan so odprli likovno razstavo slikarjev DPD Svoboda
Ptuj in razstavo ročnih del Aktiva žena Videm. V petek se je
začel tudi turnir v malem nogometu, zvečer pa je občinski odbor
SLS pripravil javno tribuno na temo "Razvojna vprašanja lokal-
ne skupnosti". V soboto je bila slavnostna seja občinskega sveta,
nato pa osrednja slovesnost z razvitjem občinske zastave in pre-
dajo grba občine, podelitvijo priznanj ter odprtjem novih prosto-
rov. Na Vidovo nedeljo je potekal mednarodni lokostrelski tur-
nir, po deseti maši je bil ogled občinske zgradbe, popoldan pa 4.
kulturna prireditev "Spoznajmo se ob pesmi, plesu in glasbi". V
okvir praznika občine pa sodijo še naslednje prireditve: v soboto
ob 18. uri bo literarni večer učencev OŠ in pisateljev Partljiča,
Forstneriča, Kodriča in Brvarja, v nedeljo, 21. junija, bo ob 16.
uri jubilejni koncert tamburaškega orkestra KD France
Prešeren Videm ob njegovi 75-letnici, nato 28. junija Dan gasil-
cev GZ Videm in 70-letnica PGD Leskovec, v soboto, 4. julija, pa
bo v Vidmu še regijsko srečanje upokojencev.
Razvitje občinske zastave. Grb na njej simbolizira bogastvo
poljedelstva in vinogradništva in tesno vez med ravninskim
in hribovitim delom občine. Zastavo sta razvila predsednik
sveta občine Friderik Bračič in župan Franc Kirbiš.
Foto: Langerholc.
Uvod v prvi praznik občine Videm, odprtje vodovoda Majski
Vrh - Podlehnik. Z leve: predsednik gradbenega odbora
Franc Arnuš, župan Franc Kirbiš in predsednik sveta KS
Podlehnik Alojz Novak.	Foto: JB
Svetnice, svetniki in delavci občinske uprave.
Foto: Langerholc
14
četrtek, 18. junij 1998 - TED|||||
VIDEM / na obisku podpredsednik vlade marjan
podobnik
Zapostavliene Haloze
v okvir prvega praznika občine Videm je sodila tudi javna tri-
buna na temo Razvojna vprašanja lokalne skupnosti, ki jo je
organiziral Občinski odbor Slovenske ljudske stranke. Poleg
predsednika stranke in podpredsednika vlade Marjana Po-
dobnika naj bi se javne tribune udeležilo tudi nekaj ministrov,
članov SLS, vendar jih ni bilo. Od pomembnih ljudi, ki ta hip
krojijo politiko države, sta prišla le Marjan Podobnik in
državni sekretar za kmetijstvo Franc But ter nekaj strankar-
skih sodelavcev. Tako je, razumljivo, največ poudarka veljalo
slovenskemu kmetijstvu, bežno pa so se dotaknili tudi obmej-
nih in sploh problemov haloškega območja.
Največje breme slovenskega go-
spodarskega povezovanja z Evro-
po bo nosilo kmetijstvo in po-
dročje regionalnega razvoja.
Tako se na tem področju pri-
pravljamo na najtežja pogajanja,
je opozoril But. Ko bomo dosegli
z Evropo kmetijski kompromis,
bodo pogajanja tako rekoč
končana. Že sedanje članstvo v
Cefti prinaša slabosti predvsem
za kmetijstvo, medtem ko za ne-
katere druge panoge gospodarst-
va številne prednosti. Država je
tako morala v zadnjem času inter-
venirati na področju uvoza kme-
tijskih poizvodov, predvsem pri
uvozu svinjskega mesa, obenem
odkupiti nekaj svinjine za bla-
govne rezerve in v naslednjih ted-
nih lahko pričakujemo vrnitev
normalnega tržega stanja. Oba so-
govornika sta opisala prizadevan-
ja ministrstva in vlade pri
določanju odkupnih pogojev
pšenice. Dejstvo je, da je pšenica
na Madžarskem po 15 tolarjev in
da bo potrebnih precej naporov,
da bo slovenska odkupna cena
minimalno presegla lansko. Ker
v času slovenskega vstopanja tudi
Evropa spreminja politiko do
kmetijstva, si v njej ne moremo
obetati velikih ugodnosti. Vseka-
kor moramo biti pripravljeni na
to, da bodo nerazvita območja,
kakršno so Haloze, nosila naj-
večje breme prilagajanja novim
razmeram in Slovenijo vsekakor
čaka še nekaj zelo napornih let.
Državni sekretar Franc But je v
kratkem predstavil načrtovano
politiko na kmetijskem področju.
Omenil je intervencijske ukrepe
na cenovnem področju, nepos-
redna plačila na območjih s
težjimi pogoji pridelave hrane,
podporo sonaravnemu kmeto-
vanju, vzpodbujanje hitrejšega
upokojevanja kmetov in vzpod-
bujanja mladih kmetovalcev, ren-
to ob oddaji zemlje...
Na vprašanje udeleženca javne
tribune, ali res prihaja v Sloveni-
jo prek Madžarske angleško
meso, je zatrdil, da tega v Slove-
niji ni bilo in ga ni in da je za to
poskrbljeno z učinkovito kontro-
lo ne mejah. Na vprašanje, zakaj
uvažamo makedonsko vino, sta
oba odgovarjala, da gre za vezano
trgovino, da pa makedonsko vino
v bistvu ne prihaja na slovenski
vinski trg, saj ga pretežne
količine uporabimo za proiz-
vodnjo kisa oziroma ponovno iz-
vozimo.
Marjan Podobnik je priznal, da
so Haloze eno območij v Slovenij,
kjer lahko ljudje rečejo, da niso
enakopravni z drugimi državljani
Slovenije. Udeleženka iz Okiča je
njegovo trditev podkrepila s po-
datki, da se na deklarirani sloven-
ski zeleni meji ne dogaja nič, kar
bi ljudi zadržalo v teh krajih. Na
drugi strani pa sosedje pospešeno
razvijajo svoje obmejno območje
in pri tem celo kršijo slovensko
suverenost, če se seveda o posegih
na našo stran ne dogovorijo na
državnem nivoju, o čemer pa
občina in domačini nimajo infor-
macij. Da se počutijo kot tujci v
lastni državi, je za svoje sokraja-
ne, živeče za mejnim prehodom
Gruškovje, povedal razpravljalec
iz KS Podlehnik. Marjan Podob-
nik je obljubil, da bo o obmejni
problematiki sprožil razpravo in
zahteval ukrepanje na eni pri-
hodnjih sej vlade. Vsekakor je po-
trebno hitro in učinkovito ul^e-
pati na vseh obmejnih območjih,
sicer bo slovenska država kmalu
le še Ljubljana z okolico. Še pose-
bej nerazumljiv je odnos države
do teh obmejnih območij ob
dejstvu, da bo tu že čez nekaj let
potekala evropska, torej shengen-
ska meja.
J. Bračič
Gostje javne tribune v Vidmu. V sredini IVIarjan Podobnik,
desno državni sekretar Franc But
PODLEHNIK / pred nedeuskim
referendumom
Zgodovinska priložnost
v vodstvu krajevne skupnosti Podlehnik gledajo na ne-
deljski referendum, na katerem se bo preveijaia volja lju-
di za ustanovitev lastne občine, kot na odločitev zgodovin-
skega pomena. Take priložnosti, pravi predsednik sveta
KS Alojz Novak, ne bomo več imeli kmalu.
Zadnjih štirinajst dni so na območju krajevne skupnosti izvedli
delne zbore krajanov. Ugotovili so, da ljudje absolutno podpirajo us-
tanovitev občine Podlehnik, saj so se udeleženci zborov stoodstotno
izrekli zanjo. Nedeljski referendum bo potekal na 11 glasovalnih
mestih, v volilne imenike pa je vpisanih 1526 upravičencev.
"Z osamosvojitvijo Slovenije naš kraj ni pridobil na veljavi in sedaj
je čas, da mu damo veljavo, ki jo zasluži," piše na letaku, ki ga je pre-
jelo sleherno gospodinjstvo v krajevni skupnosti Podlehnik. Pre-
pričani so, da bodo lahko v lastni občini dosegali hitrejši razvoj ce-
lotnega območja sedanje krajevne skupnosti, ki šteje 2100 prebival-
cev v 13 naseljih. Najpomembnejša naloga je vsekakor gradnja vodo-
vodnega omrežja, saj je prav pomanjkanje pitne vode največji prob-
lem haloškega človeka, pospešeno pa se bodo lahko lotili tudi drugih
težav na področju infrastrukture in številnih drugih področjih. Hi-
trejši razvoj bo zagotavljalo neposredno financiranje občine iz
državne blagajne, v razvoj pa bodo usmerili tudi lastne prihodke.
Pomembno je, da se bodo sredstva zbirala v Podlehniku in da bodo
z njimi gospodarili sami.
V krajevni skupnosti Podlehnik so že zdavnaj ugotovili, da imajo
vse, kar je potrebno za nemoteno funkcioniranje samostojne občine.
Pridobili so tudi zeleno luč sveta občine Videm, ki Podlehniku poti
v samostojno občino nikakor ne ovira. Tako upravičeno pričakujejo,
da bo njihovo nedeljsko odločitev podprl tudi državni zbor. Sedanja
krajevna skupnost in bodoča občina Podlehnik leži na za državo po-
membnem obmejnem območju, ki bo z vstopom Slovenije v Evrop-
sko zvezo uživalo pozornost celotne Evrope. Tu bo v ne tako daljni
prihodnosti evropska južna meja s pomembnim mejnim prehodom
in tak položaj je potebno pravočasno in dobro izkoristiti.
Gospodinjstva v krajevni skupnosti bodo v teh dneh prejela še do-
datne informacije, na osnovi katerih se bodo ljudje lažje odločili.
Glasovalna mesta bodo v nedeljo odprta od 7. do 19. ure. In kot so
zapisali na svojem letaku: "Pozivamo vas, da se 21. 6. 1998 v čim
večjem številu udeležite referenduma za samostojno občino Podleh-
nik ter tako pomagate pri uresničitvi naše skupne ideje. Za nas in
občino Podlehnik."
J. Bračič
ORMOZ / 10. izredna seja sveta
In šUManm^
Ormoški svetniki so se najprej odločali o tem, da umaknejo z
dnevnega reda 5. točko, v kateri naj bi sprejeli sklep o poraz-
delitvi proračunske postavke modernizacije cestnega omrežja.
In ker je niso umaknili, očitno pa je bila prisotna močna vol-
ja, da jo, so povsem na koncu seje to storili na drugačen
način.
Imeli so namreč kar tri predloge
za delitev sredstev: da se kot v
lanskem letu pol denarja nameni
vsem krajevnim skupnostim ena-
ko, pol pa glede na dolžino kra-
jevnih cest. Po drugem predlogu
naj bi bil kriterij za dodelitev de-
narja kilometer makedamske ces-
te, tretji pa so želeli, da polovico
denarja dobijo vse KS enako, pol
pa po kilometru makedamske
ceste. Nezadovoljni so bili vsi:
tisti ki imajo veliko, in tisti, ki
imajo malo makedamskih cest.
Oboji so trdili, da je kriterij do
njih krivičen. Eni zato, ker so v
preteklosti vlagali veliko lastoih
sredstev za modernizacijo cest in
bi torej sedaj dobili manj denarja,
drugi pa zato, ker imajo še veliko
neasfaltiranih cest, pa dobijo
vseeno podobno denarja kot tiste
KS, ki imajo ceste urejene. Nika-
kor se niso mogli dogovoriti in
vse tri predloge so zavrnili.
PROGRAM
MODERNIZACIJE
CEST
Glavna tema seje je bil program
modernizacije lokalne cestne in-
frastrukttire, ki bo vložen na
državni natečaj za sofinanciranje
za demografsko ogrožena
območja. Vsaka izmed krajevnih
skupnosti je pripravila en pro-
jekt, le KS Ormož in Miklavž sta
se prijavili s po dvema. Tudi zara-
di tega se je razvila razbeljena de-
bata, vsak izmed svetnikov je
namreč poskušal zagotoviti
čimveč denarja za svojo KS in pri
tem je nekaterim močno opešal
spomin, saj se niso spomnili lan-
skih dogovorov, po katerih naj bi
imeli prednost tisti, ki lani niso
bili na vrsti. Naložbe bodo sofi-
nancirane do 30 odstotkov pre-
dračimske vrednosti ali pa do 50
odstotkov tam, kjer je lokacija
naložbe v desetkilometrskem ob-
mejnem pasu. Prednost pri izbiri
bodo imeli projekti, ki imajo širši
razvojni pomen, in projekti, za
katere je opravljen razpis in
sklenjena izvajalska pogodba. Za
spodbujanje razvoja demografsko
ogroženih območij je za letošnje
leto predvideno 1,3 milijarde za
razvoj lokalne gospodarske infra-
strukture.
V ormoški občini so pripravili
program v vrednosti 101.885.784
tolarjev. Od tega odpade na
naložbe s področja lokalne oskrbe
z vodo 26.894.346 tolarjev, drugo
pa na lokalno krajevno cestno
omrežje. Največ vroče krvi je bilo
pri določanju prioritete projek-
tov. Ta je na koncu takšna, da je
na najvišjem mestu izgradnja vo-
dovoda R^ovci - Rucmanci, nato
pa modernizacija cest Vitan -
Kajžar, Sp.Šalovci - Loperšice,
^tmerk - Sejanci, Rimeč, Himi -
Šalovci in Senešci - Sodinci. Po
dolgem prerekanju, v katerem je
Irena Meško Kukovec večkrat
lepo pojasnila, da je to nerealno,
so uvrstili še ceste Kajžar - Vuz-
metinci in Pušenci - Himi -
Krčevina.
Ker so si svetniki očitali, koliko
denarja je katera KS dobila iz
naslova demografske ogroženos-
ti, je bilo povedano tudi to, da je
bilo od leta 1991 iz tega naslova
pridobljeno okrog 180 milijonov
tolariev. V tem času je KS Sv.
Tomaž prijavila 11 projektov in
dobila 63 milijonov tolarjev, KS
Velika Nedelja je s prav toliko
projekti dobila 26 milijonov to-
larjev, Ivanjkovci so prijavili 7
projektov in dobili 20 milijonov,
KS Ormož je za 6 projektov dobi-
la 16 milijonov, KS Kog za 5 pro-
jektov 15 milijonov, KS Miklavž
s 4 projekti 13 milijonov, KS Sre-
dišče je prijavila 3 projekte in do-
bila skupno 13 milijonov, Pod-
gorci pa za dva projekta (in enega
občinskega) 12 milijonov. Pri
tem gre za nominalno vrednost
projektov. Koliko bo država odo-
brila letos, pa ne ve še nihče.
Izraženi pa so bili tudi dvomi, ali
lahko krajevne skupnosti, ki so se
na razpis prijavile, tudi zares za-
gotovijo ostanek sredstev - 70 ozi-
roma 50 odstotkov od vred:iQj,
projekta.
PO DEVETIH
MESECIH ŠE
VEDNO NIČ
Na 10. izredni seji je bil p^^,
svetniki končno tudi sklep f.'
možne 8. izredne seje, ki so ga p,
sali polnih devet(!) mesecev. K^
marsikateremu moškemu je tui^
svetnikom spomin po 9 meseci;
opešal, zato se niso spomnili, ji
je bilo tako, kot je zapisano, tU(i
rečeno. Predsednik sveta Aloj
Sok je povedal, da ima na volj,
tudi kasete s posnetkom sporj'
seje, ki jih lahko poslušajo inj.
prepričajo. Ves čas je poudai^a;
da gre za kopije kaset, kaj pa je
tem hotel povedati, ni pojasni
Če si osvežimo spomin: na 8. q
redni seji so se svetniki, po en
varianti, dogovorili, da na %
nistrstvo za okolje in prostor te
Ministrstvo za gospodarske de
avnosti naslovijo pisanje, v kate
rem jim predlagajo, "da poskušaj;
čimprej postopek rešiti". Sporst
vrti okrog tega, ali je bilo rečen;
tako ali pa morda drugače: "i
vlogo Ecoenergetike in prošnjt
Agrarne skupnosti Frankovci z
sanacijo poskušajo čimprt
rešiti". O tem je bilo prelite vel;
ko tinte, ustvari enih mnogo a
mer. Svetnike so, menda p«
pretvezo, vabili na informativi-
pogovore, kjer so kriminalis:
zbirali podatke o "kasetarski a;
eri". Kasete je imel ves čas v pc-
sesti župan Vili Trofenik, ki jen
tak način menda "ščitil dokazn;
gradivo", "v interesu preiskave
pa ves čas tudi ni želel dati nobt
ne izjave za javnost. Sedaj sosc
kopije kaset po devetih mesecil
pojavile in spor je še vedno ist
Povedati je treba tudi to, da i
imeli svetniki možnost prisluha
ti kopiji kaset in vse dvome ei
krat za vselej rešiti. Vendar se jic
je zdela ena tura tako dragoceiuj
da bodo raje še naprej živeli v nt.
vednosti, kako so se takrat v it
snici odločili.
Gotovo je težko poslušati set
sveta, vendar takšen odnos kaž::
na skrajno neresnost in nepr.
pravljenost svetnikov premakni'1
reči na bolje.	;
i
.....................■■■mi................................tir
PTUJ / pred 3. regijsko razstavo plemenskih prašičev
Prašičereja je po pomembnosti naša druga živinorejska pano-
ga. V zadnjih letih prevzema v Podravju vodilno vlogo. Ta se
kaže tudi v številu kmetij, ki imajo status vzrejnega središča
za plemenske prašiče. Na teh kmetijah imamo na voljo dober
plemenski material, o kvaliteti pa pričajo dobri rezultati ob
prodaji pitanih prašičev. Še zlasti se je to pokazalo v lanskem
letu, ko je stopil v veljavo Pravilnik o kakovosti zaklanih
prašičev in kategorizaciji svinjskega mesa. Rejci prašičev se
morajo tako na velikih obratih kot na manjših kmetijah prila-
goditi določilom novega pravilnika. Rejci, ki želijo ob prodaji
doseči najvišjo ceno pitanega prašiča, morajo biti pozorni na
primerno končno težo klavnih prašičev, optimalno urediti
prehrano in v pitanje vključiti živali, ki izstopajo po mesna-
tosti, dnevnih prirastih in konverziji krme.
V Podravju imamo trenutno
potrienih dvanajst vzrejnih cen-
trov, ki lahko letno prodajo
okrog tisoč plemenskih mladic. V
pripravi so nove kmetije in vzrej-
ni center na posestvu Fakultete
za kmetijstvo Maribor, ki je tik
pred potrditvijo.
Na vzrejnih centrih se izvaja na-
cionalni selekcijski program. Rej-
ci imajo vhlevljene čistopasem-
ske svinje švedski landrace. Ta
pasma služi kot materna linija z
dobrimi maternalnimi lastnost-
mi. Plemenski meriasec kot
očetova linija je pasme jorkšir.
Odbrane plamenske mladice so
pasme linije 12, ki združujejo
lastnosti dobre plodnosti, kar je
tudi cilj reje plemenskih svinj.
Kot terminalna pasma za pripust
ali osemenitev mladic linije 12 se
uporabljajo v vzrejnih centrih
merjasci pasme nemški landrace,
linija 54, ali pasma durock. Ter-
minalna pasma služi za iz-
boljšanje mesnatosti in konverzi-
je krme, kar je cilj reje prašičev
pitancev.
Na kmetijah je potrebno še veli-
ko strokovnega dela na področju
selekcije prašičev. Predvsem je
potrebno načrtno delo pri izbiri
pasme, da ne bi zaradi nepravil-
nosti izgubljali na kvaliteti in
ekonomiki reje. Načrtno delo ni
potrebno samo v vzrejnih cen-
trih, ampak v vsaki reji plemen-
skih svinj. Kmetijska svetovalna
služba in selekcija prašičev pri
Obdravskem zavodu za veteri-
narstvo in živinorejo Ptuj ter
vzrejna središča Podravja letos že
tretjič pripravljajo regijsko raz-
stavo plemenskih prašičev. Na
njej bodo rejci plemenskih
prašičev predstavili svoje dose-
danje delo. Namen razstave je,
vzpodbuditi rejce, ki vzrejajo P"
ske za pitanje, da dajo večji
darek kvaliteti plemenskih žival-
Dober plemenski material
eden od osnovnih pogojev za A'
seganje največjih odkupnih
klavnih prašičev. Na razstavi
bo predstavil tudi osemenjevalt
center Ptuj, ki ima pomemb®
vlogo pri razvoju prašičev v P^'
dravju kot tudi širše.
V Sloveniji se veliko govon
kvaliteti prašičev, praviloma ^
pojavljajo mnenja, da v mesna^
ti veliko zaostajamo za prašiči)^
prihajajo iz uvoza. Podatki o k*''
liteti prašičev, ki prihajajo izu^';
za, tega ne poučujejo. Velikol^
je ravno nasprotno, da so tof[
domači prašiči boljši. Z rezuj^;
sicer ne smemo biti zadovoll"'
selekcijsko delo mora biti
izziv za strokovni napredek-^^
leg selekcijskega dela je potre^.
imeti tudi primerno tehnolog
reje in biti zelo pazljiv pri koji"-
teži prodanih prašičev. Prašič^,
ja kot panoga ima bodcčD"^^.
vendar samo takrat, če bo
upoštevali selekcijsko delo, P.
merno tehnologijo reje in pri^^,
no organiziranost rejcev prasi
Peter Priboi'^
dipl. ing. Ki^^ i
Darja Lobnik, dipl. kmet
V petek, 19. junija, bo na sejmišču v Ptuju 3. regijska razstava
plemenskih prašičev. Njena otvoritev bo ob 10., zaključek pa
ob 17. uri. Ob 11. uri bo v novi dvorani Obdravskega zavoda za
veterinarstvo in živinorejo strokovni posvet na temo Proizvod-
ni rezultati na prašičerejskih kmetijah v letu 1997 in Prehrana
sesnih in odstavljenih pujskov. Ob 15. uri bo podelitev priznanj.
Tretjo regijsko razstavo prirejajo Obdravski zavod za veteri-
narstvo in živinorejo Ptuj ter vzrejna središča za prašičerejo
Podravja.
fCDNIK ■ Četrtek, 18. junij 1998
15
pTUJ / je stečaj delte konfekcije neizbezen?
%gotlba o umiraniv na obroke
KIrMU se mudi, križovnikovi je preuranjeno
f kdo je delti PRIPOSLOVAL 340 MILIJONOV
pOLGA
l^jub poskusom sindikata in navideznemu prizadevanju vodst-
va Laboda, da bi se ptujsko podjetje Delta Konfekcija i/ognilo
stečaju, je po petkovem pogovoru z najodgovornejšimi iz Labo-
^ ptujskega kolektiva in predstavnikov sindikata na dlani, da
edini izhod iz tega težkega položaja 330-članskega kolektiva
ip še stečaj.
{(ot je za Slovensko tiskovno
agencijo povedal pomočnik gene-
ralnega direktorja Laboda Marjan
Vodopivec, so v Labodu poskusili
vse, da bi se stečaju Delte izognili.
Potem ko so aprila letos uvedli
prisilno poravnavo in s pomočjo
strokovnjakov mariborskega tek-
stilnega inštituta poskušali iz-
boljšati poslovne rezultate podjet-
ja, kar je bil po besedah Vodopiv-
ca osnovni pogoj za uspešno izpel-
jano prisilno poravnavo, so jih se-
danji rezultati poslovanja prisilili,
(ja so sprejeli odločitev o stečaju.
V Delti namreč niso txspeli prido-
biti nazaj vseh poslovnih partner-
jev, produktivnost je bila zelo niz-
la, število reklamacij se je
povečalo, likvidnostno stanje pa
je bilo vse slabše. Zaradi blokira-
nega žiro računa delavcem niso
mogli izplačati majskih plač, že
aprila pa so zaposleni dobili le po-
lovične plače. Da bi zdržali posel
in delovna mesta so se, kot je dejal
Marjan Vodopivec, odločili, da
bodo 180 od 330 delavcev, kolikor
je zaposlenih v Delti, vid j učili v
drugo Labodovo ptujsko družbo,
v invalidsko podjetje Valido, kar
pa je le začasna rešitev. Preostale
delavce naj bi napotili na zavod za
zaposlovanje.
Takšno odločitev vodstva Labo-
da je sekretar območne organiza-
cije Zveze svobodnih sindikatov v
?tuju Boris Frajnkovič, ki je zade-
ve v ptujski Delti budno
spremljal, takole ocenil: "Po mo-
jem je bil odločujoč petkov pogo-
vor v Ptuju v Delti Konfekciji, na
katerem smo poleg predstavnikov
Laboda gospoda Kirma in Vodo-
pivca bili še direktorica Delte
Križovnikova, predstavnici de-
lavk Kokolova in Fvurjanova,
pravnica iz Laboda ter predstav-
nik sindikata. Od uvedbe prisilne
poravnave, torej od 17. aprila, smo
v sindikatih skupaj z delavkami
upali, da bo prisilna poravnava
uspela. Osebno sem še vedno pre-
pričan, da bi uspela, če bi prišlo
do zahtevanih kadrovskih spre-
memb v Delti, če bi pravočasno
zamenjali tedanjo direktorico
Gaiserjevo. Žal se je vse skupaj
obrnilo narobe, in kot vemo, ima
danes Delta zaradi težke gospo-
darske sittiacije blokiran žiro
^čun m obveznosti do delavk ne
®orejo izpolnjevati. Okoli 100 de-
ki so doma na čakanju, ni
dobilo od uvedbe prisilne porav-
l^ve niti ene plače, delavke, ki de-
pa dobivajo le 50 odstotkov
P'3če, zadnje čase pa nič. Gospa
^žovnikova je celo poudarila,
^ bi se delavke morale odreči vsaj
^ eni, če ne več plačam, da bi
^ko upali v uspeh prisilne por-
avnave. A od zaposlenin tega m
možno pričakovati, saj morajo od
nečesa tudi živeti. Zato sta se
uprava Laboda in na neki način
tudi uprava Delte odločila za to
potezo, ki me je presenetila že v
petek. Pojasnili so nam namreč,
da enostavno ni več možnosti za
uspeh prisilne poravnave.
Moram povedati, da sindikati
nočemo predlagati stečaja, saj gre
pri tem za prenehanje delovnega
razmerja vsem zaposlenim. Zato
smo jasno povedali, da vztrajamo
pri tem, da se stvari čimprej uredi-
jo, uprava Laboda pa naj ukrepa v
skladu s tem, kar narekuje situaci-
ja."
TEDNIK: Od 330 delavcev
Delte naj bi jih po stečaju 180
dobilo zaposlitev v invalidskem
podjetju Valido, vemo pa, da
tudi tam razmere niso ugodne?
"Tako so nam to predstavili na
petkovem sestanku. Čeprav je že
nekaj časa slišati informacije o us-
tanavljanju nekih novih firm, se
je uprava Laboda odločila pač za
to pot. 180 delovnih mest po-
skušajo ohraniti v invalidskem
podjetju Valido, ki prav tako pos-
luje v okviru Laboda, skupaj z
Delto celo v istih prostorih, v
njem pa je sedaj zaposlenih nekaj
čez 120 delavk. Govorili so
predvsem o tem, da je treba zago-
toviti delo za ljudi, ki ta trenutek
v Delti delajo, saj naj bi po bese-
dah Križovnikove imeli posel vsaj
do septembra. V Validu pa so pro-
blemi bili in so še podobni kot v
Delti, plače so precej nižje, kot bi
morale biti po kolektivni pogod-
bi. Vendar ker so se tu delavke z
direktorico veliko lažje pogovarja-
le in usklajevale, ni prišlo do po-
dobne situacije kot v Delti. Naj
dodam, da pred stavko v Delti
tudi v Validu niso bile razmere
kaj dosti drugačne, vendar so se
na strpen način vendarle lahko
dogovorile in tudi uredile. Kaj po-
meni teh 180 delavk Delte za Vali-
do? Težko odgovorim, zagotovo
pa se bodo stvari še spremenile.
Tudi ministrstvo za delo mora
dati svoje soglasje. Navsezadnje se
bo močno porušil odstotek invali-
dov v primerjavi z neinvalidi, ki je
za invalidska podjetja točno
določen."
TEDNIK: Nekatere delavke
Delte so zaradi tega črnoglede,
saj sumijo, da gre za "umiranje
na obroke". Bojijo se namreč, da
bi 180 novih delavcev Valido
spravilo v še težjo situacijo ...
"Verjamem in moram verjeti, da
se vse to spet ne razpleta s figo v
žepu, kar smo pri predstavnikih
Laboda že večkrat doživeli. Se en-
krat poudarjam: za nas je po-
membno, da ohranimo delovna
mesta in zagotovimo plače za čim
več delavcev. Kolikor sem seznan-
jen, naj bi pri prezaposlitvah v Va-
lido v glavnem šlo za delovna raz-
merja za nedoločen čas. Odgovor
na vprašanje, kaj to pomeni za Va-
lido in ali je to za delavce Delte
res umiranje na obroke, pa bo pri-
nesel čas."
TEDNIK: Delavke je prizadela
izjava Andreja Kirma, zapisana
v Večeru, da je Labod zgradil
Delto...
"Vedeti je treba, da je Delta
začela nastajati že leta 1920 z okoli
20 zaposlenimi ljudmi v neke
vrste obrtnih delavnicah. Ves čas
se je razvijala sama oziroma ob
pomoči Ptuja in bližnje okolice,
zato Delta za Ptuj veliko pomeni.
Izjava, da je Delto gradil Labod iz
Novega mesta, je prav zaradi tega
vredna obsodbe vseh nas. Očitno
se gospod Kirm ne spomni, kaj je
takrat v Ptuju že stalo, kaj je bilo
zgrajeno, ko se je, mislim, da
okrog leta 1970, Delta združila z
Labodom."
TEDNIK: Sindikati ste na ne-
pravilnosti v Delti ves čas opo-
zarjali, zahtevali inšpekcijske
preglede. Kakšni so bili rezulta-
ti?
"Po uvedbi prisilne poravnave
smo že vsaj dvakrat zahtevali
pregled inšpekcije za delo, ker de-
lavke, ki so na čakanju, niso dobi-
le niti tolarja plače, delavke, ki so
delale, pa le polovično plačo ali še
manj. Delovna inšpekcija je en-
krat že bila v Delti in ugotovila
nepravilnosti, ki smo jih javnosti
že predstavili. Ugotovljena je bila
kršitev zakona o minimalni plači,
kršitev kolektivne pogodbe in
drugih zakonskih določil. Sindi-
kat in posamežn? delavke smo or-
ganom pregona podali tudi nekaj
zahtev za kazenski pregon proti
bivšemu vodstvu Etelte in pre-
pričan sem, da se organi pregona s
tem ukvarjajo. Hudo pa bode v oči
tudi ta grenka ugotovitev: na
osnovi podatkov Laboda in Delte
lahko z gotovostjo trdimo, da se je
v Delti od julija 1996, odkar pos-
luje kot samostojna firma, dejan-
sko 'priposlovalo' 340 milijonov
tolarjev dolga in kar nekaj milijo-
nov tolarjev izgube. Če za tako
očitne zadeve v Sloveniji ne naj-
demo tistega, ki bi odgovorne po-
klical na zagovor, potem res ne
vem več, v kakšni državi živimo."
Nad ponedeljkovo novico vodst-
va Laboda o neizogibnem stečaju
je bila presenečena tudi direktori-
ca Delte konfekcije Hermina
Križovnik. Takole je to komenti-
rala: "Informacije v javnih glasilih
s petkovega sestanka so zame
malo preuranjene. Dati takšne in-
formacije v javnost, še preden je
bi stečaj vložen, je zagotovo preu-
ranjeno dejanje in nikakor ne
more koristiti podjetju, še manj
sedanji situaciji. Res je, da težave
v Delti so, da se vlečejo konstant-
no, tudi od februarske stavke na-
prej. Dejansko je prišlo do izgube
dela poslovnih partnerjev, do nez-
možnosti povrnitve obsega poslo-
vanja v takšnem deležu, kot je bilo
to pred stavko, tako zaradi odhoda
nekaterih tujih partnerjev kot za-
radi mrtve sezone v aprilu. Labod,
d.d., je v marcu s tekstilnim inšti-
tutom sklenil pogodbo za izdelavo
sanacijskega programa in krizno
vodenje firme, da bi sanirali pod-
jetje. Takrat je bila skupna ugoto-
vitev pogodbenih partnerjev, da je
kljub zelo težkemu stanju v
družbi in že takrat realni opciji
stečaja ob sočasni izvedbi vsebin-
ske sanacije smiselno poskusiti
tudi s finančnim saniranjem
dnižbe skozi prisilno poravnavo.
Tako smo skupaj z lastnikom
uvedli postopek prisilne poravna-
ve, kar je lastnik pisno potrdil v
aprilu. Ob prevzemu sanacije si je
nova ekipa zastavila nalogo sani-
ranja dnižbe z zaustavitvijo nega-
tivnih trendov poslovanja in na-
daljnjim razvojem družbe. Res je,
da doslej zaradi pomajnjkanja
dela, posledično po stavki, sani-
ranje stanja ni moglo doseči
takšnih uspehov, kot smo zastavi-
li in želeli. Še posebej ker se je po-
javila notranja razdvojenost firme
in delavcev. Širile so se informaci-
je o nekih novih variantah, o no-
vih privatnih povezavah, zaradi
česar je bilo zelo težko vzdrževati
delovno disciplino in pozitivno
motivacijo za delo. Po uvedbi
prisilne poravnave so iz skupine
delavcev, ki so bili vseskozi za
stečaj, bili opravljeni nekateri pri-
tiski, da se stvar nekako zruši.
Vmes je prišlo tudi do reklamacij,
kar pa je težko dokazati. Vsekakor
pa je sum v tej smeri deloma ute-
meljen. Težave v Delti pa so
predvsem zaradi tega, ker je de-
jansko težko tekoče zagotavljati
likvidnost podjetja, ker v tem tre-
nutku nismo sposobni izpolniti
pričakovanj delavcev oziroma nu-
diti normalnih izplačil plač. Oce-
na Laboda je bila, da je v tem tre-
nutku v takšnem stanju nemogoče
nadaljevati, čeprav nam je prav se-
daj po vseh peripetijah in mrtvi
sezoni končno uspelo zapolniti
proizvodne kapacitete in čeprav se
je tudi produktivnost spet pričela
zviševati.
Že v predlogu prisilne poravna-
ve smo navedli, da je izredno kri-
tično to obdobje, ki bi ga pač bilo
treba vzdržati, šele potem bi lahko
imeli uspeh. Vsi smo se zavedali,
da je to zelo težko, tudi Labod;
mislim, da bi se tega morala zave-
dati tudi država in nam vsaj s
kakšnim odlogom plačila prispev-
kov olajšati situacijo. Tako pa
smo dejansko na kritični točki, ko
je treba odločiti tako ali drugače.
Do konkretnega razmišljanja o
napovedi stečaja je prišlo po napo-
vedi novih nemirov in štrajka s
strani delavcev. Mislim, da je tudi
ta grožnja v neki meri vplivala na
lastnika, zato je sprejel predlog, s
katerim so se po svoje strinjali
tudi sindikati in delavci. Zato vse
skupaj poteka v tej smeri."
TEDNIK: Ali ste sodišču že
predlagali stečajni postopek?
"Ne, tega še nisem storila. So
namreč stvari, Jci jih je za tako
odločitev še treba preštudirati in
pripraviti. Poleg tega sem osebno
kar nekako prizadeta, ker bo po
vseh teh prizadevanjih, borbah in
agoniji, do tega - kot kaže - res
moralo priti. Še najbolj se sekiram
za vsa delovna mesta, ki se lahko
na ta račun izgubijo."
V zvezi z Delto konfekcijo je iz-
redno zanimiva tudi tale informa-
cija: na na pisno vprašanje poslan-
ca državnega zbora Franca
Pukšiča v zvezi z nespoštovanjem
zakona in kolektivne pogodbe v
ptujski Delti konfekciji smo pre-
jeli poročilo inšpektorice za delo,
v katerem ta ugotavlja, da deloda-
jalec pri obračunavanju in iz-
plačevanju plač ne upošteva
določb in tarifne priloge splošne
kolektivne pogodbe, kot tudi ne
zakona o določitvi minimalne
plače in o načinu usklajevanja
plač. Glede na ugotovljene kršitve
je inšpektorica izdala ureditveno
določbo, s katero je delodajalcu
naložila, da mora nepravilnosti
odpraviti; zaradi kršiteve določb o
minimalni plači pa je delodajalcu
izrekla mandatno kazen. Zaradi
izredno težke gospodarske situa-
cije, ki se je po stavki še pos-
labšala, je delodajalec inšpektori-
co zaprosil za podaljšanje rokov za
ureditev plače najkasneje do no-
vembra letos. Glede na to in ob
upoštevanju razmer ter sklenjen
sporazum je inšpektorica izdala
sklep o podaljšanju roka za
izvršitev odločbe do 30. novem-
bra. Med reševanjem primera pa
je inšpektorica prejela novo vlogo
sindikata Delte Konfekcije, iz ka-
tere izhaja, da se ne izvaja sklenje-
ni sporazum med delodajalcem in
stavkovnim odborom o postop-
nem usklajevanju plač in o iz-
plačilu preostanka regresa za leto
1997. Ker v tem primeru ne gre le
za neizplačevanje minimalnih
plač, ampak za neizplačano nado-
mestilo plač skupini delavk, bo
pri delodajalcu opravljen ponovni
inšpekcijski pregled. Če bodo
ugotovljeni elementi kršitve pra-
vic delavcev oziroma suma kazni-
vega dejanja, bo zoper delodajalca
podana ovadba državnemu
tožilstvu.
Po vsem tem je pričakovati, da
bomo o razmerah v ptujski Delti
Konfekciji zagotovo še pisali. Žal
bo poletje vroče tudi na ta način...
M. Ozmec
Direktorica Delte Konfekcije Hermina Križovnik: "Informacije
o stečaju so zame preuranjene."	Foto: M. Ozmec
ORMOŽ / regijsko preverjanje
enot prve pomoči
Hajboljši Goriiniimi
. prostorih sladkorne tovarne v Ormožu je minulo soboto, 13.
^'"lija, potekalo regijsko preverjanje ekip pr\e pomoči, ki delu-
J^jo v okviru enot Civilne zaščite. V preverjanju ukrepov in
'^''^ktičneca znania ie sodelovalo šest ekio iz oetih občin.
K • • •
y ^nusija je ocenjevala postopek
ekipe in oskrbo treh poško-
^^■ancev. Pri tem se je najbolje
, .ezala ekipa občine Gorišnica,
'je od 300 možnih zbrala 256
5 Druga je bila ekipa mestne
Ptuj 2 249 točkami, tretja
Kidričevo z 248
.J^Kami, 4. ekipa Svetega
ki je zbrala 216 točk, 5.
ekipa iz Velike Nedelje z 205
točkami in 6. ekipa občine
Majšperk, ki je zbrala 162 točk.
Zmagovita ekipa Gorišničanov se
bo udeležila državnega preverjan-
ja ekip prve pomoči v okviru enot
CZ, ki bo predvidoma septembra
v Kranju.
-OM
PTUJ / pred ponedeukovo napovedano popolno cestno zaporo
Tokrat prevozniki mislijo resno!
NA PTUJSKEM NAJ BI V PRIMERU POPOLNE CESTNE ZAPORE ZAPRLI MEJNE PREHODE LESKOVEC,
GRUŠKOVJE IN ZAVRČ, VSE BENCINSKE ČRPALKE, OBA PTUJSKA MOSTOVA IN PTUJSKI PODVOZ
če do ponedeljka oziroma sobote ne bodo
lu-esničene vse štiri zahteve iz prvega pa-
keta zahtev (sprejetje novelirane odredbe,
ki predpisuje drugačna poračila za uporabo
cest; odprava vseh omejitev prometa na
javnih cestah, ki potekajo v smereh avto-
mobilskih cest; odprava vseh komimalnih
taks na mejnih prehodih in odstranitev
vseh fizičnih zapor in mitnic ter prometnih
znakov in semaforizacije, ki kakorkoli ovi-
rajo mednarodne prevoze; brezplačen dos-
top tovornih vozil do carinarnic), bodo slo-
venski prevozniki uresničili popolno cest-
no zaporo na območju cele Slovenije.
Do 15. jimija je bila s trdimi pogajanji ure-
sničena le prva zahteva od štirih v okviru
prvega paketa. Od popolne cestne zapore, ki
naj bi jo izvedli s pomočjo 30 tisoč tovornih
vozil, bodo prevozniki odstopili le v prime-
ru, če bodo do sobote, 20. junija, tu-esničene
vse štiri zahteve, so odločno povedali. Obsta-
ja pa še drugi paket prevozniških zahtev, za
katerega morajo biti do 22. junija opredeljen
rok za njihovo realizacijo, vendar ta ne sme
biti daljši od dveh mesecev. Na prvem mestu
v drugem paketu je sprememba določil nove-
ga zakona o varnosti v cestnem prometu.
Skupaj je v drugem paketu šest zahtev, poleg
tega pa prevozniki zahtevajo tudi čim-
prejšnje reševanje plačilne nediscipline.
Do takega zaostrovanja zadev ne bi prišlo,
če bi vlada prevozniške zahteve, ki so stare
toliko kot samostojna Slovenija, vzela resno.
Takrat so se namreč pričele njihove težave
oziroma občutno slabšanje njihovega gospo-
darskega položaja. Izgubili so jugoslovanski
trg, propadla so prevozniška podjetja in svoj
iztrošeni vozni park praviloma prenesla na
odpuščene delavce. "Država pri tem, ko je
reševala velike družbene firme, ni razmišlja-
la o posledicah za avtoprevozništvo, ki je
postalo predimenzionirano, tehnološko zas-
tarelo, z v večini neprimerno kadrovsko
strukturo. V mednarodnem prevozništvu so
osnovni problem postale dovolilnice, pri ki-
perskih prevozih pa huda konkurenca,
zniževanje cen in še posebej huda plačilna
nediscipline. Pri vsem tem pa država ni nare-
dila ničesar, da bi prevoznikom olajšala po-
goje za delo, sprejela je celo nekatere predpi-
se, ki nas omejujejo pri delu in stroškovno
obremenjujejo ter posegajo v ustavne pravi-
ce," sta v ponedeljek povedala novi predsed-
nik sekcije za promet pri Območni obrtni
zbornici Ptuj Janko Jaušovec in podpred-
sednik sekcije Ivan Starčič. Dodala sta še, da
prevozniki ne zahtevajo ničesar nemogočega,
ampak le take pogoje dela, kot jih imajo pre-
vozniki v Evropi.
Po besedah Janka Jaušovca in Ivana
Starčiča se tudi pri Območni obnni zbornici
Ptuj zaključujejo priprave na izvedbo cestnih
zapor 22. junija. Prevozniki s Ptujskega bodo
v primeru popolne cestne zapore v celi Slove-
niji zaprli vse mejne prehode na svojem
območju (Leskovec, Gruškovje in Zavrč),
vse bencinske črpalke, oba ptujska mostova
čez Dravo, ptujski podvoz, skratka vse po-
membnejše ceste in objekte. Kaj to pomeni
za celo državo, ni potrebno posebej poudarja-
ti, zato je sedaj vlada tista, ki lahko s svojo za-
kasnelo, v tem primeru pa še pravočasno
odločitvijo prepreči prometni in drugi nered
v državi. Dejstvo pa je tudi, da tako reševanje
zadev ne more biti pravilo.
MG
16
četrtek, 18. junij 1998 - TED|||||
ŽETALE / pred nedeuskim referendumom
summšolno obilno?
To nedeljo, 21. junija, se bodo tudi krajani naselij Čermožiše,
Dobrina, Kočiee, Nadole in Žetale na poizvedovalnem refe-
rendumu ponovno odločali o ustanovitvi samostojne občine
Žetale.
Prizadevanja krajanov za osa-
mosvojitev segajo v leto 1994,
ko so 6. marca na zboru občanov
KS Žetale soglasno podprli
predlog za ustanovitev občine
Žetale. Na podlagi tega sklepa je
državni zbor razpisal referen-
dum, ki so ga izvedli 29. maja is-
tega leta in na katerem se je
večina občanov odločila za sa-
mostojno občino Žetale.
Državni zbor ni upošteval volje
občanov, ampak je KS Žetale
administrativno določil v
občino Majšperk. KS Žetale je
sprožila ustavni spor, na podlagi
katerega je Ustavno sodišče
ugotovilo, da zakon o ustanovit-
vi novih občin in njihovih
območij ni v skladu z ustavo, in
naložilo državnemu zboru, da
zakon v treh letih in pol popra-
vi.
8. januarja 1995 je bil ponovno
sklican zbor občanov KS Žetale
in ponovno so prisotni podprli
predlog za ustanovitev samos-
tojne občine, enak sklep pa je bil
izglasovan tudi na zboru
občanov 9. aprila istega leta.
Medtem je bilo pri službi za lo-
kalno samoupravo republike
Slovenije opravljenih tudi več
analiz in dopolnil, vrsta razgo-
vorov pa je bila opravljenih tudi
z vladno službo za lokalno sa-
moupravo in komisijo za lokal-
no samoupravo državnega zbo-
ra. Na podlagi teh razgovorov in
na željo KS Podlehnik sta se
sestala sveta KS Žetale in KS
Podlehnik in se dogovorila za
skupno akcijo za ustanovitev
občine Žetale-Podlehnik s
sedežem v Žetalah.
Decembra 1995 je bil s strani
sveta KS Žetale imenovan pred-
sednik iniciativnega odbora z
vsemi pooblastili in pripo-
ročilom, da si sodelavce izbere
sam. Po vrsti pogovorov in ana-
liz je komisija za lokalno sa-
moupravo na podlagi podpore
poslanca Kopšeta podprla pred-
log za novo občino, vendar po
tem DZ ni bil več sklepčen do
konca svojega mandata. Po izvo-
litvi novega DZ pa je bilo po-
trebno vso akcijo začeti znova.
Z izvolitvijo novega vodstva
KS Podlehnik so se ti odločili za
samostc^no občino, zato so tudi
v KS Žetale obnovili prvoten
predlog za samostojno občino
Žetale. Kljub pravilno vložene-
mu prdlogu jih služba za lokal-
no samoupravo in istoimenska
komisija nista podprli, zato so
pridobili poslanca Mogeta, da je
vložil amandma, vendar tudi ta
v DZ ni bil izglasovan. Po po-
novni pritožbi na Ustavno
sodišče je to presodilo, da
odločitev DZ ni bila v skladu z
ustavo in zakoni, ter mu
naložilo, da razpiše dodatne re-
ferendume.
Iniciativni odbor in KS pou-
darjata, da odcepitev KS Žetale
občine Majšperk v ničemer ne
ogroža in ne poslabšuje njenega
položaja. V propagandnem leta-
ku pa je poudarjena tudi zgodo-
vina lokalne samouprave na
območju KS Žetale, ki sega v
daljno leto 1371, ko je bil usta-
novljen vikariat, leta 1563 pa je
bila v Žetalah tudi prva župnija
v hribovitih in gozdnatih Halo-
zah.
Ob enotni podpori gasilskega,
lovskega, upokojenskega in
športnega društva Žetale so svo-
jo voljo, da s skupnimi močmi
storijo vse za ustanovitev nove
občine, v izjavi za javnost pod-
pisali tudi svetniki občine Žeta-
le Anton Kolar, Silvo Potočnik
in Jože Gajšek, predsednik KS
Vinko Sirec in člani iniciativne-
ga odbora. Med prioritetnimi
nalogami nove občine so zapisa-
li gradnjo osnovne šole Žetale in
vseh cestnih odsekov, ki so že
začeti. Nedeljska odločitev o sa-
mostojni občini Žetale je torej v
rokah občanov.
-OM
PTUJ / po 40 letih zamenjali
cevovod
mm in brcM MiBh^
Po štiridesetih letih, ko je bil
na mostno konstrukcijo prek
potoka Studenčnica na Za-
družnem trgu vgrajen 25-centi-
metrski primarni povezovalni
vodovodni cevovod od črpališča
v Skorbi do Ptuja, so predstav-
niki upravljavca ptujskega vo-
dooskrbnega sistema - Komu-
nalnega podjetja Ptuj - izkoristi-
li priložnost, in medtem ko je
Telekom opravil izkop za
položitev novih telefonskih ka-
blov, istočasno še zamenjali do-
kaj dotrajani cevovod. Kot sta
povedala direktor Komunalne-
ga podjetja Jože Cvetko in vodja
oskrbe z vodo Marjan Grego-
rinčič, je pri tem zanimivo tudi
dejstvo, da kljub razmeroma
obsežnemu posegu pri oskrbi
Ptuja z vodo uporabniki nismo
čutili nobenih motenj - delo so
namreč opravili razmeroma hi-
tro in brez zastojev.
■OM
Delavci Komunalnega podjetja Ptuj so zamenjavo cevovoda
opravili hitro in strokovno
ZDAJ V KULTURI
SLOVENSKA BISTRICA •
D. Ačko razstavlja v gradu
Slovenjebistričan Drago Ačko, rojen 1961. leta, je 1985. leta
končal študij na likovnem oddelku pedagoške akademije v Maribo-
ru, 1996. pa diplomiral na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani
pri prof. Gustavu Gnamušu. Skupinsko je razstavljal v letih od 1982
do 1986 v okviru KLLU Slovenska Bistrica, leta 1988 in 1991 je so-
deloval pri skupinskih razstavah študentov akademije za likovno
umetnost, samostojno pa je prvič razstavljal 1985. leta na PA v Ma-
riboru in sedaj v likovnih salonih bistriškega gradu. Njegova razsta-
va sodi med številne prireditve drugih starobistriških večerov.
Igre barv na platnih akademskega slikarja Draga Ačka iz Sloven-
ske Bistrice so prijetno presenetila obiskovalce njegove razstave, ki
bo na ogled do 10. septembra.
SLOVENSKA BISTRICA •
Koncert Greentown Jazz Banda
v petek, 19. junija, ob 21. uri bo na notranjem dvorišču gradu Slo-
venska Bistrica koncert Greentovvn jazz banda. Ta je bil ustanovljen
1982., izvaja pa tradicionalno jazz glasbo. Orkester nastopi pri-
bližno 80 krat letno doma ter v raznih evropskih državah, pa tudi v
ZDA in Kanadi. Kritika ocenjuje njegove izvedbe z najboljšimi oce-
nami, navdušeni poslušalci pa z ovacijami. Ustanovitelj in umet-
niški vodja ansambla je klarinetist Borut Bučar.
VT
PTUJ / najmlajši tekmovali v
teku
šestdeset dečkov in prav toliko deklic iz 12 enot ptujskih
vrtcev se je prejšnji teden pomerilo v teku. Med malimi šolaiji
je zmagal Rok Serdinšek z Vidma, pri malih šolarkah pa nje-
gova sestra dvojčica Lea. Tudi med ekipami so bili Videmčani
pri dečkih najboljši, pri deklicah pa Hajdinčanke. V vseekipni
uvrstitvi je zmagala ptujska enota Med vrti 11. Tekmovanje je
vodil Športni zavod Ptuj.
Sicer pa se seveda šolsko leto
izteka tudi za najmlajše. Skoraj
400 minimaturantov bo
žvižgalo po ptujskih ulicah v
ponedeljek, 22. junija, potem pa
se bodo prav zares pričeli pri-
pravljati na pravo šolo.
Ptujski javni vzgojno-varstve-
ni zavod se bo do jeseni reorga-
niziral v skladu z novim zako-
nom. Tako ne bodo več vsi vrtci
pod skupno streho, pač pa bodo
nekateri organizacijsko prikl-
jučeni šolam v svojih občinah,
drugi, večji, pa bodo najbrž
lahko samostojni zavod.
MZ
Tudi mali šolarji so zelo hitri
HAJDOSE / tekmovanje gasilske
zveze ptuj
Pomerilo se /e 34 desetin
Prostovoljno gasilsko društvo Hajdoše je ob pomoči gasilske
zveze mestne občine v nedeljo organiziralo drugo gasilsko
tekmovanje za pokal GZ mestne občine Ptuj. Udeležilo se ga
je 34 gasilskih ekip iz domala vseh 24 gasilskih društev, koli-
kor jih je vključenih v to zvezo, gasilcem pa je na tekmovanju
služilo tudi lepo, sončno vreme.
Med pionirkami je zmagala ekipa PGD Bukovci, pri pionirjih
PGD Sobetinci (v tej kategoriji je tekmovalo tudi največ ekip),
pri mladinkah so bile najboljše članice PGD Bukovci in pri mla-
dincih člani PGD Podvinci. Pri članicah A so slavile domačinke
- PGD Hajdoše, Bukovčani so zmagali v kategoriji članov A, pri
članih B so slavili Hajdošani, med veterani pa Hajdinčani.
V prihodnjih mesecih čakajo najboljše gasilske desetine s ptuj-
skega konca še tekme v medobčinski in državni ligi za pokal GZ
Slovenije.
T. Mohorko
ORMOZ / krajevni praznik
Za staro in mlado
Jutri se v krajevni skupnosti Ormož prične praznovanje
krajevnega praznika.
Ob 18. uri bo v domu društev športno streljanje z zračno
puško. V soboto ob 9. uri pa bo v Mestni grabi tradicionalni
Festival godb v zabavnem programu, ki bo letos na sporedu že
petič. V nedeljo se bodo že od 7. ure zjutraj pri ribniku v
Ormožu v ribolovu pomerili ribiči. Najboljši bodo prejeli po.
kal KS. Na ivanjsko nedeljo bo na Humu 9. uri žegnanje, po.
poldne bo v Mestni grabi otroški živ-žav, v Loperšicah pa vrtna
veselica. V torek, 23. junija bo ob 9. uri zbor društva upokojen-
cev Ormož, zvečer pa v domu kulture nastop ljubiteljskih sku-
pin s področja krajevne skupnosti. To je nova prireditev, za ka-
tero organizator želi, da bi se ustalila. V sredo se bodo ob 10. uri
v Mestni grabi na regijskem srečanju družili invalidi Podravja.
V četrtek bo spet nekaj prireditev - ob 9. uri turnir v malem no-
gometu v Pušencih, srečanje borcev prekomorcev v Mestni gra-
bi in ob 17. uri v športni dvorani rokometni turnir. Praznovan-
je se bo zaključilo v soboto 27. junija, ko bo v domu društev
odprto prvenstvo Ormoža v amaterski radiogoniometriji, v
Mestni grabi pa dan nogometa. Vse dni bo v Mestni grabi pos-
tavljen šotor, tako da bodo prireditve lahko tudi, če bo slabo
vreme.
vki
OD TOD IN TAM
KIDRIČEVO • Prvi občinski praznili
V četrtek, 25. junija, bodo v občini Kidričevo prvič praznovali
občinski praznik. Osrednja slovesnost bo ob 19. uri v veliki dvorani
restavracije Pan v Kidričevem, kjer bo slavnostni govornik kidričev-
ski župan Alojz Šprah, pripravljajo pa tudi kulturni in zabavni pro-
gram, saj bodo hkrati proslavili dan državnosti.
MAJŠPERK • 50 let Svobode
v veliki dvorani TVI v Majšperku bo to soboto, 20. junija, ob 18. uri
osrednja slovesnost ob 50-letnici delovanja DPD Svoboda
Majšperk, ki jo bodo združili s praznovanjem dneva državnosti. Os-
rednji del programa bodo prispevali člani moškega pevskega zbo-
ra, ki praznuje 50-letnico delovanja in ga vodi zborovodja Stanko
Vedlin.
-OM
ŠMARTNO NA PQHORJUy
trinajsto območno srečanje
ljudskih pevcev in godcev
E ^UtkMff ^ / S€NM S© MIM
Prva junijska nedelja je že vrsto let rezervirana za srečanj«
ljudskih pevcev in godcev v Šmartnem na Pohoiju. Letos so se
zbrali že trinajstič, prišli pa so s celotnega območja vzhodnt
in severovzhodne Slovenije ter se predstavili občinstvu, ki vsa-
ko leto do zadnjega kotička napolni največji prostor na šoli
Na prireditvi v organizaciji ZKD Slovenska Bistrica ter KIJI)
Šmartno na Pohoiju se je zvrstilo več kot 200 nastopajočih.
Kot je že navada, prične srečanje ena najstarejših godb - Fraj-
hajmska, ki je lani praznovala 170-letnico. Kmečke ženske so pred
šolo pripravile pravcato pojedino domačih dobrot. Ker se jt
občinstvo pred prireditvijo z dobrotami dodobra založilo, je velik"
lažje sledilo razmeroma dolgemu programu, ki so ga po uvodnih na-
govorih pričele ljudske pevke iz Ložnice pri Makolah, v nadalje-
vanju pa so se predstavili pevke od Trojice pri Lenartu, pevci s Po-
horja, ki delujejo v okviru DPD Svoboda iz Slovenske Bistrice, pe*-
ke z Zgornje Polskave, Dolene pri Ptuju, Vaberški fantje s Šmartna
na Pohorju, pevke iz Bistrice pri Lendavi, Oplotnice, Ojstrice
Dravogradom, s Tinja na Pohorju, iz Slovenske Bistrice, GornjE
Radgone, Poljčan, Cerkvenjaka, s Keblja na Pohorju, iz Gradišča n^
Kozjaku, Venčeseljeske pevke z Zgornje Ložnice, Obreža in ^
Šmartna na Pohorju. Godci Frajhajmske glasne godbe so priredite^
pričeli in jo tudi sklenili.
Mentorji skupin so imeli po končanem nastopu pogovor, kjer
je prof. Drago Kunej iz Ljubljane svetoval, kako izboljšati nastopa
Na prireditvi je bil tudi Vojko Stopar, direktor sklada za ljut"'
teljsko kulturo, in se lahko sam prepričal o uspešnosti in potrebah
po takih amaterskih prireditvah, tako da bo brez dvoma lažje odpf'
mošnjiček tudi za take potrebe.
VT
SOL5KI ZVONEC
KMETIJSKA ŠOLA • Mineva 45 let, odkar se lahko mladi
tudi na Ruju izobrazijo za katerega izmed kmetijskih poklicev
Ob tej priložnosti je Poklicna in tehniška kmetijska šola odprj^
vrata svojega posestva na Grajenščaku vsem, ki jih zanimajo
dejavnosti njihove šole. V treh dneh nameravajo prikazati vse
svoje delo, povezano s sadjarstvom, vinogradništvom, polje-
delstvom, pa tudi lončarstvo, pletarstvo, lesarstvo in razisko-
valno dejavnost. Sprejem za goste so pripravili na GrajenščaKiJ
že včeraj, obiskovalce pa pričakujejo tudi v četrtek in petek,
in 19. junija, med 10. in 16. uro.
MARKOVCI # Učenci in učiteljici prvih razredov so pripravili
projekt Od zrna do kruha, pri katerem sta sodelovala tudi
kmečki mlin Korošec iz Zabovcev in pekarna Vinko Reš iz Pt^'
ja, sprejela pa jih je tudi družina Golob-Fošnar, pri kateri so si
ogledali žitno polje in peko kruha v krušni peči.
||pNIK - Četrtek, 18. junij 1998
19
ZAŠAZmORaO
20
četrtek, 18. junij 1998 - TED|||||
PTUJ / dp v kombinaciji desetih plesov
Znani državni prvaiii v pies^i
Plesnemu klubu Mambo iz
Ptuja je minuli konec tedna
uspelo v športni dvorani Cen-
ter na Ptuju pripraviti iz-
redno odmevno in po organi-
zacijski plati dobro plesno
prireditev. Pr\ič so bili
Ptujčani organizatoiji držav-
nega prvenstva v kombinaciji
desetih plesov - standardnih
in latinskoameriških, za nas-
lov državnih prvakov pa se je
potegovalo 98 plesnih parov
iz 18 slovenskih klubov. Po
mednarodnih pravilih svetov-
ne plesne zveze so delali tudi
sodniki na prvenstvu, poleg
štirih Slovencev so sodniško
mesto zasedli še sodnik iz
Nemčije, Litve in sodnica iz
Italije.
Predtekmovanje se je pričelo
že dopoldan z nastopom vseh
plesnih parov, v sklopu
prvenstva pa je Plesni center
Mambo izvedel tudi plesno pro-
dukcijo z blizu 200 nastopa-
jočimi, ki so pokazali zaključke
celoletnega dela, ob koncu nas-
topa se jim je pridružila še
pevka Moni. Med finalnim de-
lom so nastopili varovanci Za-
voda za varstvo in delovno us-
posabljanje mladine dr. Marija-
na Borštnarja iz Dornave s ples-
no točko pod naslovom »Svet
pleše«, pri občinstvu pa so bili
sprejeti z izrednim navdušen-
jem. Prav tako sta se med final-
nim delom, ta se je pričel v
večernih urah, predstavili show
dance skupina PK Mambo s
točko Klovni in hi hop formaci-
ja iz Mamba.
Plesni pari so plesali v šestih
kategorijah. V kombinaciji de-
setih plesov so med stand-
ardnimi plesali: dunajski
valček, tango, angleški valček,
počasni foxrot in quickstep, v
skupini latinskoameriških pa
sambo, rumbo, cha-cha-cha,
passo-doble in jive. V kategoriji
mlajših pionirjev (do 10 let) je
slavil par Alen Pavlec in Katja
Orgl iz PK Pingi Maribor, dru-
ga sta bila Luka Vodlan in Maia
Bromše iz PK Lukec Krško in
tretja Jernej Kapus in Neža
Čop, PK Urška Ljubljana. Med
pionirji (do 12 let) je 1. mesto
zasedel par Luka Romih - Ta-
mara Frank PK Pingi Maribor,
2. mesto Marko Vlah - Barbara
Pahernik prav tako Pingi Mari-
bor in 3. mesto Janko Firšt -
Ines Kogal iz PK Karmen
Ravne. Pri mlajših mladincih
(do 14 let) je bil prvi par Darjan
Godec - Jana Stare iz PK
Urška Ajdovščina, odlična dru-
ga sta bila Miljan Nojič - Maja
Kaisersberger iz PK Mambo
Ptuj in tretja Jaka Oset - Marti-
na Plohi iz PK Pingi Maribor.
Pri mladincih (do 16 let) je po-
novno slavil par PK Urška
Ljubljana Matic - Pavlinič -
Lena Pavlinič, druga sta bila
Marko Soderžnik - Alja Pušnik
Cverlin iz PK Devžej Slovenj
Gradca in tretje mesto sta zased-
la Jure Pire - Manca Dolenc iz
PK Bolero Ljubljana, omeniti
pa moramo še dobro uvrstitev
Boštjana Bera in Maje Petek iz
PK Mambo s 6. mestom pri
mladincih. Ljubljanski plesni
par, tokrat iz PK Fredi, Domen
Krapež - Mateja Čuk je slavil
tudi pri starejših mladincih (do
19 let), drugi je bil par Miša Ci-
goj - Nina Gerič iz PK Urška
Ajdovščina in tretji par Aleš Co-
kan - Daša Kotnik iz P K Devžej
Slovenj Gradec. Hud boj je bil
tudi v kategoriji članov, kjer sta
si 1. mesto priplesala Tomaž
Vratar - Vesna Šošter iz PK
Devžej, 2. mesto Zoran Plohi -
Gordana Grandošek iz PK Pin-
gi Maribor in 3. mesto Miha
Pernat - Manca Vuk iz PK Ka-
zina Ljubljana.
Ob koncu plesnega prvenstva
na Ptuju je bil predsednik orga-
nizacijskega odbora PK Mambo
Metod Peklar izredno zadovol-
jen; v prvi vrsti z udeležbo ples-
nih parov na prvenstvu, čeprav
so jih v Ptuju pričakovali 131, in
ne nazadnje tudi s samim
Foto: Langerhok
programom ter potekom prire
ditve. Presenetili so tudi obis-
kovalci, ki so napolnili dvorano,
na sami prireditvi jih je bilo ok
rog 1800, in tako znova dokaza
li, da ima ples na Ptuju resnične
dolgo tradicijo in še zmera:
dobre plesalce. Za dobro, pred-
vsem pa profesionalno organiza
cijo državnega prvenstva je PK
Mambo čestitala tudi Barbara
Dmač, voditeljica plesnih tek
movanj, ki je za svojo nedeljski
televizijsko oddajo že pripravik
daljšo reportažo s Ptuja.
T. Mohorkc
Najboljši ptujski plesni par sta bila drugouvrščena Miljan
Nojič in Maja Kaisersberger iz PK Mambo. Foto: Langerhoic
Ptuj je bil konec tedna v znamenju plesalcev.
PODLEHNIK / družina skledar uresničuje načrte
Turistiina pridobitev Haloi
Podoba podlehniškega ribnika se je v zadnjih letih temeljito
spremenila. Na mestu prejšnje ribiške koče je zrasel sodoben
turistični center. Stanko Skledar z ženo Terezijo se je pred leti
vrnil iz tujine in nameraval zgraditi pni zasebni bencinski ser-
vis. Ker seje zapletlo z zemljiščem, je kapital, doslej okoli 150
milijonov tolarjev, vložil v izboljšanje ponudbe haloškega tu-
rizma. Zadnji dan junija bo prevzem novozgrajenega gos-
tinsko-hotelskega objekta. S tem pa načrtov še ni konec.
Najprej je ob podlehniškem ri-
bniku, ki je vedno poln rib in se
ponaša z urejeno okolico, spre-
hajalnimi in kolesarskimi pot-
mi, zrasel zimsko-poletni vrt v
velikosti 200 kvadratnih metrov
z 240 sedeži. Pred njim je plato s
poletno teraso, ki lahko ponudi
dodatnih 300 sedežev, notranja
restavracija bo ponudbo oboga-
tila s 150 sedeži, v prvem in dru-
gem nadstropju novega objekta
pa je že lepo opremljenih 45
ležišč. Prenočevanje v mirni
haloški idili, s prijaznim pogle-
dom na gladino ribnika in na
zelene haloške griče bo pravo
doživetje predvsem za mestne
goste, ki si bodo lahko tukaj
odpočili dušo in telo. V nočitve-
ni ponudbi so v glavnem dvo-
posteljne sobe visoke kategorije
in nekaj apartmajev. V vseh so-
bah bodo telefonski ISDN
priključki, kopalnica, WC, na
prve goste že čakajo udobne
postelje, v pritličju pa moderna
restavracija z najsodobneje
opremljeno kuhinjo. Prostori so
kot nalašč za poslovni turizem,
poslovne sestanke, seminarje in
podobna srečanja v mirnem
haloškem okolju, kjer je
poskrbljeno za popolno pos-
trežbo še tako zahtevnih gostov.
"Za zagotavljanje gostov se
bomo povezali s turističnimi
agencijami," pravi Stanko Skle-
dar. "Sicer pa smo z našimi
dosedanjimi storitvami že pos-
tali znani po vsej Sloveniji in ob
koncih tedna priporočamo
rezervacije, predvsem če gre za
obiske večjih skupin. Naša
prednost je tudi veliko parki-
rišče za 200 do 250 vozil in od-
maknjenost od prometne ceste."
Z otvoritvijo gostinsko-nočit-
venega objekta pa načrtov Stan-
ka Skledarja še ni konec. V
načrtu ima gradnjo že registrira-
nega in v prostorski plan
vključenega rekreacijskega
centra RP-23. Tako bodo z leti
ob podlehniškem ribniku nasta-
la še teniška igrišča, veliko no-
gometno igrišče, šeststezno
pokrito kegljišče, poletni bazen
in ustrezna oprema za čolnar
jenje. Res smeli načrti, ki imaji
svojo realno osnovo v dosle
100-odstotno	izpolnjenit
načrtih, ki sta si jih ob prevze
mu podlehniškega ribnika zada
la Stanko in Terezija Skledar.
J. Bračič
Sodoben turistični gostinsko-nočitveni center ob podlež
niškem ribniku
Terezija in Stanko Skledar v enem od apartmajev, kjer v
kem pričakujejo prve goste
fCDNIK ■ Četrtek, 18. junij 1998
21
HHOŠKANJCI /4. državno prvenstvo v akrobatskem letenju
Skozi dež do sonca in zmagovalcev
\a letališču v Moškanjcih se je v nedeljo z letalskim mitin-
pom ter obiskom obrambnega ministra Alojza Krapeža in
oredsednika Letalske zveze Slovenije Zmaga Jelinčiča konča-
lo 4. državno prvenstvo v akrobatskem letenju. Organizatorja,
^eroklub Ptuj in Letalska zveza Slovenije, sta imela kar nekaj
težav z vremenom, saj jih je dež močno oviral dva dni, vendar
jO tekmovanje kljub temu po urniku pripeljali do konca.
Akrobatskim pilotom tokrat ni
j^anjkalo negotovosti. Vreme je
bila ena od nevšečnosti, druga pa
so bila letala, ki jim je bilo
potrebno kar naprej nuditi prvo
pomoč. Tako so prišh urgentno k
jjam celo češki strokovnjaki in
vso prvo noč porabili za to, da so
ponovno vzpodbudili k brezhi-
bnemu delovanju najsposobnejše,
letalo, Zlin XL s kar 300 konjski-
mi močmi. Precej pomoči je
potreboval tudi portoroški, za-
menjava tesnila pa je prizemljila
za nekaj ur tudi murskosoboški
zlin M. Tako so bili glavni na
tekmovanju pravzaprav mehani-
ki. Ker sta kar dva od njih,
Ptujčan Tomašič in Portorožan
Ličer, tudi tekmovala, so bili zan-
ju štirje dnevi v Moškanjcih še
posebej naporni.
Organizatorjem je kljub vsemu
uspelo prvenstvo uspešno pripel-
jati do konca, pilote pa sta vmes
pozdravila še župan Gorišnice
Slavko Visenjak, ki je tekmovan-
je odprl, in ptujski župan Mi-
roslav Luci, ki jih je sprejel v
Mestni hiši. Obisk ministra Alo-
jza Krapeža in predsednika LZS
Zmaga Jelinčiča v nedeljo je po-
menil uspešen zaključek tekmo-
vanja in pričetek mitinga, v okvi-
ru katerega so tekmovali še za po-
sebno nagrado Taluma. Obisko-
valce - kakšnih 2000 jih je bilo v
nedeljo - so razveselili akrobati
čisto ob koncu z najatrak-
tivnejšim letenjem tik nad njiho-
vimi glavami. Vse svoje spretnos-
ti je tokrat ponovno pokazal
nekdaj ptujski, sedaj murskoso-
boški pilot Maks Vaupotič, ki s
kmetijskim "letečim traktorjem"
edini v Sloveniji zmore tovrstne
akrobatske točke.
MZ
Najboljša Murskosobočana polnita poseben rezervoar
svojega najmočnejšega in najsposobnejšega zllna z oljem,
ki se bo v letu spremenilo v atraktiven dim.
V kategoriji sportsman je zmagal Benjamin Ličer iz Portoroža
pred Ptujčanom Tomažem Pliberškom in Primožem Blažkom iz
Slovenj Gradca. V kategoriji advanced je novi državni prvak
Murskosobočan Igor Zrinski pred klubskim kolegom Petrom
Podlunškom in Jožetom Čemičem iz Slovenj Gradca. Tekmo-
valci so se pomerili še za posebno nagrado Taluma. Osvojil jo je
Zrinski pred Ličerjem in Podlunškom.
Običajno visoko pod nebom, na mitingu ob koncu tekmo-
vanja pa so vsaj nekateri akrobati pokazali svoje "vragolije"
tik nad tlemi, kar je še posebej dražljivo in nevarno.
Najdrznejši med njimi je bil Maks Vaupotič, na tekmovanju
sicer sodnik, v programu mitinga pa prvi med letečimi
umetniki.
Glavni sodnik, Mariborčan Oto Verbančič s pomočnikom
sinom Robijem, oba odlična tekmovalca, tokrat kot sodni-
ka varno sredi pšenice. Sodniki so morali namreč soditi z
razdalje dveh kilometrov.
Zmagovalci v kategoriji sportsman: Banjamin Ličer, Porto-
rož, Tomaž Pliberšek, Ptuj, in Primož Blažek, Slovenj Gra-
dec.
KOLESARSTVO
Grossgloikner je bil Premuiiiev!
Zadnjih štirinajst dni je bilo ponovno kolesarsko obarvanih.
Kolesarji Perutnine Ptuj - Radenske Roga in mlajše selekcije
Perutnine Ptuj so bili na več tekmovanjih in se dobro odrezali
ter dosegli odmevne uvrstitve.
Člani so se udeležili večetapne
kolesarske dirke po Avstriji, na
kateri sta nastopih tudi dve pro-
fesionalni moštvi: Mapei /Špani-
ja/ in Rabo Bank /Avstrija/ ter ne-
kaj zelo močnih amaterskih ekip.
Kolesarjem Perutnine Ptuj - Ra-
denske Rog je šlo zelo dobro in
vse do predzadnje etape je Valter
Bonča nosil rumeno majico, na
koncu pa se je moral zadovoljiti s
četrtim mestom. Boris Premužič
pa je dobil "kraljevsko" etapo -
postal je zmagovalec Grosglock-
nerja. Eno etapno zmago pa je
prispeval tudi Andrej Hauptman.
V	italijanskem mestu Novi Li-
gure je potekal 11. memorialni
kronometer v spomin na
odličnega kolesarja Fausta Cop-
pija. Na 32,5 kilometra dolgi
vožnji na čas so nastopili skoraj
vsi najboljši kronometristi z ne-
davno končane dirke po Italiji.
Valter Bonča je vozil zelo dobro
in na koncu osvojil zelo dobro
enajsto mesto, Boris Premužič
pa je bil dvaindvajseti. Vsekakor
velik uspeh kolesarjev, ki sta se
izkazala v druščini pravih profe-
sionalcev.
V	Novem mestu so dva dni po-
tekale kolesarske dirke za VN
Krke, kjer so nastopili tudi
mlajši in starejši mladinci
ptujske Perutnine. V sobotni
krožni dirki, ki je štela za kriterij
slovenskih mest, je pri mlajših
mladincih četrto mesto osvojil
Matjaž Finšgar. Pri starejših
mladincih so vozili 15 krogov, ali
31,5 kilometra in je vsak tretji
krog bil točkovni. Odlično drugo
mesto je osvojil Matej Marin,
šesti pa je bil Gregor Gazvoda.
V	nedeljo je potekala cestna ko-
lesarska dirka za VN Krke. Pri
mlajših in starejših mladincih je
bila proga dolga 91 kilometrov.
Matjaž Finšgar je v konkurenci
mlajših mladincev zasedel osmo
mesto. Pri starejših mladincih pa
je ponovno blestel Matej Marin,
ki je v nedeljo še drugič osvojil
drugo mesto, enajsti je bil Gre-
gor Gazvoda, trinajsti pa Marjan
Kelner.
V	Konkurenci eUte se je na 182
kilometrov dolgi progi izkazal
kolesar Perutnine Ptuj - Ra-
denske Rog Igor Kranjec, ki je
zasedel tretje mesto. Omeniti vel-
ja tudi prvo mesto pri gorskih cil-
jih Borisa Premužiča. Ti rezulta-
ti povedo, da so ptujski kolesarji
v dobri formi. Sicer pa bo
možnosti v tej sezoni še veliko.
Danilo Klajnšek
'^atej Marin (v sredini) z ekipo
22
četrtek, 18. junij 1998 - TED|||||

Da neka pesem postane uspešnica,
mora biti nekaj posebnega in ta po-
sebnost se lahko Izraža v besedilih,
glasbeni spremljavi ali pa nosi v
sebi nekaj nevsakdanjega.
Kanadska pevka CELINE DION se je
rodila 30. marca 1968. Pred približno
tridesetimi leti pa so na glasbeno sce-
no stopili BEE GEES - bratje Barry, Ro-
bin in Maurice Gibb. Fenomenalen
skupni projekt gospe DION in bratov
GIBB je čudovita balada IMMORTALI-
TY ttt^^z albuma Lefs Talk
about Love.
V glasbeni svet se vračata zanimiva
pevca TONY HADLEV, nekoč pevec
skupine Spandau Ballet, ter NEIL
FINN, nekdaj pevec skupine Crovvded
House. T0NY prepeva moderno bala-
do z naslovom SAVE A PRAVER
ki je delna priredba hita skupi-
ne Bomb the Bass. NEIL pa ostaja
zvest prijetnim melodijam tudi v pesmi
SHE W1LL HAVE HER WAY ttn
Na kratko še o novostih z najstniške
scene: Crazy - THE MOFFATTS, If you
only Knev/ - GIL & THE MOFFATTS in
Surfin USA-AARON CARTER.
Legenda ameriške R'N'B in soul glas-
be ARETHA FRANKLIN je letos izdala
novo zgoščenko z naslovom A Rose
is stili a Rose. Po naslovni temi prepe-
va ARETHA komad HERE WE GO
AGAIN )K)K)K, kj ima poudarek na so-
dobnih R'N'B ritmih.
Tipična glasba za ZDA je soul in R'N'B
in med najboljše novosti teh glasbenih
smeri sodijo; Be Careful - SPARKLE &
R.KELLY,Allthatlam-JOE, Door1 -
LSG, They don't Know - JON B., Crazy
for you - EBONIFOSTER, The only one
for nfie - BRIAN McKNIGHT, VVatcha
gona do - LINK, Imagination - TAMIA,
Baby be there - NU FLAVOR, Sharty
(you Keep Playin' with my Heart) -
IMAJIN.
Britanska skupina FIVE beleži že dva
hita z naslovom Slam Dunk (Da Punk)
in When the Lights go out. Vedno bolj
popularni FIVE bodo razveselili najst-
nice s komadom GOT THE FEELING
^MbK; ki je hip-hop usmerjen.
V 80. smo mnogi poslušali tako ime-
novano "štanc" glasbo. Po velikem
uspehu dueta Modem Talking si po-
dobnega uspeha željo še eni "štanc -
dečki" BAD BOVSBLUE, ki so tudi re-
miksali svoj največji hit YOU'RE A
VVOMAN 98 ^mieKza potrebe dis-
kotek.
Letos je v avtomobilski nesreči umrl
avstrijski pevec FALCO, ki po smrti iz-
redno dobro prodaja svoj material, saj
so na primer njegovo zadnjo malo
ploščo Out of the Dark prodali v več
kot milijonu primerkov. Založba zna-
nega FALCA sedaj šteje denar in na
tržišče pošilja tudi remix klasike DER
KOMISSAR '98 z albuma The Hit Sing-
les.
Danska skupina DAZE dela pod istim
producenstvom kot skupina Aqua in
glasbo snema za založbo Universal.
Skupina DAZE se lahko pohvali z rela-
tivno uspešnico Superhero, ki ji sledi
sodobni plesni komad TOGETHER
FOREVER ^lejeK namenjen po mo-
jem mnenju otrokom do 12. leta.
Britanska pevka DES'REE je v ZDA iz-
dala pesem Fire, ki jo poje v duetu z
Bobyfaceom. Odlična DES'REE pa je
za evropsko tržišče izdala prijetno pop
in soul obarvano pesem LIFE
*)K)t()K, ki jo boste našli tudi na nje-
nem novem albumu Supernatural.
Ameriški band THE B 52's je beležil
največ uspeha s skladbama Love
Shake in Meetthe Flinstones. Po petih
letih so THE B 52's ponovno skupaj s
preprosto pop/rock skladbo DEBBIE
^ ^ ^
-T^ 'T^
DEEP BLUE SOMETHING so prišli
med popularne s konradom Breakfast
at Tifany's. Modri fantje izvajajo raz-
poznavno pesem SHE IS ttt, ki
napoveduje novo zgoščenko z naslov-
om Byzantium.
Škotska zasedba DEL AMITRI je znana
predvsem po svojih nevsakdanjih be-
sedilih. Nič novega za DEL AMITRI,
vendar zelo novo in dobro besedilo v
dokaj kontraverzni pesmi DON'T
COME HOMETOO SOON ))()KX)tC
Ameriško skupino SOUL ASVLUM
sestavljajo Tumed Sterlin Campbell -
bobni in vokal. Kari Mueller - bas kita-
ra, Daniel Murphy - kitara in David
Pinter - kitara. SOUL ASVLUM upajo
na uspeh v neizraziti ročk pesmi I
WILL STILL BE LAUGHING ^Mej^ ki
bo le s težavo dosegla podoben uspeh
kot njihova super pesem Runaway
Train.
David Breznik
MED SPECIALCI
(Domišljijski spis)
Nekega dne smo specialci dobili
nalogo, da moramo ujeti tatove,
ki so na pobegu. Pri tem nam je
pomagal helikopter. Na postaji
smo se oblekli v črna oblačila. Na
glavah smo morali imeti maske.
Imeti smo jih morali zato, da nas
nihče ne bi prepoznal. Ko smo se
oblekli in smo imeli vse pripravl-
jeno, smo se vkrcali v helikopter.
Pištole so morale biti nabite in
pripravljene. Na helikopterju
smo si okoli pasu zavezali vrvi.
Pri tem delu smo morali biti zelo
hitri. Ko smo izsledili tatove.
smo se pripravili na pristanek.
Eden izmed kolegov je na hrbtu
nosil psa. Tedaj smo stopili na
nosila, ki so na helikopterju, da
bi lahko pristali. Ko so nas tatovi
zagledali, so se prestrašili in
začeli streljati. To nas ni zausta-
vilo. Po vrveh smo se hitro spus-
tili na tla. V zraku smo bili pri-
bližno 15 do 20 m visoko. Ko smo
pristali, je kolega spustil nadnje
psa. Tatovi so bili že malo zmede-
ni. Niso vedeli, na koga bi strelja-
li. Mi smo bili na akcijo zelo do-
bro pripravljeni. Pes je tatove po-
diral in tekel za njimi. Nekaj
tatov smo celo ranili. Ko smo jih
dobili in jim nadeli lisice, so
LUJZEK
Dober den vsoki den! Moren se
Vam najpret pohvoliti, da sen
hija na 50-letnici našega Ted-
nika. Fajn smo se meti. Ta stori
smo spomine obujali, ta mlodi pa
so plesali po taktih Alfija Nipiča
in jegovih muzikantov. Saj ste
vena kaj čuli, saj je bija po radiji
indirektni prenos. Toti ta stori
Tednikovi sodelavci, notranji in
zunanji, smo ugotovlali, da smo
že boj sive forbe, enim pa so že
tudi lasje doj z glave pobegnoli.
Tokšni so pač zakoni narave ali
kak bi reka moj sosid Juža: proti
vetri je žmetno lulati. Kaj se lu-
laja tiče, se vam moren pohvoliti,
da meni iz leta v leto višje nese.
Včosik sen lehko por metov od
sebe poškropa, zaj pa mi že višje -
po kolenih pocurlja.
Bija sen tudi na občnem zboru
Društva vinogradnikov in sad-
jarov v Juršincih. Večina jih je
jomrala, ke majo še pune
polovjoke lenskega vina in ga
nemrejo nikan odati. Resen je
sramota, da naša vloda iz Make-
donije vino uvoza, duma pa še s
svojim vinom ne vemo, kon bi ga
vlevali. Guči so, da gre za nekšno
vezano trgovino - Makedonci vze-
mejo od Gorenja šporhete in
drugo belo tehniko, namesto
dnara pa nam vino pripelajo.
Čuja se celo, da bomo s totega
vina jesih oziroma kis delali.
Prav je reka magister Tone Vo-
dovnikov, da je kis dober za obk-
lodke in si bomo lehko z njimi
glavobol vročili. Samo da bi jaz
priporoča tote obklodke tistim
pametnjakovičom, ki tokšne
meddržovne posle skleplejo in še
boj siromašijo slovensko vi-
nogradništvo. Ker je zaj po vi-
nogradništvi vdara še novi
prometni zakon in občutno
zmajša potrošnjo vina, je resen
hujdič. Je prav reka eden od kole-
gov, da zaj celi den Švica na njivi
ali pa v gorici in pije vodo, vino
pa si potli zvečer duma natoči,
gdo si že pižamo obloči. Prav je
napisa ovokrot sadjor Šilec iz Vi-
tomarcov, da je vejka oslarija, ke
ti za en vejkši prekršek lehko vze-
mejo vsa vozniška dovoljenja
naenkrat - od traktorskega do
avta in motora. Ostonejo ti samo
še noge, žal pa se z njimi ne do
orati in voziti.
Zadosti za gnes. Lepo vas po-
davljam. Dobro se jemljite.
LUJZEK
'c^Mladi dopisniki
prišli policisti in jih odpeljali.
Nas pa je že čakal helikopter na
bližnjem travniku. Za tako dobro
opravljeno delo smo bili pohval-
jeni. To je bila ena naših naju-
spešnejših in nevarnih akcij.
Marko Stramič, 6.a,
OŠ Videm
DODATNI POUK
Dodatni pouk
je za vsevedke,
za vse nas,
za same petke.
Učiteljica nas izbere,
pridne cvetke.
Drugi vsi gredo domov,
mi treniramo za petke.
Eva Hojski, 3.a,
OŠ Breg
NAŠA NOVA ŠOLA
Minilo je že kar nekaj časa, odkar
je naš kraj Zavrč dobil lepo, novo
šolo. Ponosni smo nanjo,
predvsem mi otroci. Vsako jutro
nas lepo sprejme v svoje čiste,
svetle učilnice, ki so lepo
opremljene. Učenci zelo radi pos-
lušamo navodila učiteljev in se po
njih tudi ravnamo. Res je, da smo
tudi včasih nemirni in bi šolo
najraje podrli. Ampak kje bi po-
tem telovadili, malicali, se učili?
Ko se je stara šola podrla, nismo
imeli dovolj dobrih pogojev za
športno vzgojo. Danes pa je dru-
gače. V novi telovadnici lahko te-
lovadimo z žogami, kolebnicami,
blazinami, na voljo imamo veliko
stvari. Tudi v šolski kuhinji in je-
dilnici je lepo pokramljati. Z ma-
lico smo zelo zadovoljni, kaj šele
s kosili. Na šoli nam dolgčas pre-
ganja radio Petkica. Med odmori
radi prisluhnemo svojim prijatel-
jem in vrstnikom, pa tudi tova-
rišem. Sprosti nas tudi glasba, pa
naj bo domača ali tuja. Na šoli
imamo tudi pridne pevce mladin-
skega in otroškega pevskega zbo-
ra. Učenci se udeležujemo raznih
tekmovanj, vključujemo se v raz-
ne krožke, predvsem pa tiste, kjer
se mnogo naučimo. Tudi učitelji
so prijazni, predvsem takrat, ko
smo pridni in delamo domače na-
loge. V učilnicah imamo tudi te-
levizorje, videorekorderje, glas-
beni stolp, pa tudi učilnico s pri-
pomočki, ki nam služijo za šolski
radio. V šoli gostujejo tudi vne c
in učenci male šole. Otroci se radi
igrajo s plišastimi igračkami,
kockami, punčkami, avtomo-
bilčki, radi pa tudi rišejo. Veseli
so, če jih obiščemo starejši
učenci. Na šoli ne manjkajo tudi
kabineti, zbornica, tajništvo, pi-
sarna za ravnatelja in velika gar-
deroba.
Veseli in ponosni smo na novo
šolo. Upamo, da bojtakšna, kot je
danes, tudi ostala. Že na mnogih
šolah smo opazili razne grafite,
mi pa se bomo potrudili, da bo
šola ostala lepa in čista. Ko smo
prvič stopili vanjo, smo želeli, da
bi šola dočakala vsaj toliko let,
kot jih je stara učilna zidana. A
ker se vsak mesec kontrolne kar
vrstijo, si že včasih mislimo dru-
gače.
Aleksandra Hrženjak,
OŠ Zavrč
BILA SEM ŠOLA
Bil je 1. september. Sonce je sijalo
z neba, ki je bilo brez vsakega
oblačka. Gospod hišnik je odprl
moja velika škripajoča vrata in
učenci so veselo pritekli v moje
velike učilnice. Odprli so okna,
dvignili rolete, da je toplo sonce
ogrelo mojih pet učilnic. Tova-
rišice so odprle okna zbornice in
jo prezračile. Knjižnica je bila se-
veda še temna, ko je vanjo stopila
neka učenka in sonce je obsijalo
knjige, ki so bile spočite in pri-
pravljene na novo branje. Mihec
je malce zamudil, ampak nič hu-
dega - moram vam povedati, da
on ni maral šole, ker je mislil, da
ga v šoli učitelji "mučijo", kakor
je govoril okrog in strašil še dru-
ge učence in manjše, predšolske
otroke.
Pouk je hitro mineval, učenci, ki
so bili prej v mojih razredih, so se
odpeljali v druge šole, saj sem
imela le pet razredov. Učitelji in
ravnatelji so začeli razmišljati o
prizidku. Tudi sama sem se vese-
lila tega, da dobim prijatelja, am-
pak nisem vedela, ali sem dovolj
močna in vzdržljiva, kajti stara
sem bila 108 let. Ko so prišli stro-
ji, gradbeniki, tovornjaki, so
začeli kopati. Kopali so in kopali,
dokler se niso pojavile prve, a
zelo velike razpoke po mojih učil-
nicah. Učiteljice so otroke poslale
domov. Zvečerilo se je, vso noč so
v meni pokale stene, kar me je
zelo bolelo, tu in tam so bile
bolečine tako močne, da sem
potočila marsikatero solzo. Boje-
vala sem se z vso močjo;^ vendar
sem se nazadnje podrla. Žalostna
sem gledala vesele otroke, ki so se
veselili in mislili, da bodo sedaj
počitnice. Obrazi učiteljic so bili
zaskrbljeni - kje bo potekal pouk.
Nekaj me je zelo začudilo: ko sem
pogledala Mihca, sem opazila sol-
zo, kar me je naredilo srečno - to-
rej me je imel rad. Pustila sem
mesto novi šoli, moja duša pa še
vedno lebdi - živi v novi šoli.
Blaženka Gavez,
OŠ Zavrč
SLONČEK
Jaz sem slonček
iz džungle doma,
kjer živi moja mamica.
Pišem pismo moji teti
v Ameriko, stricu pa
v Španijo.
Zraven tudi kaj narišem,
ampak skoraj več
napišem.
Kadar teta pride k meni
na obisk,
stečem k njej
kot hiter blisk.
Zelo rad tudi jem,
ampak včasih na dieto grem.
Zabavam se rad
kot dolgouhi, dolgouhi škrat.
Tudi v disko grem
in zaplešem kot fenomen.
TV gledam vsak dan,
delam se, kot da nisem zaspan.
Kadar ura je deset,
moram jaz še kar bedet.
Kadar ura je enajst,
jaz v sanje se podam,
da pričakam drugi dan.
Marko Dugalič, S.a,
OŠ Kidričevo
Katja Jurič, 8.c, OS Olge Meglič
fCDNIK ■ Četrtek, 18. junij 1998
25
Športne noviie
flRtLSTVO m
I krog lige
^hodne regije
področju občin Gornja Rad-
^na, Ljutomer, Miu^lca Sobota,
fpndava in Ormož, kar za šponno
^elstvo pomeni vzliodna regija,
•j bil organiziran 1. krog regijske
j ge v športnem streljanju z malo-
uibrsko serijsko puško ekipno
jjj posamezno. Nastopilo je 13
ll^p oziroma 40 ix)sameznikov.
OjTtioški strelci so si priborili prvi
jlve mesti ekipno in prva tri posa-
^g^no. Ekipna uvretitev: 1. SD
^ož 731 krogov; 2. SD TSO
726 krogov; 3. SD Vojašnica MS
714 krogov. Posamezne uvrstit-
ve; 1. Boštjan Špacapan, TSO, 253
jjfogov; 2. Andrej Stanič, Ormož,
252 krogov; 3. Stiven Vočanec,
Ormož, 251 krogov; 4. Iztok Ka-
pun, MS, 244 krogov; 5. Aleksan-
der Premuš, TSO, 241 krogov.
Lukner
jUDOm
Juršiniani I
medaljami in pokali
v soboto, 30. maja, so se jitršin-
ski judoisti udeležili drugega po-
kala v Jakobu pri Lenartu, la ga je
organiziral Judo klub Železničar
iz Maribora s pomočjo OŠ Jakob,
in dosegli odlične rezultate ter na
koncu ekipno drugo mesto. 6. ju-
nija pa so se z osmimi tekmovalci
udeležili mednarodnega tekmo-
vanja na Jesenicah. Prva mesta so
osvojili: Aleš Horvat, Klemen
Hrga, Denis Hrga in Martina
Hrga, druga mesta pa: Peter Ku-
harič, David Slodnjak, Klavdija
Ljubeč in Damjan Fras. Na tek-
movanju je sodelovalo več klubov
iz cele Slovenije in Hrvaške.
Ekipno so osvojili odlično drugo
mesto.
Jože Marin
PADALSTVO #
Peti na pokalu
Alpe-Jadran
Padalska ekipa Ptuja je v Opatiji
na evropskem pokalu - tretjem
poalu Alpe-Jadran - osvojila peto
mesto, kar je do sedaj največji
uspeh te ekipe v postavi Aleksan-
der Čuš, Gorazd Vindiš, Igor
Glažar, Boris Janžekovič in Mi-
lan Jurič. Nastopilo je šestindvaj-
set ekip. Med mladinci posamez-
niki je slavil Milan Jurič, Boris
Janžekovič (oba Ptuj) pa je bil
tretji.
Milan Krajnc
KRSHO, uutomer/ naporen konec tedna za
kasače
itFko iupanw Prlelrl|e
v SOBOTO V KRŠKEM NAJHITREJŠA TESSEL TINA, V NEDEUO PA V UUTOMERU
AaiVE LEBER - ATRAKTIVEN NASTOP ŽUPANOV IN POGUMNA VOŽNJA MIROSLAVA
LUCIJA S KOBILO LADY HOLLY, LUDVIK BRATUŠA DRUGI, VILI TROFENIK TRETJI
v Ljutomeru je bil minulo ne-
deljo deseti tekmovalni dan za
kasače v letošnji sezoni, ki so ga
popestrili še z dirko županov
prleških občin. Zmagal je ptujski
župan Miroslav Luci pred gosti-
teljem iz Ljutomera Ludvikom
Bratušo in ormoškim županom
Vilijem Trofenikom. Sicer pa so v
Ljutomeru pripravili osem izjem-
no privlačnih kasaških dirk, ki so
raovič postregle z izvrstnimi re-
zultati in rekordi. V prvem nasto-
pu je dveletni žrebec Devon MS
na vajetih Marka Slaviča s kilo-
metrskim časom 1:18,3 postavil
nov državni rekord za dveletne
kasače in napovedal bleščečo ka-
riero.V osre^ji dirki najboljših
kasačev slovenske reje je četrtič
z^red slavil Demos MS, ki ga je
vozil evropski prvak Marko Sla-
vič, dirko mednarodnega razreda
pa je dobil Active Leber na vajetih
Milana Žana iz Ljubljane.Dosegel
je kilometrski čas 1:14,7 in postal
drugi najhitrejši kasač doslej na
slovenskih hipodromih.V lepem
^Temenu je dobro pripravljeno
prireditev spremljalo 1500 nav-
dušenih ljubiteljev kasaštva.
'Manj gledalcev je bilo v soboto
Krškem, saj je organizatorjem
Ponagajalo vreme. Trikrat so
fnagali Mariborčani, dvakrat
Šentjernej in Brdo, ena zmaga pa
ostala doma.To nedeljo pa bo
^burljivo na lenarškem hipo-
dromu Polena, kjer bodo poleg
l^asaških dirk organizirali še tek-
movanje kmečkih dvovpreg.
Rezultati dirk iz Krškega: L
^rka, avtostart za 3-letne
•kasače, 1600 m, zaslužek do 50
tisoč SIT: 1. Bonney M (Lov-
^^nčič, Maribor) 1:21,5,2. Deko-
^^Hočevar, Lj. Stožice) 1:21,8
3. Frisky (Slana, Ljutomer)
2. dirka, avtostart za 3-5-
letne kasače, 1600 m, zaslužek do
100 tisoč^SIT: 1. Valentino II
(Knecht-Šilak, Maribor) 1:22,5,
2. Felicia (Jagodic, Brdo) 1:22,5
in 3. Leon (Zagorc, Šentjernej)
1:22,9; 3, dirka, avtostart za 3-
12-letne kasače, 1600 m, zaslužek
do 200 tisoč SIT: 1. Ita Rina
(Les, Šentjernej) 1:20,5, 2. Play-
boy (Crnkovič, Komenda) 1:20,8
in 3. Egidij (Cerar, Lj.Stožice)
1:22,3; 4. dirka, avtostart za 3-
12-letne kasače, 1600 m, zaslužek
do 350 tisoč SIT: 1. Suriya (Ma-
letič, Šentjernej) 1:20,7,2. Vicky
Crown (Orel, Lj. Stožice) 1:21,3
in 3. Fibera (Vidic, Brdo) 1:21,5;
5. dirka, avtostart za 3-12-letne
kasače, 1600 m, zaslužek do 600
tisoč SIT: 1. Jovanka (Šubic,
Brdo) 1:20,3, 2. Condren (Gor-
janc, Brdo) 1:20,3 in 3. Polonca
(Kos, Ljutomer) 1:20,9; 6. dirka,
avtostart za 3-12-letne kasače,
1600 m, zaslužek do 800 tisoč
SIT: 1. Dalli Lobell (Plečko,
Maribor) 1:19,4, 2. Lepi B (Gor-
janc, Brdo) 1:20,2 in 3. Agil (An-
tončič, Šentjernej) 1:20,4; 7.
dirka, avtostart za 3-12-letne
kasače, 1600 m: 1. Armena (Ma-
rinšek, Brdo) 1:18,4, 2. Ahaja
Qa. Sagaj, Ljutomer) 1:18,7 in 3.
Jason B (Gorjanc, Brdo) 1:18,8;
8. dirka, avtostart za 3-12-letne
kasače, 1600 m: 1. Tassel Tina
(Slavič, Krško) 1:16,5, 2. Soul-
man (T. Makoter, Ljutomer)
1:16,6 in 3. Whiteland Fonzi
Genko, Lj. Stožice) 1:19,1.
Rezultati dirk iz Ljutomera: 1.
dirka, avtostart za 2-letne
kasače, 1600 m: 1. Devon MS
(Slavič, KD MS Ključarovci)
1:18,3, 2. Fortuna C Lee (Mako-
vec, Ljutomer) 1:19,7 in 3. Fil-
der (Hanžekovič, Ljutomer)
1:22,2; 2. dirka, avtostart za 3-
letne-kasače, 2100 m, zaslužek
do 100 tisoč SIT: 1. Dijana
(Plečko, Maribor) 1:22,8,2. Fista
(Seršen, Ljutomer) 1:22,8 in 3.
Crown (Puhar, Ljutomer)
1:24,3; 3. dirka, avtostart za 3-4-
letne kasače, 2100 m, zaslužek do
200 tisoč SIT: 1. Rion (Puhar,
Ljutomer) 1:23,6, 2. Serka B (Je-
kovec, Visoko) 1:23,6 in 3. Veno
(Kolar, Ljutomer) 1:24,0; 4. dir-
ka, avtostart za 3-12-letne
kasače, 2100 m, zaslužek do 350
tisoč SIT: 1. Arnie MS Jan,
Bled) 1:19,7, 2. Mister Lobell
Qa. Sagaj, Ljutomer) 1:19,9 in 3.
Honey Goal (J. Makoter, Ljuto-
mer) 1:20,4; 5. dirka, avtostart za
3-12-letne kasače, 2100 m, zas-
lužek do 550 tisoč SIT: 1. Dali G-
Sagaj, Ljutomer) 1:20,5, 2. Chaj-
kovsky (Hrovat, Lj. Stožice)
1:20,7 in 3. Fabian (Slana, Ljuto-
mer) 1:21,3; 6. dirka, avtostart za
3-12-letne kasače, 1600 m, zas-
lužek do 900 tisoč SIT: 1. L
Quen (Heric, Ljutomer) 1:18,1,
2.	Meri Lobell (Babič, Ljutomer)
1:18,3 in 3. Doris MS (Marinšek,
Brdo) 1:18,5; 7. dirka, dirka
županov občin Prlekije: 1. Mi-
roslav Luci,Ptuj, 2. Ludvik Bra-
tuša, Ljutomer, 3. Vili Trofenik,
Ormož; 8. dirka, avtostart za 3-
12-letne kasače, 1600 m: 1. De-
mos MS (Slavič, KD MS
Ključarovci) 1:17,2, 2. Rosso B
(Crnkovič, Ljutomer) 1:18,6 in
3.	Koran Keystone (Tramšek,
Ljutomer) 1:19,0; 9. dirka, av-
tostart za 3-12-letne kasače, 1600
m: 1. Active Leber (Žan, Lj.
Stožice) 1:14,7, 2. Benjamin C
Lee (J. Makoter, Ljutomer)
1:15,3 in 3. Fighter Sund (Vu-
kosavljevič, Lj. Stožice) 1:15,4.
M.Toš
JUDO
hlitnumam
Po osvojenem tretjem mestu na
Jialnem tekmovanju ekipnega
^nskega prvenstva Slovenije,
® katerem so tekmovalci J K
^rišnica osvojil že peti ekipni
l^okal v tem letu, dva pa tudi v
'•ni, se je v nedeljo, 7. junija,
'J. pokalu Istre v Izoli izkazal
jj^i^i predstavnik JK Gorišnice
tekmovanju Miran Plošen-
l^ad^ ^^^"irju so se v konkurenci
aetov in članov pomerili tek-
^^an Plošenjak postaja naj-
oari ' ^ ^'oveniji v kategoriji
° "^00 kg
movalci 10 držav in 29 klubov.
Pri kadetih so bili najuspešnejši
tekmovalci iz Romunije in
Madžarske, pri članih pa so iz-
stopali tekmovalci Poljske in
Češke. Miran Plošenjak je zelo
uspešno predstavljal svoj klub,
saj je v kategoriji nad 100 kg
osvojil prvo mesto, zelo atraktiv-
no pa je že drugič gladko prema-
gal najtežjega judoista Slovenije,
več kot 145 kg težkega Janeza Ce-
raja iz Celja. Zmaga Plošenjaka
je bila edino osvojeno prvo mes-
to v članski konkiu-enci na tem
turnirju.
Miran Petek
nogomet
Lahko bi bilo bolie
Včeraj je padel nogometni zastor tudi v Slove-
niji. Vse kvalifikacijske tekme za popolnitev lig
oziroma obstanek ali napredovanje so v senci
največjega športnega dogodka v letu 1998, sve-
tovnega prvenstva v nogometu, ki poteka v
Franciji.
Nogometaši Aluminija so dosegli, kar so načrto-
vali, to pa ne vetja za ptujsko Dravo, ki je pred
pričetkom sezone imela večje ambicije, ki so sega-
le celo proti prvi slovenski nogometni ligi. Vendar
je jesenski del tekmovanja bil katastrofalen. Okre-
pitve so prišle in odšle, menjavali so se trenerji, le
pravega in predvsem želenega rezultata ni bilo od
nikoder. V drugem delu prvenstva so morali po-
novno graditi ekipo. Ta del je bil veliko uspešnejši
in celo zelo blizu je bilo četrto mesto, ki bi vodilo v
kvalifikacije za 1. ligo. Sicer pa je minula sezona za
ptujski tabor nauk, kako se v bodoče ne bi smelo
delati. Sedaj se v klubu pospešeno pripravljajo na
novo tekmovalno sezono in želimo jim, da ustvarijo
in dosežejo tisto, kar si najbolj želijo, vendar v me-
jah realnosti. Do kod pa to seže, bo vsekakor poka-
zal čas.
Pri Aluminiju v Kidričevem so na koncu vseeno
zadovoljni. Prav v zadnjem srečanju so si uspeli
priigrati obstanek med drugoligaši. Pri njih je bilo
ravno obratno kot pri ptujski Dravi: v prvem delu
tekmovanja so zaigrali zelo dobro in si nabrali kar
veliko število točk, pomlad pa je bila skoraj kata-
strofalna. Časa za ocene bodo v Kidričevem imeli
dovolj, seveda pa brez sprememb v igralskem ka-
dru ne bo šlo. Zavedati se morajo, da v naslednji
tekmovalni sezoni iz 2. lige izpadejo kar štiri
moštva. Sicer pa so uredili objekte, ki bodo služili
naslednjim generacijam. Nekaj krogov pred kon-
cem tekmovanja je prišlo do sprememb v vodstvu
kluba. Vse pa se je, kar se tiče obstanka, srečno iz-
teklo.
Tako bo tudi v naslednji sezoni na programu
"večni stari dobri derbi", ki privabi izjemno veliko
gledalcev tako na Ruju kot v Kidričevem. Časa za
priprave na novo sezono je dovolj. Glede na
vloženo delo bodo rezultati kaj hitro vidni. Sicer pa
večina ljubiteljev nogometa nima časa za
spremljanje slovenskega nogometa, ampak so vse
misli usmerjene v Francijo. Naj živi nogomet!
Danilo Klajnšek
PTUJ / os dr. uudevita pivka
Pretekli petek so na osnovni šoli
Dr. Ljudevita Pivka v Ptuju izbirali
najboljšega športnika in športnico
šole. V šolskem letu 1997/98 so
učenci in učenke sodelovali na veli-
ko športnih tekmovanjih. Udeležili
so se področnih iger mariborske re-
gije v Slovenski Bistrici. Tam so se
pomerili v atletiki, kjer so osvojili
kar štiri prva mesta, v nogometu,
kjer so bili fantje drugi, in v roko-
metu, kjer so dekleta zmagala in si
pridobile pravico za nastop na re-
publiškem pofinalu v Lendavi, kjer
so prav tako zmagala (okrepljena so
bila z dvema igralkama OŠ Gustava
Šiliha iz Maribora).
Na državnih igrah v Celju so dek-
leta v finalu prepričljivo premagala
ekipo Gorenjske z rezultatom 8:2.
Najboljša igralka in strelka je bila
učenka ptujske šole Petra Zuran.
Vodja ekipe je bila učiteljica šport-
ne vzgoje Marjeta Murko. Dosegli
pa so tudi odlično drugo mesto v
skoku v višino, kjer je Tadej Mun-
da postavil tudi rekord šole (147
cm).
Za najboljšega športnika so tako
izbrali Tadeja Munda, na drugo
mesto se je uvrstil Goran Golubič
in tretje Zlatko Krajnc. Pri dekle-
tih je slavila Sonja Petrovič pred
Suzano Muster in Petro Žuran.
Učenci so ob tej priložnosti pri-
pravili pod mentorstvom učiteljev
Franca Horvata in Zore Bajič raz-
stavo izdelkov, nastalih pri pouku
tehničnega pouka. Ravnatelj Rudi
Lenart je ob tem povedal: "Upam,
da se bomo tudi naslednje šolsko
leto udeležili športnih iger v
takšnem številu."
Milan Krajnc
Rokonietašice najboljše v državi
JVIALI NOGOMET /
KVALIFIKACIJSKA
TEKMA ZA VSTOP V
2. LIGO
Gosf/šče
Pri Tonetu - KMN
Kriievii5:2/I:2/
STRELCI: 0:1 Ropoša/6/, 0:2 Os-
terc /11/, 1:2 Kocmut /30/, 2:2 Koc-
mut /43/, 3:2 Kurbos /46/, 4:2
Žvegla /52/, 5:2 Pihler /58/.
KMN PANTER: B. Krajnc, Be-
denik, Pihler, kurbos, Ladinek,
^mšak. Kralj, R. Krajnc, Kocmut,
Žvegla.
Domači nogometaši so dosegli
povsem zasluženo zmago tudi v
povratnem srečanju in se tako uvr-
stili v 2. SMNL. Toda začetek je bil
zanje izredno črn. Gostje so hitro
povedli in prav tako dosegli še dru-
gi zadetek. Kazalo je, da je sanj
domačih o napredovanju konec.
Zelo vroče pred domačimi vrati je
bilo tri minute pred koricem, ko je
gostujoči napadalec D. Žnidarič iz
ugodnega položaja zadel desni vrat-
nik. Kazen je hitro sledila in do od-
mora so domači uspeli rezultat
znižati.
V nadaljevanju srečanja pa so gle-
dalci lahko videli povsem drugačno
igro domače ekipe. Najprej so uspe-
li rezultat izenačiti in kaj hitro
preiti v vodstvo. Zraven zanesljive-
ga vodstva so ptujski nogometaši
zamudili še veliko priložnosti za za-
detek. Proti koncu srečanja so po-
novno poizkusili zapretiti gostje iz
Križevcev, vendar je ostalo pri vi-
soki domači zmagi.
Danilo Klajnšek
Al KI DO
Wefim ^tmrmlla n^^rmr
Bruno Krajnc, Aleš Doliška in Matjaž Satler so na Akademiji
borilnih športov v Ptuju opravili izpit za mojstre aikida (1.
DAN - prva mojstrska stopnja) in sodijo v tretjo generacijo ai-
kidok, ki so si ta naziv pridobili na Ptuju.
Naziv so položili pred izpitno ko-
misijo, v kateri so bili mojstri
Aljoša Horvan, Andrej Pulko, Ja-
nez Cvetko in ki ji je predsedoval
Silvester Vogrinec, strokovni vodja
akademije. Zraven praktičnega pri-
kaza veščine so opravili tudi pred-
metnik 12 izpitov in predložili di-
plomske naloge.
Krajnc, Doliška in Satler se z ai-
kidom ukvarjajo pet let. Sodelovali
so na prvem tekmovanju te veščine
v Sloveniji in na odprtem držav-
nem prvenstvu, na katerem so v po-
sameznih disciplinah osvajali prva
mesta. So v redni sestavi demo tea-
ma ABŠ, ki demostrira aikido na
karate turnirjih, kickboxing
prvenstvih in budo gala showih v
Sloveniji in Hrvaški. Aikido je ja-
ponska borilna veščina goloroke sa-
moobrambe, ki je zaslovela
predvsem zaradi hollywoodskih fil-
mov Stevena Segala. Na Ptuju jo
gojimo sedmo leto, v Sloveniji pa jo
je razen na Ptuju moč vaditi še
samo v Mariboru in Ljubljani.
Zadnji teden v maju so se na Aka-
demiji borilnih športov končala vsa
izpitna polaganja za nazive v kara-
teju, aikidu in kendu. Položenih je
bilo 52 pasov. Višje nazive so si pri-
dobili: karate: Dejan Ozvatič (ju-
niorski črni pas -1. DAN), - aikido:
Franc Majhen (1. KYU rjavi pas) in
v kendu: Janez Cvetko, Bruno
Krajnc, Mitja Petrič in Robert
Markež (1. KYU rjavi pas).
Liljana Vogrinec
Tretja generacija mojstrov aikida: Bruno Krajnc, Matjaž Satler in
Aleš Doliška (z leve)
f^pMIK ■ Četrtek, 18. junij 1998
OGiASf m aBJMfe
21
BORL / super pop poroka
Porotni "dt^'
Nafalile in Gregorja
Minulo soboto se je v Sloveniji gotovo poročilo precej mla-
dih paro> največjo pozornost pa sta s svojim dejanjem
vzbudila Natalija ^^selič in Gregor Martinjak, zmagovalca
Super pop poroke meseca junija. Za nagrado sta dobila
veličastno poroko z vsem pripadajočim pompom in
bliščem. Natalija si je žc ud malih nog želela veliko, raz-
košno, predvsem pa nekoliko nenavadno poroko in v sobo-
to se ji je želja uresničila.
Poročni dan je bil za zaročenca
dokaj naporen, saj so se ak-
tivnosti pričele že dopoldne, ko
sta si ogledala Dominkovo
domačijo, kjer so ju pričakale in
z domačimi jedmi pogostile lu-
karice iz Moškanjcev Nato sta se
podala na letališče v Moškanjcih
in se popeljala v modre višave,
od koder sta se spustila še na
zadnje resne priprave pred poro-
ko - obvezen obisk pri frizerju,
kosilo in ob 18.30 uri se je
poročna kolona napotila proti
gradu Bori. Pred grad so ju pri-
peljale konjske vprege v
odličnih kočijah, spremljali pa
so ju kopjaši iz Markovcev in
konjeniki haloške konjenice.
Pred vhodom na prireditveni
prostor je njuno pot presekala
šranga, ki so jo pripravili člani
folklorne skupine Sava Kranj in
tamburaška skupina Bisernica iz
Reteč. Pokazati sta morala kar
precej spretnosti, olajšali so ju za
kakšen tolar in pot je bila prosta.
Na prireditvenem prostoru ju je
čakal bogat program, v katerem
se je zvrstilo okrog 240 nastopa-
jočih. Poleg svatov so si ga ogle-
dali tudi številni gledalci. Rože
za nevesto so prijadrale z neba,
za kar so poskrbeli padalci.
Potem pa je šlo zares. V čudo-
vitem prostoru borlskega gradu,
ki bo poslej menda še večkrat
gostil mladoporočence, je
zaročenca poročil gorišniški
župan Slavko V^senjak. Potem
ko sta glasno povedala svoj "da",
pa se je veselje nadaljevalo s sku-
pino Štajerski baroni. Organiza-
tor je pozabil edino na vreme, ki
mu jo je z izjemno nizkimi tem-
peraturami pošteno zagodlo.
vki
Foto M. Slodnjak
PTUJ / pri fabjanovih ob mlinski ulici
Vzdrževalna dela so
lahko tudi uniiujoia
Da ljudem ni vseeno, kaj se dogaja z okoljem, ki ga
slu-bno čuvajo, negujejo in dodatno bogatijo, je pokazal
petkov telefonsid klic Fabjanovih iz Mlinske ulice 2/a v
Ptuju. Poklicali so nas, ker so jim vzdrževalci Studenčnice
dobesedno porezali rastlinje (perunike, irise in praprot),
ki so ga z veliko ljubeznijo zasadili in negovali. Rastlo je
tik ob vodi, v njem so svoj svet imele tudi race in druge
živali, ki so se tu tudi z njihovo pomočjo ponovno naselile.
V manj kot treh desetletjih,
kolikor živijo ob Studenčnici, so
Fabjanovi tako kot drugi bližnji
sosedje veliko naredili, da je Stu-
denčnica ponovno postala voda
(suho korito so zajezili) in da v
njej živijo krapi, raki, celo rečne
školjke, ki jih sicer ob
nedeljskem obisku nismo videli,
ker je deževje naredilo svoje.
"Človek uživa v tej idiliki ob
vodi, izraža zadovoljstvo, da ta
svet znova polno živi, pa doživiš
tako opustošenje. Vemq da je
treba potok vzdrževati, vendar
ne tako, da uničujejo svet ob
njem. Pa še to me jezi, ker je po-
rezano rastlinje tako, kot je
padlo, tudi ostalo, nihče se ni
potrudil, da bi ga odstranil. Da
je ena praprot ostala in je niso
porezali, ima verjetno zaslugo
naš pes, ki ljubosumno čuva ta
naš predel ob potoku, v katerem
je trenutno tudi okoli 50 rac, v
zimskem času pa jih je tudi do
150. Najbolj pa me jezi, da je ne-
daleč vstran od nas Studenčnica
resnično zapolnjena s smetmi,
teh pa se niso lotili. Poleg tega pa
so tudi oskubili predel, kjer so
gnezdile race. Z vzdrževalci Stu-
denčnice je tokrat 'odšla' tudi
kalužnica, ki je komaj pričela
rasti. Prepričana sem tudi, da če
bi mi nekritično posekali
rastlinje ob Studenčnici, bi za-
gotovo dobili katerega od
pozdravov inšpektorjeA^" je
ogorčeno hitela pripovedovati
'Btjana Fabjan, ki pričakuje po-
jasnilo vzdrževalcev Stu-
denčnice za takšno početje.
MG
Ob Studenčnici so vzdrževalci pokosili perunike,
irIse in praprot.	Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / OB PRAZNIKU DRŽAVNOSTI
Tek ob meiah Sloventie
'Ekaški klub Maraton prireja 7. tek ob slovens-
ki meji v počastitev dneva državnosti. Izvirna in
enkratna ideja ptujskih maratoncev je nastala
pred sedmimi leti ob razglasitvi samostojne Slo-
venije. 'Ekači tekaškega kluba Maraton so od ta-
krat že šestkrat ob tekli 1200 km dolgo slovensko
mejo. 'Ek je trajal neprekinjeno štiri dni in noči.
Za letošnji tek pa so pripravili korenite spre-
membe. Na njem bo prvič sodelovalo več ekip,
ki bodo med sabo tekmovale. Udeležbo so že
potrdile športna enota Slovenske vojske, mi-
nistrstvo za notranje zadeve, ekipa Radenske in
'Ekaški klub Maraton Ptuj. 1k se bo začeT20. ju-
nija ob 17. uri pred Mestno hišo na Ptuju, konec
prve etape pa bo 21. junija ob 20. uri v Logarski
dolini. Od tam se bo nadaljeval 22. junija ob 7.
uri in ob 20. uri se bo druga etapa končala v Bo-
vcu. Tetja etapa bo trajala od 6. do 20. ure in se
končala v Piranu, četrta se bo začela 24. junija ob
5. uri v Kozini ter končala šest kilometrov pred
Novim mestom ob 20. uri, zadnja etapa pa se bo
pričela 25. junija ob 8. uri in končala ob 20. uri
pred Mestno hišo na Ptuju.
Miian Krojne
SLOVENSKA BISTRICA • V
prostorih Ljudske univerze Slo-
venska Bistrica bo danes (18.
junija) ob 17. uri odprtje razsta-
ve "Pohorje, Haloze in Dra-
vinjske gorice - naš skupni
življenjski prostor". Z izdelki in
raziskavami se bodo predstavili
udeleženci javnih del. Razstava
bo odprta do 27. junija.
PTUJ • V četrtek, 18. junija, bo
ob 19. uri v dvorani ptujske
glasbene šole koncert ženske-
ga pevskega zbora DPD Svo-
boda Ruj, ki poje pod
vodstvom Mitje Gobca, in
ptujskega noneta, ki ga vodi Fi-
lip Maučič.
PTUJ • V petek, 19. junija, bo
ob 12. uri v Mestni hiši razstava
fotografij Utrinki iz življenja
gozdov Ivana Potrča, diplomira-
nega inženirja gozdarstva.
VELIKA NEDEUA • KD Simo-
na Gregorčiča bo pod
vodstvom Lojzeta Matjašiča po-
novno uprizorilo na prostem
Miklovo Zalo. Predstave bodo
19., 20., 21., 25., 26., 27. in 28.
junija, vedno ob 20.30.
SLOVENSKA BISTRICA • Za-
vod za kulturo Slovenska Bistri-
ca vabi v okviru drugih Staro-
bistriških večerov na koncert
Greentovvn Jazz Banda, ki bo v
petek, 19. junija, ob 21. uri na
notranjem grajskem dvorišču.
MAJŠPERK • V veliki dvorani
TVI bo v soboto, 20. junija, ob
18. uri osrednja slovesnost ob
50-letnici delovanja DPD Svo-
boda Majšperk, ki jo bodo
združili s praznovanjem dneva
državnosti. Osrednji del progra-
ma bodo prispevali člani moš-
kega pevskega zbora, ki praz-
nuje 50-letnico delovanja in ga
vodi zborovodja Stanko Vedlin.
PTUJ • V soboto, 20. junija, bo
ob 21. uri na dvorišču minorits-
kega samostana gala koncert
Tereze Kesovija.
PTUJ • V nedeljo, 21. junija, bo
ob 11. uri v križnem hodniku
dominikanskega samostana
matineja, na kateri bo Pokra-
jinski muzej Ruj predstavil ne-
kaj na novo restavriranih
rimskih steklenih posod.
SPODNJA POLSKAVA •
Zveza kulturnih društev Slo-
venska Bistrica ter KUD Gasils-
ka godba Spodnja Polskava va-
bita na 21. medobčinsko
srečanje pihalnih orkestrov
Spodnja Polskava '98, ki bo v
nedeljo, 21. junija, ob 15. uri.
VIDEM • V nedeljo, 21. junija,
bo ob 16. uri v dvorani nove
občinske stavbe koncert
domače tamburaške skupine,
ki jo vodi Jože Šmigoc, ob 75-
letnici njenega delovanja. Nas-
topili bodo tudi gostje, tambu-
raška skupina iz Cirkulan pod
vodstvom Boštjana Polajžerja.
Učenci videmske šole bodo
predstavili raziskovalno nalogo
o tamburaših v Vidmu.
PTUJ • V nedeljo, 21. junija, bo
ob 20. uri v refektoriju minorits-
kega samostana koncert
ženskega noneta Vivere iz Slo-
venske Bistrice.
PTUJ • Na dvorišču minorits-
kega samostana bo v sredo,
24. junija, ob 21. uri gostovalo
Mestno gledališče ljubljansko s
komedijo Štajerc v Ljubljani.
SLOVENSKA BISTRICA • V li-
kovnih salonih bistriškega gra-
du razstavlja do 10. septembra
svoja dela akademski slikar
Drago Ačko.
KINO PTUJ • Ta teden vrtijo
ob 19. in 21. uri film Zadnji uda-
rec, nato pa od 23. do 28. junija
prav tako ob 19. in 21. uri film
Gospod Magoo.
z domačih logov
čeprav pronnetni strokovnja-
ki pravijo, da je varnost na slo-
venskih cestah relativno dobra,
so vendar minuli konec tedna v
prometnih nesrečah ugasnila
štiri človeška življenja, zakaj
nesreča nikoli ne počiva, en-
krat udari tukaj, drugič tam.
Našega območja pa se je mi-
nuli teden očitno izognila, saj
ni bilo niti ene večje prometne
nesreče, prav tako ne drugih
dejanj in dogodkov, ki spadajo
v to rubriko.
Da pa ne bo naša rubrika os-
tala povsem prazna, je
poskrbel neznanec, ki je vlomil
v stanovanjsko hišo v Selcah
pri Voličini, občina Lenart, in
lastnika olajšal za obtočno
črpalko, varilni aparat, kotno
brusilko, okoli 300 metrov
električnega kabla in nekaj raz-
nega gradbenega materiala v
skupni vrednosti za dobrih 200
tisočakov Policisti za storiteem
poizvedujejo.
FF
PTUJ / DAEMOBILO-
VA JUNIJSKA AKCIJA
Podarili
bodo tri
avtomobile
Pri ptujskem Daemobilu -
pooblaščenemu prodajalcu
vozil Daewoo - je v maju po-
tekala nagradna igra, v kateri
so sodelovali vsi tisti, ki so se
pri njih odločili za nakup no-
vega Daewooja. Ob koncu
meseca so organizirali javno
žrebanje, nagrado - nov avto-
mobil Daewoo Hco - pa je
prejel Robert Krapše iz
Kamniške ulice 50 v Mari-
boru. Podobna, a še večja
nagradna igra poteka tudi v
juniju, ko bodo v velikem
nagradnem žrebanju za kar
tri popolnoma nove modele
matiz sodelovali vsi junijski
kupci daewoojev
Matiz je za majhen in izvi-
ren enoprostorec, po katerem
že pred uradno prodajo velja
veliko povpraševanje, akcija,
ki poteka pri Daemobilu, pa
je zato še toliko bolj mikavna.
dm
RODILE SO - ČESTI^
MG: 'bnčka KuharičJ
Lešnica 30, Ormož - Špelo'J
Branka Keršič - Doberšek ■
Partizanska 23, Slovenska^
Bistrica - Urško; Mira-
Pečuh, Volknerjeva c. I7 ^
Ptuj - An jo; Ida Krajnc, ^
Hrastovec 164, Zavrč ,
dečka; Darinka Plohi, ^
Spuhlja 40, Ptuj - Julijo-1
Helena Rajtmajei; Vičava
20, Ptuj - Tima; Vida
Škvorc, Breg 1, Središče ob
Dravi - Patrika; Zdravka
Mešič, Rimska pl. 3, Ptuj.
^roniko; Klavdija Petek,
Žerovinci 63, Ormož - 'fi-
moteja; Nataša Mesaric,
Zg. Hajdina 15, Ptuj - i
Roka; Natalija Kelemina, ■
Pavlovci 24, Ormož - Ide- ?
ja; Renata Glasei; Sta- i
rošince 30, Kidričevo - j
deklico; Natalija Horvat, s
Aškerčeva 9, Rogaška Slati-;^
na - Bruno.	i
POROKA PTUJ: Alojzi
Ipuš, Žabjak 23, Ptuj, ini
Brigita Bolčevič, Moškan-^
jci 46.	^
POROKA DOL ANE: Gre
gor Martinjak, Rateče 9, in
Natalija Veselič, \^čava 68,
Ptuj.
UMRLI SO: Josip
Lončarič, Šalovci 42,
1932 - t 6. junija 1998; :
Maks	Krambergei; ■
Lovrenc na Dravskem pol-
ju 27, 1922 - t 4. junija^
1998; Marija Žunkovič, ro-
jena Kozel, Zupečja vas 8,'
* 1912 - t 5. junija 1998; '
Marija \bglai; rojena \&len-
ko, Dornava 77, 1919 - t j
6. junija 1998; Angela Gre-
gorec, rojena Svenšek, Sve-
tinci 15, 1938 -1 4. junija
1998; Jožef Holc, Orešje;
209, Ptuj, 1921-t 9. juni-
ja 1998; Roza Ules, rojena-
Mesarec, \^čanci 68, ^^
1930 - t 9. junija 1998;1
Stanko Žganjai; Gorenjski'
! Vrh 2, ^^ 1929 - t 9. junijaj
I 1998; Jožefa Rajh, rojenaf
» Fras, Ob, Studenčnici 10, j
Ptuj, * 1911 - t 10. junija
I 1998; Štefanija Kovačec,;.
I rojena Majcen, Slomi 1,
^ 1923 : t 11. junija 1998;}
^ Neža Štrucl, Stritarjeva pot I
I 1,Ptuj,* 1915-t 11. junija^
t 1998; Branko Tfstenjak,
^ Mihalovci 2/a, ^{c 1950 - t ^
11. junija 1998;^ Milka
K Tišek, rojena Šikonja,
^ Miklavž pri Ormožu 67, *
S 1912 - t 11. junija 1998;
i Stanislav Polanec, Bišečki
Vrh 63,* 1951 - t 9. junija
1998.