Št. 74. V Gorici, dne 16. septembra 1898. Te&rj XXVIII. Izhnjn dvakrat na teden v Štirih izdiinjili, in si:;er: vsak torek in potek, izdaja za Morlco opoldne, izdaja za deželo pa ob 4. mi popoldne, in stane z .gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti projemana ali v Gorici na dom posiljana: Vse leto.......gld. 6--~ pol leta........» 3-— četrt leta ........ • l-oO Posamične številk; stanejo*«'kr. " ••-» Naročnino spiejeina upra\ nKtvo v Gosposki uliei-štv. 0 v (loiki v <.(ionški Tiskarni- A. ij.ilušC-k vsak dan od 8. ure zjutraj do (). /Aeu«i; ob neddjah pa od •t. do 12. ure. Na naročilu bre/. joposlant! narotiiint-sc ne oziramo. ,,1'UIMOUEC" uhaja neodvisno od »Soče« tukrai mesečno in stane v-.e ieto gld. l-2p. -—._., -Hoča> in < ''ntnoiveu se ptodajata v Goiiei v to-bakan.i Sclmai/ v Šolski ulili in Jellersit/ \ Nunski ulii i; — \ 'IWii v tolukaroi L a \ renči«' na trgu d-šla C.u-enna in Pipan v nliei lWe detla FaM.ia. (Izdaja za deželo). Uredništvo in odpravnlstro se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v H. nadsfcr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne. Dopisi naj se pošiljajo le urodnlStvn. Naročnina, reklamacije in drugo reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. _____ Oglasi in poslanica se računijo po peBt-vrstau, če tiskano 1-krat 8'kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Goriea. „Gori§ka Tiskarna" A. GaDrSČek tiska in zalaga razen «&oče» m »Primorca* še -Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstiea. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. •*»^ Bog: in narod! ««- «Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. J, Krmpotič) tiska in zal. Cesarica Elizabeta. Žalost, katera se je polastila narodov v našej državi, ko so zvedeli grozno vest o zavralnem umoru vsem priljubljene cesarice Elizabete, se razširja in dobiva vedno več javnih znakov. Sirom cele državo vihra z javnih in zasebnih poslopij nebroj črnih in cesarskih zastav v znak vsesplošnega žalovanja. In kako bi tudi src zvestih Avstrijcev ne pretresala žalost, če prevdarjajo zločin, storjeni na svoji cesarici, katera je živela liho, deleča dela dobrosrčnosti trpinom, in če premišljujejo položaj v državi ter se pri leni ozirajo na svojega viteškega cesarja, kateremu je bilo v življenju usojenih že toliko hudih udarcev. Marsikdo bi bil omagal pod težo teh udarcev, toda našega presvitlega cesarja je božja Previdnost obdarovala z neizreeno srčnostjo, da more prenašati vse trpljenje z občudovanja vredno mirnostjo. To tudi tolaži njegove narode, ki ž njim tako brilko čutijo nenadoinestno izgubo, kakor je njemu — po njegovi lastni izjavi — v tolažbo nebroj brzojavk, došlih mu v izražanje sočutja. Te pojave žalovanja in sočustvovanja pa prevevajo tudi občutki srda in gneva proti oni zverini v človeški podobi, proti anarhistu Lucheniju, ki je izvršil zločin, katerega človeštvo še vedno ne more pojmiti, proti njemu, ki v zaporu ne kaže nikakega kosanja, da je storii to, česar menda ni sposoben nikdo drugi na svetu storiti, proti njemu, ki. jo rekel, da obžaljuje, da so odpravili v Švici smrtno kazen, ker ta izmeček človeštva bi najrajše končal na vešalih — kakor je sam rekel — in druge smrti gotovo tudi ne zasluži ! Anarhisti, L;sta tolpa izvrženih dvomljivih eksis!.encij človeške družbe, katera se sme v .svobodni* Švici »svobodno* gibali, pač sme biti ponosna, da je iz njene srede vzrastel Luehcni, katerega zaslepljenost in strast sta šle tako daleč, tla je umoril poslarno vladarico, ki ni nikdar posegala v politiško življenje. V Švici se gibljejo anarhisti prosto in zato tudi imajo tam svoje glavno pribežališče. Lepa je beseda: »svoboda" ali vsaka reč ima svoje meje in tudi svoboda jih mora imeti, kadar se izvajanje tega pojma začne tolmačiti tako, kakor ga tolmačijo anarhisti. Posebno sta znani mesti Zurich in Genf kot nekako središče anarhistov. Ti življi, ki so ponajveč beguni, zločinci, in sploh bitja, ki ne spadajo prav v človeško družbo in katerim ne pristoja več človeška podoba, se smatrajo še za nekake dobrotnike človeštva, češ, da s tem koristijo na spioh ljudem, ako umore sem ter tje kako vladajočo osebo. Mislili so ljudje, da anarhisti nameravajo prvotno moriti le člene starih vladajočih dinastij, hoteči odpraviti vladajoče rodbine ter napraviti menda same republike ali kdo ve, kako si predstavljajo po svoji skrajni preti-rauosti moderne ustave, ali umorili so tudi Garnota, predsednika francoske republike ter s tem pokazali, da ne delajo nik&ke razlike '»ed takimi ali takimi vladarji — raznih držav. Sedaj pa je anarhist Luehcni umoril celo soprogo avstrijskega cesarja, gospo, ki je živela mirno*in sarna za se. Umoril jo je torej samo zato, ker je član vladajoče dinastije! — Tako daleč sega torej razdivja-nost anarhistov; njih stremljenje je po tem takem naperjeno proti vsenui obstoju reda 'ned človeštvom in radi tega se menda odpro tudi vladi v Švici oči, da omeji delovanje anarhistov, ker isto postaja vodno nevarnejše v vsakem pogledu. Anarhisti so sicer odvrnili od sebe zločin Lueehenija, češ, da tega ni storil po nalogu njih, da ni bil odbran, storiti kak zločin, temveč, da je postopal povsem samovoljno. Toda, kdo verjame takim ži vijem? Morda je bil Lucheui poslan v Genf, da umori to ali ono višjo osebo, pri čemer se morda na cesarico Elizabeto baš ni mislilo, ali ker lan* drugega ni bilo, zadela je morilčeva roka njo. Morda se celo anarhistom zdi tak zločin prevelik, vsaj se zgraža ob njem vesoljno človeštvo, in no moremo si misliti človeka, ki je še človek, da bi ga ne pretreslo do dna duše kaj tako nečinenega ! Včeraj zvečer ob 10. uri so pripeljali cesarico na Dunaj; s kolodvora so jo peljali v slavnostnem sprevodu v dvor, kjer je razpostavljena krsta danes od H. ure dopoludne do 5. ure popoludne, da ima občinstvo dovoljenje pokropili visoko gospo; jutri ostane krsta razpostavljena od 8. ure zjutraj do opoludne; ob 4. uri popoludne pa bo slovesen pogreb v Kapucinsko cerkev, kjer po-lože zemske ostanke Njenega Veličanstva k večnemu počitku v vrsto, kjer spe večno spanje člani slavne habsburške rodovine in kjer počiva njeni loli ljubljeni sin. Vseh avstrijskih narodov pogledi so obrneni proti Dunaju, vseh srca bijejo v teb urah za dinastijo in presvitlega cesarja, katerega je zadel najhujši ud.rec, cela Avstrija je zagrnena v žalno obleko in ž njo žaljujejo vsi oni ljudje po širnem svetu, d-: katerih je prišla vest o zločinu, kateremu ni para v zgodovini. Visoki naš vladar, obdan od svojcev, pretaka solze srčne žalosti, ki mu lajšajo težavo tudi njemu junaku, ki je navajen trpeti in ki prenaša tudi ta zadnji udarec tako moško, kakor je v takem slučaju sploh mogoče. Zaupajmo pa končno v božjo Previdnost, da je s tem umorom kelih trpljenja, določen naši državi, prekipel, ter da nam v prihodnjosti prizanese že z dalnjimi udarci! Brzcjari: Dunaj 12. septembra. Do danes zvečer je dobil cesar že nad 00.000 brzojavov, izražajočili mu sočutje. Dunaj 12. sept. Nemškega cesarja Viljema pričakujejo za soboto. Zajedno pride tudi kralj saksonski. Dunaj 12. sept. Cesarica je napravila svoj testament že pred nekaj časa. Rekla je takrat, da se ne ve, kaj se more človeku prigoditi. V dvornih krogih menijo, da cesar z velikimi deli usmiljenja proslavi spomin pokojne cesarice. Dunaj 12. sept. Po naročilu cesarjevem ostaneta zaprti obi dvorni gledišči od nedelje, 11. t. m., naprej tako dolgo, da se zvrše maše zaduSnice. Glede drugih gledišč ni napovedano ničesar, toda pod leni posojeni, da ravnatelji dotičnih ne bodo dajali predstav na dan pogreba in na večer potem, ko so se vršile zadušnice. Jcdnako obvestilo se je poslalo tudi glediščem po pokrajinah. Budimpešta 12. sept. Italijanski delavci so v velikem strahu, sosebno nižji sloji so proti njim. Petrograd 12. sept. Carja bode zastopal na pogrebnih slavnostih jeden velikih knezov, najbrže veliki knez Vladimir. Isti pri-neve seboj tudi carjevo ročno pismo do cesarja Frana Josipa. Genf 12. sept. „Journal de Gencvre* poroča: Orožje, katerega se je poslužil zločinec, je bila pila liki žaga na tri ogle. Ostrina-je bila dolga 9'3 cm. Konec ostrine so je odlomil najbrže takrat, ko je zločinec vrgel bodalce od sebe. Budimpešta 12. sept. Na dan pogrebnih slavnosli bodo zaprti vsi uradi in vse šole. Po ulicah bodo gorelo svetiljko, zvonili bodo vsi zvonovi. ttim 12. sept. »Osservatore Romano* objavlja besedilo brzojavke, s katero je odgovoril cesar Fran Josip na sožaljko papeža: „V Itrašni nesreči, od katere sem bil zadet Jaz in Moja hiša, so besede Vaše Svetosti —• polne ogorčenja in naklonjenosti ter nadah-njene z ono vero, ki je bila vsikdar moje jedino zavetišče — donesle krepilne tolažbe potrlemu mojemu srcu. Vsprejmite sv. Oče, mojo globoko čuteno zahvalo za Vaše besede in Vaš očetovski blagoslov. Blagoizvolile tudi v bodoče spominjali se v svojih svetih molitvah duše moje nesrečno soproge, mene in moje rodbine*. Budimpešta 12. septembra. Obe zbornici sta imeli izredni seji. Vsi poslanci so prišli v žalnih oblekah. Pred poslansko zbornico so stali visokošolci z zastavo. Predsednik Szilagv, najznamenitejši vseh madjarskih go-\urnikov, je z ginljivimi besedami naslikal življenje in trpljenje cesarice in potem mej drugim predlagal, naj se zasluge pokojne cesarice za madjarski narod uvokovočijo s posebnim zakonom, naj vsi členi poslansko zbornice nosijo 30 dnij žalne znake. Genf 12. septembra. Po inicijativi kantonalne vlade geufske se je danes vršila im-pozanina manifestacija narodnega sožalja. Priredil se je sprevod mimo hotela JJeauri-vago", v katerem leži mrtva cesarica. Opoldne je od vladnega poslopja prišel sprevod. Na čelu so korakali genovski orožniki v paradi, poleni pa sta prišla predsednik kantonalne vlade in predsednik kantonalnega velikega sveta, njima pa so sledili vsi javni činitelji uradniki, sodniki in župani ter nad 30.000 dimih ljudij. Na terasi hotela je stal avstrijski poslanik. Vsi zvonovi so zvonili, vse mesto jo bilo v črnih zastavah. Genf 12. septembra. Na posebno željo se bo vršilo biagoslovljenje cesarice brez vojaške asistence. Dunaj 13. septembra. Cesar dobiva še vedno polno brzojavk z vseh krajev sveta. Rekel je: „To mi je prava tolažba v moji žalosti". Genf 13. septembra. Cerkveno blago-slovljcnje cesari je imelo po vse privaten značaj. Prisostvovalo mu je samo cesaričino spremstvo. Genf 13. septembra. Mej aretovanimi tremi prijatelji Luchenijevimi je jeden, ki priznava, da je anarhist na sumu. da je sokrivec in pomagač Luchenijev. Genf 13. septembra. Luehcni pride pred porotno sodišče; Ker bo redno zasedanje porotnega sodišča šele meseca decembra, se skliče izredno zasedanje. Genf 13. septembra. V Neapolju izhajajočemu anarhistiškeniu listu »Sati Marzio* je morilec Luehcni pisal pismo, v katerem prosi, naj zavračajo vse tiste, kateri bi trdili, da je on blazen in liste, ki bi trdili, da je storil umor vsled revščine, ker je storil svoj zločin s popolno zavestjo, ker je prepričan, da je treba v primernih presledkih umoriti kakega suverena. Preiskovalnemu sodniku je rekel, da je bil v starosti 10 let primoran iti z doma in sam zase skrbeli. Do 20 leta je delal v Parmi, potem je služil pri vojakih, pozneje pa je služil v neki italijanski knežji hiši. Tam, je rekel Luehcni, se mi je prav dobro godilo, in so z menoj lepo ravnali, a vzlic lomu sem imel že svoje misli. Kakšne so te bile, je prašal preiskovalni sodnik. Luehcni je odgovoril: Bil sem že anarhist, ne da bi bil to vedel. Zapustivši Italijo je šel Lucheni na D.maj, od tod v Budimpešto, kjer mu je italijanski konzul preskrbel vozni listek na Reko. Ž Reke je šel peš v Trst, kjer ga je italijanski konzul izročil policiji, katera ga je po odgonu spravila čez mejo. Delal je potem v Italiji in naposled prišel v Lausanne. Lucheni se prav nič ne kesa in pravi, da nima sokrivcev. Dunaj 13. sept. Po vseh krajih, kjer se vozi vlak s truplom cesarico, zvonijo zvonovi, a po onih krajih, kjer so nastanjene gamizije, so na kolodvoru postavljene častne kompanije, da izvrše počeščenje. Truplo cesarice se položi v dvorni cerkvi na oder. Kapucinska cerkev se je zaprla radi priprav za pogreb. Dunaj 13. septembra. Pogreba se udeleže nemški cesar Viljem, saksonski kralj Albrecht in princ-regeiit z vsemi princi. Rusijo, Italijo in Angleško bodo zastopali člani dotičnih vladarskih rodbin. Poslansko zbornico bo zastopal predsednik dr. Fuchs, kateri položi v imenu parlamenta na krsto lovorjev venec. Genf 13, septembra. Lucheni je živel nekaj časa v Lausanneju, no da bi se bil policijsko javil. V hiši, kjer je stanoval, je bil navadno molčeč, samo, kadar se jo opil, je mnogo govoril in prepeval anarhistične pesmi. Nekemu lausanskemu pisarju se je zdelo sumno, da ima Lucheni tajne sestanke z italijanskimi anarhisti in da skrivaj razširja anarhistične liste. Naznanil je to policiji, katera je Luchenija prijela a ga zopet izpustila, ker se je pravilno legitimoval. Genf 13. sept. Trde, da je neka skupina anarhistov imela že pred dvemi meseci posvetovanje v Curihu. Na tem posvetovanju da so sklenili, da vsaj do 1. oktobra mora pasti jedna vladajočih glav. Govori se, da je j bil v to določen italijanski kralj. Ker pa je ' jeden sozarotnikov stvar izdal francozki policiji, jo padel sum lega »izdajstva* ravno na Luchenija. Pred 14 dnevi so se zarotniki zopet zbrali na posvetovanje, ker jo moral Lucheni poslušati najhuja očitanja. Lucheni se je razsrdil ter je odšel vskliknivši: „To-variši, prisezam vam, da v 14 dneh ubijem kakega kralja ali kako kraljico!" Dunaj 14. septembra. Cesar je izrekel željo, naj se opuste vse oficijahie jubilejsko slavnosli. Naznanjena slavnostna predstava v dvornem gledališču izostane, tudi deputacije se ne bode sprejemale, tako da se bo jubilej liho in le v najožjem krogu obhajal. Dunaj 14. septembra. Tudi v teh dnevih največjo žalosti opravita cesar redno svoje vladarske posle. Dunaj 14. septembra. Listi prijavljajo baje avtentično vsebino oporoke, katero je zapustila cesarica. Po tej oporoki je cesarica svoje vile in grajščine zapustila nadvojvo-dinji Mariji Valeriji, vso gotovino pa razdelila mej svoje vnuke in vnukinje a tako, da dobi največ nadvojvodinja Elizabeta, hči pokojnega prestolonaslednika. Dunaj 14. septembra. Ruskega carja pri pogrebu bo zastopal veliki knez Aleksej, carjev stric. Genf, 14. septembra. Danes je bila cesarica iz hotela „Beaurivage" prepeljana na kolodvor. Že na vse zgodaj se je zbralo pred hotelom, na „ Plače des Alpes* in po vseh ulicah do kolodvora na tisoče in tisoče ljudstva, ki je potrpežljivo čakalo sprevoda. Cesarica leži v krsti, katera ima na vrhu steklen pokrov. Druga krsta, v katero je prva položena, se da odpreti, tako da je možno videli mrtvo cesarico. Sprevoda se je udeležil ves oflcijalni svet. Mnogo dam je glasno jokalo. Genf 14. septembra. V pogovoru s sodnimi uradniki je odgovoril Lucheni na vprašanje, če bi bil tudi italijanskega kralja Umberta ali Crispija umoril, ako bi bil imel priliko, da bi bil kralja Umberta rad umoril, Crispija pa ne, češ: »Crispi je tat; ukradel je pol milijona lir, jaz bi jih bil tudi ukradel, ko bi bil mogel, ali tatu bi nikdar ne umoril. Monakovo 14. septembra. »Taghlatt* prijavlja romantično zgodbo iz življenja cesarice. Pravi, da se je nekoč vojvoda Makso s svojimi otroki sprehajal na samem, ko je srečal ciganko, ki je takrat še. majhni prin-cezinji Elizabeti prorokovala, da bo nosila vladarsko krono, da pa bo jako nesrečna, in da bo umrla nenaravne smrti. Vse državo so poslale cesarju brzo-jave, izražajoče sočutje; mnogo avstrijskih vladarjev se udeleži osebno pogreba, drugi se dado zastopati po.svojih najvišjih dostojanstvenikih. Oporoka cesarice. V ponedeljek se je odprla oporoka cesarice. Grand Lainz je zapustila hčeri nadvojvodiriji Mariji Valeriji, grad Achillevon na otoku Krku pa hčeri nadvojvodinji Gizeli Bavarski. Zlatnina, kolikor je bila privatna last cesarice in ki je vredna več milijonov, se je prodala že pred meseci in so dotični znesek porabili za popravo gradu Achillevon. ter v podporo nekaterih sorodnikov cesarice/ Stara danska cesarica Lujlza je, iz-vedši smrt naše cesarice, opasno zbolela. Vest jo je tako pretresla, da se je bati za njeno' življenje. Gorica kaže vseobčo žalost. Po vseh hišah v vseh ulicah vihrajo zastave, črne in cesarske, na oknih vseh hiš pa vidiš Črne prte, razgrnjene po zidu. Svetiljke po celem mestu nosijo črne in bele trakove, tako da je videti celo mesto v žalni obleki. Včeraj dopoludne je bila v stolni cerkvi črna maša za pokojno cesarico; udeležili so se iste vsi višji civilni in vojaški dostojanstveniki ter jako mnogo občinstva. Med mašo so gorele vse svetiljke po mestu. Povsod vlada red in mir. Sv. mašo-zadušnico je daroval preč. g. prost Jordan v odsotnosti nadškofa in kneza. Na sredi cerkve je bil postavljen velik mrtvaški oder z obilnimi gorečimi svečami ob straneh; vrh istega je dičila cesarska krona. Vsa cerkev je bila odeta v žalno obleko. Jutri popoldne za časa pogreba bodo v Gorici zaprte vse prodajalnice; svetiljke bodo gorele po celem mestu. V črni obleki vidimo le dni več patri-jotičnih dam. Pogreba v soboto se udeleži tudi goriški župan Venuti v družbi s poslancem Lenassijem! Cesarico so včeraj zvečer pripeljali na Dunaj. Po vseh ulicah, koder se je premikal veličasten sprevod, je bilo natlačenega nebroj ljudstva. Višji dostojanstveniki raznih kategorij, vojaštvo, duhovništvo itd. je čakalo krste na kolodvoru; kolodvor kaže žalno lice, kakor tudi je Dunaj ves v obleki žalosti. Po vseh postajah, koder so jo peljali, so se zbrala županstva, duhovništva, korpo-racije, zastopniki javnih oblastij, da so izkazali zadnjo čast vladarici. Na Dunaj je došlo že neštevilno ljudij. V srado zvečer je zavladal strah po Gorici. Na Travniku pred vojašnico je dol vojaški rog znamenje: alarm! Častniki in vojaki, ki so bili v vojašnici, so hiteli iskat sodrugov, kateri so bili razkropljeni po mestu. Le ti so — ko so zvedeli za alarm — leteli po ulicah z vso silo, kar se je dalo, v vojašnico. To je ljudi begalo, da so mislili, kdo ve kaj se je dogodilo. Ves Travnik je bil poln ljudij. Na Travniku pa so stali vojaki iz velike vojašnice, z grada in iz ulice Vogel. Napravili so 2 kompaniji, kateri sta odšle v Nabrežino. Še le potem, ko so ljudje zvedeli, da se vse to oboroženje tiče Nabrežine, so se duhovi pomirili. Izgredi t Nabrežini. — V torek zvečer so bili v Nabrežini izgredi. Kakih 500 delavcev od tam in iz bližine je udrlo v Nabrežino ter tam napravilo nekaj škode na hišah in vrtovih raznih italijanskih posestnikov in podjetnikov. Letalo je kamenje, združeno z vpitjem proti Italijanom naperjenim. Iz italijanskih hiš so streljali na iz-grednike. V jutro se je peljalo par Italijanov v Trst pritoževal se na laški konzulat. Laški konzul je hitel potem na namestništvo, kjer se mu je pri obnovitvi izgredov obljubila vojaška pomoč. Izgredi so se nadaljevali v sredo v jutro proti italijanskim delavcem, katere so pregnali iz kamnolomov, in ni bilo prej miru. dokler niso podjetniki odpustih italijanskih podanikov, kateri so se popoludne z rodbinami in vso svojo opravo odpeljali domu. Izgredi so trajali dopoldne, najhujše je bilo popoludne, dokler se niso Italijan: odpravili na pot. V sredo zvečer sta odšli 2 kompaniji vojakov 47. pešp. iz Gorice v Nabrežino, opravljeni, kakor bi šli v vojsko. V Nabrežini je mir. — Laški listi pišejo o tem tako, kakor da bi bile tam prave bitke. — Demonstracije t Trstu. — V torek zvečer so bile zopet demonstracije. Oddelki vojakov so bili nastanjeni pred hišo »Pic- — 73 — 111*111« Roman Iz Satov Kristusovih, ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE Poslov. Podravski. (Drugi zvezek). (Dalje). PETA KNJIGA. Vsi, celo ženske in otroci, so nosili barve jednege od jutrišnjih tekmovalcev. Bile so to preveze, peresa ali tudi trakovi. Toda brez obzira na obliko je barva označevala sočutje onega, ki jo je nosil. Tako je zelena kazala privržence Kleanta, Atenca; črna prijatelje Dikeasa iz Bizantije, škrlatna z zlatom ljubimce Messale, bela pa žide in Arabce, ki so ves svoj ponos in nadejo stavili v Ben-Hura. Kmalu je bilo moči zapaziti, da zelena, bela in škrlatna z zlatom, so bile največ zastopane. Toda stopimo v palačo na otoku. V veliki dvorani gore sveče v vseh peterih svečnikih, Zbrana je skoro vsa ista družba, katero smo tu videli pred nekoliko dnevi. Nekateri dremljejo na zofah, drugi se veselo goste in od miz odmevajo vdarci kosti j. Večina izmed družbe pa se razgovarja o jutrišnji dirki. , cola", pred italijanskim konzulatom, na velikem trgu, na Barrieri in pri sv. Jakobu. Do resnih spopadov ni prišlo, vendar so množice pobile nekaj šip in svetiljk na mestni plinarni, eno veliko šipo na »Piceolovi* hiši ter mnogo svetiljk okoli sv. Jakoba. Tu pa tam so kričali: „ fortc! Fora i Italiani!" Do najhujšega in najni imejšega je došlo zopet pred „Ginnastico\ a izzivači so bili gospo- j diči, ki so čakali notri, najbrže sedeči na i priljubljenem jim kamenju. Kakor je že navada, se je zbralo tam nekaj ljudij, ki so J mirno gledali, kako se pripravlja policija. A to so porabili junaki v telovadni palači v pretvezo, da so obvestili po telefonu svoje somišljenike po raznih kavarnah, češ: da jim preti huda nevarnost. In res se je kmalu valilo proti Ginnastici" par stotin Italijanov. Blizo »Ginnastice« so se tej tolpi postavili nasproti vojaki in redarji s sabljami. Vso to množico — kakih 300 oseb — ki je vsklikala mej drugim tudi »Evviva 1'amar-chismo! Abbasso illutto! Avanti! je potisnila policija na dvorišče policijskega inšpektorata, kjer so jih aretovali! Med are-tovanimi so tudi 3 doktorji, t profesor in 1 inženir. Vse te ljudi so preiskali takoj in so našli pri njih revolverjev in bodal. — Oh 11. uri se je umaknilo vojaštvo. Oddelka vojakov sta ostala le pred italijanskim konzulatom in v ulici Rosselti. — O belem dnevu v sredo okoli II. ure dopoldne so v Trstu na uredništvu »Piccola" razbili veliko šipo in opoldne zopet drugo, tako da je škode okoli 800 gld., ker niso razobesili žalnih zastav. Onih, ki so šipe ubili, niso ujeli. Proti Italijanom so nastopili tudi v Berolinu, kjer so jih podili. V Šibeniku v Dalmaciji so se tudi spopadli z Italijani. V Ljubljani vlada mir, odkar je večina laških delavcev odpotovala. Italijani bože iz raznih krajev države v domovino. Nemili so se začeli tudi v Devinu in v Tržiču, v Foljanu, Marjanu in Zagradu. V vse kraje je došla vojaška pomoč. V Ko •-minu so se tudi pojavili nemiri. Italijanski listi že vpijejo na vse grlo, da so vseh demonstracij krivi -Slovenci. Toda kdo je nastopit proti Lahom na Dunaju, v Budimpešti, na Sušaku, v Si-beniku, v Berolinu, zakaj so nastali nemiri v Furlaniji ? — Vzrok tiči drugje .... Tudi na Štajerskem preganjajo laško delavce; tam popravljajo železniško progo. Padli so po njih, da so morali bežati. Napad na »leglno" šolo v Devinu. — Italijanski časopisi poročajo, da so Slo- i venci napadli novo italijansko šolo v Devinu. Ali so jo v resnici, tega še ne vemo. V Devinu so baje pobili BG šip, predrli so 3 vrata m 2 okna, poškodovali strehe; raztrgali so ograje in izruvali stebre. Pro-vzročena škoda je baje velika. Primorski namestnik, grof Gočss, je bil v »avdijeneiji" pri italijanskemu konzulu v Trstu, da ga zagotovi o avstrijski ponižnosti in potrpežljivosti ter o tem, da je vsestransko poskrbljeno, da se zanaprej Lahom ne skrivi' niti las na glavi. Italijanski konzul na ^inšpekciji" na slovenskih tleh. — Kol kaki državni avstrijski uradnik, se je podal italijanski konzul iz Trsta pogledat škodo, katero so uzročiti laškim podanikom demonslrantje v Sv. Križu in Nabrežini, da o tem obvesti svojo vlado, katera se že pripravlja na za-htevanje odškodnine. Ne čudimo se tej predrznosti, kajti kaj drugega Lahi ne poznajo, pač se čudimo okoliščini, katera kaj takega dovoljuje. — Avstrijskega konzula bi v takem siučaju v Italiji jednostavno za pokali. Posebna pastirska lista povodom smrti cesarice sta izdala hrvaška biskupa Posilovič in Strossmaver. „Kdo ve, kako bo jutri vreme?" se čuje vprašanje iz jednega kota dvorane. »Ali so priprave za igro že končane?" čuješ iz drugega. »A vredbe cirka v Anlijohiji, ali so tudi take nego v Rimu?" vpraša znovič z radovednostjo nekdo tretji. Na tablicah teh mladeničev so bile zapisane najrazličnejše stave tekmecev, tako pešcev atletov, kakor borilcev s pestmi; ni pa bila zapisana nobena stava na dirko z vozovi. Cenut ta izjema? Evo, niso mogli najti nikogar, ki bi se bil drznil staviti proti Messali. Škrlat in zlato vladata tu nerazdeljivo. Nikogar ni, ki bi verjel na njegov poraz. Kdo se more kosati s tako znamenitim borilcern, učencem cesarskega l a n i s t a? A njegovi konji? Ali niso to prav tisti, ki so zmagali na velikih igrah v Velikem eirku? Sicer pa, saj je Rimljan! Na naslonjaču leži malomarno sam Messala. Okrog njega so se zbrali vsi njegovi privrženci in prijatelji. Razgovarjali so se živo o jutrišnjem dnevu. Prav v tem hipu vstopita Drus in Cecilij. „Oh!" zakliče mladi knez ter sede k Tombola bralnega društva .Llra" r Komnu, namenjena na dan 18. t. m., je odložena radi smrti Njenega Veličanstva, cesarice Elizabe, na nedoločen čas. DOPISI. Iz Kobarida 11. sept. (Izv. dop. Potreba občinskega zdravnika) V celem tolminskem poH. okraju, ki obsega 104lQ kilometrov gorovja in primeroma prav malo ravani, imamo samo dva zdravnika in med njima ima tolminski okrajni zdravnik toliko uradnega posla, da um ostaja prav malo časa za postrežbo bolnikov. Bovški zdravnik ima za se tudi tako obširen delokrog, da treba čile mori celega moža, da zmaga svojo nalogo. Kobariška stran je v tem oziru že dolgo let zapuščena, da-si niso pri nas zdravstvene razmere tako cvetne, da bi se smeli brezskrbno prepuščati božji previdnosti. Mi čutimo že davno živo potrebo svojega zdravnika, samo prave složnosti ni bilo do zdaj r?:od iuteresovanimi občinami in morda tudi ne prave razumnosti povsod, da bi bili občinski zastopi dogovorno med seboj ustanovili dotično službo. A zdaj se bliža čas, ko se v Kobaridu po dolgem odlašanji slednjič ustanovi nova c. kr. sodnija in davkarija. Težko pa si je misliti sedež teh oblastev brez stalno nameščenega zdravnika; saj se je bati, da se bodo posebno ožeujeni uradniki in služabniki branili, naseliti se v takem kraju, kjer ni dobiti v sili najpotrebniše zdravniške postrežbe. Ce so bile občine složne v prošnji za lastno sodnijo, razume se samo po sebi, da n o raj o bili tudi složne v tem, da se v novem okraju namesti stalen zdravnik. Ko-bariško starešinstvo je to stvar že razpravljalo v seji dne 7. avgusta t. 1. ter pokazalo hvalevredno požrtovalnost s tem, da je na račun svoje županije prevzelo dobro polovico zdravnikove plačo, katera naj bi se s po-Cetka odmerila z 800 gld. Kako naj bi se zdaj zložil ostali del plače, ne da bi posameznih občin prehudo zadela dotičua obloži« ? Mi menimo takole : Najbližje občine; Mersko, Sužid, Sviuo, Ladri in Smast naj bi skladale v primeri 5 odstokov k državnim izravnim davkom. Ce vzamemo za podlago davke leta '.S'.)7., bode donašala davčna občina Mersko letnih 80 gld., Sužid 28 gld., Sviuo 21 gld., Ladri 1"> gld. in Smast 4:1 gld. Občine: Kred, Drežnica, Livek, Kamnu in Trnovo naj bi skladale po \\°/0, kar bi znašalo za Kred 08 gld., za Drežnico :'.H gld., za Livek '.51 gid., za Kumno M) gld. in za Trnovo 20 gld. na leto. Slednjič bi se naložila 2 odstotna do-klada vsem ostalim občinam, tako da bi donašala občina Breginj letnih 20 gld., Ro-bidišče 4 gld., Seglo 22 gld. in Vršno 14 gld. Da se ti doneski zagotovo na popolnoma zanesljivi podlagi, morala bi se vsa občinska starešinstva obvezati, da bode sprejemala vsakoletne doneske v občinske proračune in jih pokrivala s primernimi dokla-dami k izravnim davkom. Ker gre pa "tu za nekako trajno ob-ložbo, morali bi dotične sklepe potrditi in nadzirali njihovo izvrševanje. Taka obtožba bi precej občutljivo zadela samo fcobariško občino, vse druge pa bi ]o lahko prenašale; za to pa bi se z večjo priložnostjo kakor do zdaj deležile zdravniške postrežbe, Ce se pomisii, da prihrani prebivalstvo vsled ustanovitve novega sodišča mnogo na tem, ker ne bo imelo toliko zamud, toliko nepriležnosti, toliko polnih stroškov kakor do zdaj; — če se dalje pomisli, da pride no- Messali na divan, »oh! na Baha! kako sem vtrujenl* »Odkod prhajaš?" vpraša Messala. „Z ulice, z Omfala, v mestu. Ne čutim že več svojih nog. Ljudje vro tam kakor reka. Se nikdar jih baje niso videli toliko v mestu. Pravijo, da vsi ti pojdejo jutri v cirk." »Tepci! Na mojo vero! Ti gotovo še niso videli velikih iger, kadar cesar pride na pozorišče. A. kaj mi še poveš drugega, Drus?" »Nič.« »Kaj, ali si že pozabil? zakliče Cecilij. »Na koga?" »Nu, na procesijo leTh?" »Resnica! Resnica!" zakliče Drus. »Srečala sva privržence belih; nesli so svoj prapor, lla! ha! ha!" smejal se je na vso grlo. »Nii, dovolj, končaj, končaj kmalu", sih vanj nestrpljivi Messala. »Vsi ti so le pene iz puščave in poje-deži živalskih črev iz Jeruzalema. Kaj imamo ?, njimi skupnega, moj Messala?" „Eh!" seže mu v besedo Cecilij. »On se b^ji, da bi se mu ne smejali; meni je to vso jedno. Gujte torej.' »Govori." »Vstavila sva procesijo." »Ponudila sva jim stavo*, nadaljuje znovič Drus, »in ha S ha! ha t jeden izmed | vemu sodnijskemu okraju tudi lastni cestni odbor v znamenito korist in slednjič, da je pri tukajšnjih razmerah ustanovitev stalne zdravniške službe nujno polrebna in skoro bi se reklo neodloživa, — ne smelo bi se pač nobeno starešinstvo dolgo pomišljati in obotavljati, — ampak vsa bi morala složno ukreniti, česar treba, da se čim brže namesti stalen občinski zdravnik v Kobaridu. Porto Ale^re, 15 julija. — Velecenj. gosp. urednik! Dovolite mi, da se daues bavim nekoliko obširneje o tukajšnih razmerah kot v dodatek notice v cenj. »Soči", pod naslovom »Ne v Brazilijo" v 43. štev. Braziljska ljudo vlada obstoji — kakor znano — iz 20 raznih držav, ki imajo vse skupno ustavo, ali vsaka zase svoj delokrog. Med temi državami sta najbolj znani dve radi znatnega pridelovanja in izvažanja kave, to je država Espirito Sauto z glavnim mestom in luko Bahia in pa država San P.iulo z glavnim mestom istega imena in z ">-ko Sanlos. Prva se za naseljevanje Evro-_,.M>ev ne more prav upoštevati radi nezdravega podnebja, t. j. radi neizuosne vročine, v nji je U0°a črncev in mulatov, med belim prebivalstvom pa le neznatno število Italijanov in Špancev. Zato pa druga deluje na vse kriplje, da si pridobi preko morja naseljencev. Neka velika trg. družba, ki se buvi z izvažanjem in uvažanjem raznih pridelkov, ima od vlade koncesijo tudi za živo blagu pa ne živali, nego ljudi. V Evropi ima povsod agente glavni agent je v Lizboni - ki z laskavimi ponudbami mamijo nevedno ljudi ler Mini dajejo, seveda, na državne troške, prosto vožnjo. Največ je Italijanov, ki greduo na limanee. kar sicer za te ljudi, ki doma nimajo kruha iu žive ž" v Evropi človeku malo dostojni«, ni prevelika nesreča ; ujame s«' pa tudi m-kaj Av.-lriji-ev. ponajve." Slovanov. Tudi letos se je zavezala družbi nasproti vladi, d.i pridobi določeno *feum izseljencev, natanko proračuuala, koliko u vs.:ke države in pri tem odpade na Avstrijo celih 10.(10(1. Lahko si mislimo, katere narodnosti bodo reveži - ako m» družbi v-,-tako posreči, kakor računa, -~ ki naj izpolnilo to za avstr. razmere ogromno -'-levilo. Menda vendar ne Poljaki, Cehi, Hrvati ali Slovenci ? Ako bi se k temu odločili n pr. VVolf, Iro iu siični krnači ali pa prevzetni primorski Lahi, bi niti besede ne zgubil, saj prostora bi tu bilo dovolj za razgrajanje, pa še opice bi jim pomagale tulili ! Av-divi bi po mojem mnenju nikakor ne hil<< na škodo ! Kako pa ravnajo s temi izseljenci ? Z ita ladji imajo pri vsaki priliki ol-čuhli, d > se brezplačno vozijo, o hrani in posle!, raje ne govorim. Ko pa stopijo v Sautos-i; U,i braz. tla, jih spravijo v tako kv.iu.i rni granlska prenočišča, potem pa posamezn skupine pošljejo na razne plantaže v notra njšritio ne vprašajo nikogar, kam bor in ali sploh hoč. \\A tako delo. Pri tak.i transportih pa malo pazijo na prtljago, tak<>. da po nemarnosti dotičnih uradnikov rev-.'. večkrat zgubi« vse svoje imetje. La-dniki ka-vmih plantaž odka/ejo piislecem lesen ¦ kočice, ki .so po osvobojen ;u črnih robo. o>tale prazne, v bivališča, določijo delo t . obljubijo gotove odstotke od žetve kot cir-' zaslužek. Delavec pa mora vse, kar v bi-. potrehuje, istotako živež kupili od gospo darja. ki si siavlja cene, kakor ho,'c. K:!« mu kaj mor«' v tako samot ulit krajih r K-. pride žetev, napravi gospodar račun inubo,, delavec ne dobi ničesar, pač pa na^e- -več dolguje posestniku nego je s se 'u';¦• prislužil; na ta način ga ima gospodar -. oblasti ni li io moderno robsUo? iVi-nebja nevajeni, mno^i ohole alt pa tu i. umni. Poleni pa se zanj uikdo ne brv • Se manj kot za obrabljeno živino. Kad e. njih — ki je imel tolifcr. lastne* kože na lic::, kolikor je treba za vabo na karpa stopil iz množice ter dejal... ha! ha! h.' da sprejme slavo. Izvlekel sem tablice. - s kom držiš V — vprašani. „Z Ben-lMr*1:;:. zidom", mi odgovori. Koliko staviš? vpra-.:;. dalje. A on... ha! ha! ha! Oprosti Me.s=a.i. na strele Jupiter jevo, ne morem dalje!..-Ha! ha! ha!...* Messala obrne vprašajoč pogled m Cecilija. »A on je predložil sekcije!* »Šekelji! šekelji!" Jednoglasen izbruh smeha je spremljate besede. »Kaj si dejal ti na to, Drus?* vpra-.1-Messala. V tem hipu nastane pri vratih tn)-«'. čuje se hrup in krič. Vsi zdirjajo pogledal, kaj se je pripetilo. Samo ( : -rečen je vsakdo, ako more začasno vlačiti vreče v Siiki, n.i-nji razklatlati lad^e itd. kjer zasluži kom.ii /.a kruh. Jako mnogo pa •« Izgrede, svarimo tu vse: nikar se ne spuščajte v nikake demonstracije, ker iste bi imele za Vas kaj slabe posledice! Poboji, umori ne prinašajo nič dobrega, pač pa temnice in splošno zli. — In s pobijanjem bi le žalili presvitlega cesarja, kateri je že tako potrt ob neznosnem udarcu ! Torej naj vlada mir povsodi; tako boste najlepše pokazali svojo uda-nost in svoje spžalje ob smrfi pre-ijubljene cesarice, a z demonstracijami tega nikdo ne kaže. Torej previdnost! Imenovanje. — Kancelijski sodni ofi-cijal U. razi-, g. Karol Deveta k je imenovan kaneelijskim r.ivnateljem II. razreda v višjesodneni področju tržaškem ; odtHjen jo k iiiiiii. trgov, soduiji v Trstu. Dnevni red II. ¦* *¦ j«» d e ž. z b o r a dne 1*,). septembra t. 1. v 5. uri popoldne : Predlog deželnega odbora zastr.m proslave ."HM>-tuiee viadarslva nagega ptesv. cesarja. • - lir*/ komeritara ! „Kt iiiemliiivM' Jiivat*'. -Spominjali s.\ koriti! - :',. 1'ebr. Ls'.»7. je bi! tisti jiii j.ri U>\\\ h-žavnem po>'u pogubi, ako ne \ /n imeniti dan, ko so ;-!oveii-ki poslanci iz- rai'iiiKiiim ut>nč, ki -o pri tem n- i.-ogihiv. \ sti.j,j:j iz deželnega ;>i.ora potem, ko so uvi- jiti umeri /olta mr?;».j, katera --.akt-va v j dej. Aa ;im ni t; ogoče več tam o^l.itt, ker S.uito^u wiko poletje u.i >.ttiliue /ibv. -e- j I', lisam ni-o dopn-tii:, da bi Slovenci mogli veda ji pade.* v i-teai ua.-pr«-', novi ua-v- 5 sodelov.di v od-i kili pri vprašanjih o .elo- Ijenei, ki ie ni-o vat ni vit.riui. ali pa .-»<• v J kupni potrebah. Ita!i:ani so imeli večino po »bi.ptl uda;:> /g.:itim p:>-.,m. kar ;i!i pn-jj \», h g.a\ itib n.Ueklh. ~ie tako im t.avadne ali s!.-- tudi spnvi v pr. rani grob, !,»¦ uuie. \ n-či. z 1 okra.im ^ i;v.; ,- ib /', tako v.'lra.t»L ali he! r rei-ti«' htk-i ? \\ tudi Slovenci ^.vor.l: ! Iver -lefinlt, «ia p,r,ue,e .»obe bt'!je -hi/.b.-. a".i ; ,e ¦.'.infii-kuii po-iancem pri mvu blagor eele pa -i v drug.h mestiii opomore^,.. ( d,/,¦:.- a itali.airkim -atno "'itriaiira. hi sku- Y-..ki.n.ur ,<• p t tuba sti-knit ptvn.i- j i.,.i n-!.mnvili upravni odsek, v katerem bi sbli. pr-diio .'..j.u-»: ih>i.tw\:ui<_ th — p« da \ j psi1 J. ho.iti' ui><. r |.-i bi uit>gii \(ii-!i ^\o;i> nalogo v pravem Z;.i-!i Sioveteem .<> narav ne • o.! v !o;at.. ; j.,-:ii. mi be-. »!••. \0, ll.ilijaiiom -e je Nuvtuske :»,«-:iv' ins.»,ti >\u\>-[- pu.-'..«ra z.; j kako;- .-.• mai-ska; ¦- po-i-čil«; prepivčili ^voje sim,ve. '-.tke:uu pr: Ir.e.Mij -lov-ku - ; v^a*r..» -•l.-mlj-lij.' Moveu.ev. Teoill je -!<»dil pt.-iiu;;t dmita iSo'l» dobri g.j klube, ..ko le '_ 1. • jop. !«)(.• se«'-i p(i n;ei,i. I'i.::..«.;,f.-, si>>kt. <\a •' \ r.~ bi bi!o p..k!te.iniiii čii.iteljnu do Vnik.i p.'d m'" (!»:•• di»ii.ivi!ie \ r;',,,r- l t, gt), ,|., (|a o S^m-iunii /ahb'V.uin poroMvo m,.,ti, :.'ki> l^ .¦.ipit-.s-.t. . S.vragi ir« h ii.ir.i.b j i, ,• bi ».-. j.ot. )i srbeti za i-. !.i de/..-lo ne- no-tij .-o liMn /apn-ega pogin i«. d.-;>i,,-;o > ; pri»!ran-ko. bi bili -lurih k.i| v prilog Slo- Eem miiivji bri7.nk'.:ni«». .i'hii--iim.ikii.' -!»i'. ] vi-homii. ,U bi tiimvli vstopiti v de/.elui go-pndar s ^vojtga pa-.-^a, u.e.prMi.seki ki»; j .-imr. Tako j-a me in nič! bi -.-daj naj v,io- pi>raln,o pr.akn, kupijo p.- .-tvi iu t;..n; 1 ;- j p u u;si po-hnei v de,-i !no /bolnico kar M-ii,o ptnje.1, ki -•¦ d..bi., pmiiMi v -v«, i j f.»k.i lt.i!i..i!itJt:i na biibu^ N.-. s ii-tiiui iiiD/nii, naatgi, «la pnti.i»jr petnč-h n.^«- kra/. i ki ;|i ovira-o, da li<- tu.»j,'ii. di-!.»li /a blagor Kn.iUr na- ,- tu .S!t.ia:n.v, »-.ik ," bd 11.1 , ¦ -.n, jj-keg.i iU-a de.,se, •/ ti-timi mn/.tui iz- k.ik U'.i iii''m pieiar/n. lud: 1 ud,, le-lie i r../..ti .¦¦kupi:«i tKl.iuo-.lua čutiia. tega naši glav«' M -»' Kiore.o p!e.!s!.i\viltli|k.i,r.!l,l pn- ' p, imel I,- poticbu •> » ilttegatlidi liestofe; in, a;, kakor".'ti _e. Težko ¦•¦<¦ ta /a«:"eva na- | .-a \t, iib!ll|«, iis;:gn,!i dte-ii mo.toia ! U.k.> ej-^e, .p,vn •- ;.!•• p.j d.dji,. m j K.); ',,.! ., ...V.l,!,, i/.!„puV Dal. •«. !,is.i!i;|i._ko_-.. pieud:;M tu,a, in. oba'y. p-- » |||ttri.u |S,,;>< ,i.„, ,,,.,,,,'abnega sjiomrna, ko iiti^i :!.«. SM,r.> \.ak.J..n... m.irav.! .3. n..ri..- j ( ;il,ki| .,lJlv ,„„„, „, ,„,.}L.„,.,.„„., Zavr..tuo u-.'».„li, ..J,.»Mia drag-aia. akebm-.a pu.i- { ,..i,iriIja ,»,„,.».{,.......|,.„«.^" Še mmLi- nam tika tuk.^mh m,',..h :;: w,.^k.b nradi:^«.-., | ^^^.^ () ii;(.ij|j |h,( !j:<, jl( VJ.V|. „ >j|H|V K.Mh v-..- U pred., do ..t-:..^,. kra.:.-. ,o.:- j >;s,;!„ ,„:,„,.,., k%,,,.,,, .,". ,,ij„ ,„, „,„,,,, v Kof muli. ...l.t|«*.UI .b»ki !:a f«a pob .-S.,«. . V ,-M,fi ,ik|(( ;!k(,.. ,?j ",,, ( 1|M|, „,,,,„„.,,. -¦-m pa it-n..ba ¦'. !:;af5.-.uv. >m upr. pa-!::. , ,,(,!{ ;, „,t,..()/lJir,. h:,.. ,, |JU!Ut ! ' - da .n pn kalen b- r.hi.i iV.il po :.. -.trajno :M!;' mar -ti" flr.,.* pada. Za .^k, ...- b.:-t=i!o zkita it) st.bra »s«-t ;- velj.i; t.-,i.- 1-^1» gM. a. dati /a t g!.t. ::'. i.-.:'r.;-.i i, le-kaj ,:a^u.\:«. ; v- j« IU-pub!t«{ai:>k.i vi., bs p-, praputu p--.!:, in napred-k» :.i;i-mga pr '¦¦'" I" t-*-«- v t;:.', /a! ..ko bi b« ;i'*\> nit. ..«; ba:r ! Z eu ./. pragi kakor turški pa kan-laitivne.,^ /a 1 '" !! ¦• 1'« '"!' * -! !- .1 / gg. ."Jtati i.em m' v /.iveiii •-jniiiiini: m .r-.dt v ~;:i.'.b: ! bi na sploti ! Nit", w ;,e •b«>- . - -.-: ir.g. :.-;i. k ,rk..".: -:«:o :h \i.ba, . *. , il:.: i.b; k-, o: r.-b. < ni irno, .di \-a-. j. '. '"jia ,". ih. tj. pr.<'eJku m na komu t g.k: -i - ..:': :..>• .-st;«- K ./abeb , M a m- t;>j v t..b -\t.;. * ; • :i,-i 0 v. r- b.ak« av-.'|j>kega 1'U- j: '-'• i1 . v -. ,U pr,-.ame/.i!i*m iti s;.\o::.¦ n'' c.'"a* Uitr biti „Forlan-ka ,r.i.: i-! K. !ikor '¦ ' lian xnane so Fnv- ,'e '/.ia.sJi SaiV.JI.O!.; gepn.«: ne gre nobe!.e!:e.?. / .{<» -i v-.ik .¦•.! u.:/.. v j V' , r ..... - - n ,- .U^lno. ker :-tJr|,. ,,.," fv..; . :,;.«. ! :-:.« -«. i :.. -:-. p.!r f:».f!:. ^; «>o. Da b. Mt.ogo iakie pa - Ui >,-Hi prit., M-M-r :::::a | ««•" i'".'» »>':»: z:wn:li ,m .».•i.i'n.^1 li" na>em- v ltm«uAin«>. " : ¦ ">•¦< < v. *'» },"«J " *'• ^'•' i>^r ^"-'ce. Za tiam-s k..u."r!:.-ni / drekom nek. ga I Ka; bi b:a., Ko ta pre.lniKi. n,Vl;e 111 neukega ,;i>..n'.:ka. ki e • r,-,5 .iv-i,;! Xn:i:a j -^n "'«-».«1 r" «-^^'-v ^•¦»r.M^hc; s.mn prepotoval Ur.^i::.v» v' pW.:čav..ii.i' :»irm \ lT.«!i:i SloVvtin - n cetie-r pnfa;n 5t ja«,no živai.-lva in rastiiti-iva, i-tt pravi duhovno: | «";en.! undi:....... JSrasilien i>t v\n sd.«':i»> Luni. ' '"'""" .iaselbst tiie Vogt-1 komer, tb-sang. tiie Iiamteu keinen (Jeritel; uwi vise Mens.l-.en kein (icfuiil,. To je kratka, a kaj resnična sodba. I'lie.e •.si^er krasno raznobarvno pes nate) ne pojo -- znani so glasovi papig in kolibrijev, v iJr.iziliji najpogostejih pti'\ — cvetice nimajo duha (celo rože imajo tako slab duh, kakor, ako povonja v naših krajih rožo 'tovek, ki ima hud nahod) in ljudje brez Čuta za bljiž-nega, - - razlaganje te zadnje to':ke bi pa bilo preobširno, zato raje molčim. — Zdravi! Drngotin Struceij. ¦»iavm-ga ib.ta. vstali i>. gn.bt. v ter bi v ideji, kaj počenjaj'.* njihovi potomci I hirali in groza bi jih obšla. Furlani, alt je les reCeiii list vaša predslraža?! t'uilna okrožnica. — D07.uaje.mo iz poročil, do>!ih nam od slovenskih županstev, «la je c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici naročilo slovenskim županstvom poskrbeli, tU vsaj toliko časa prenehajo vse veselice, dokler se zemski ostanki presvetle cesarice ne po-lože k večnemu počitku. Iz toga je razvidno, da naše glavarstvo ima povsem krive nazore o Slovencih, oziroma jih nalašč pači. Kdaj so se Slovenci "pregrešili proti vladajoči dinastiji? Ali se niso vedno radovali pri veselih dogodkih in žalovali pri žalostnih? Go spodje, ki vedrite in oblačite na glavarstvu, odprite zgodovino! Iz nje se prepričate, da je skozi tn skozi prepletena z dokazi neorna-jane ljubezni do domovine in vladarja? In kateri' narod je več žrtvoval za cesarja in domovino nego uprav Slovenci, oziroma Jugoslovani ? Taka okrožnica, v teh prežalostnih Časih, je res žaljiva za vsa slovenska županstva in za Slovence posebej. Kaj tacega je bilo umestno v Trstu. Tržaškega župana bi se bilo moralo opozoriti z enako okrožnico, da bi bil dal iz pijetete do preblage pokojne cesarice vstaviti vse veselice in godbe minule nedelje v Trstu, kjer se jo vsled tega vzročilo toliko zla in- toliko družin pahnilo v nesreCo, vsled prevelike ljubezni in spoštovanja do prekolužke kraljevine in njenega glavarja, oziroma vsled nespoštovanja do cesarske avstrijske vladajoče rodbine. Kam jadramo na taki ladji? Prepričani smo, da se gotovo najde kak župan slovenske občine, kateri odločno zavrne tako okrožnico. Ali je predsednik društva „Lega Na/Ioimlle" državna oblast? — To vprašanje nam je prišlo na misel, ko smo včeraj čitali v laskih časopisih, da je dr. Piccoli, predsednik tržaSke podružnice »Lega Nazio-na!e\ brzojavil dovinskemu županu, Slovencu g. Plesu, naj \x.i brzojavno obvesti, ako so resnična poročila o napadu na »zalegino* šolo v Devinu. Zastrmeli pa smo, ko smo izvedeli, da so je slovenski župan tako daleč spo/abil ter v resnici, ako so laska poročila verodostojna, brzojavno obvestil dr. P i e e o J i -j a o gotovem n a p a d u. Pri tem dejstvu nam prihaja na usta vprašanje, kaj bi storil v enakem slučaju župan laške občine, ko bi mu brzojavil po obvestilo kak predsednik zasebnega slovenskega društva ? Tak ;;iipan hi jednostavno prezrl odgovoriti, k večjemu bi o tem obvestil svojo pristojno oblast. Kdo naj se. ne smej« f — Vladni .M a M i u o" je prinesel laški dopis iz — čujle! P, i h e m b e r g a, tlasi ondi nikdo tega lista ne čila in ne zna laški pisali, še manj pa, da hi gojil lake nazore, ki bi pri-jalo ..Malliuu" iu njegovim prismojenim birokratom. - „lh>pi.s* obrača svojo ost proti „S o č ", češ, da ne izraža mnenja slov. naroda, iu sicer v dveh ozirih, namreč, kar se tiče bojkota laških trgovcev iu — deželnega zbora. O bojkotu pravi, da Slovenci potrebujemo Lahov; o deželnem zboru pa izraža modro mnenje lahončkov in e. kr. birokratov, namreč, tla slovenski poslanci škodujejo svojim voiilcem, ker nočejo iti v deželni zbor, — to se pravi, ker nočejo sleči narodu še srajce in jo dati pohlepnim lahonom. — Take burke uganja z nami glasilo tržaških Vladni ,,MutfIno" je velik modrijan. O.udi se v svoji vladni nedolžnosti, zakaj e. kr. poMe ne sprejemajo pošiljk pod naslovi: Piediinotite, Monievpino, Moneoroiia itd., — dnčim pa brez ovire dostavlja pošiljke v Gorici, ki so namenjeno: na Travnik, v Gnvpnib-ico ulico itd. — Ta „Mallino" je bodisi strašen I e p e c ali pa n a v i h a n 0 C, kakor vsi irre-iVnIovci. Nnjhrže je drugo res, ker mora vedeli ob vsej Lahom prirojeni duševni »anejoiiosti, da Piedimonte, Moneoroiia itd. so irredentovske skovanke zadnjih let, dočim so imena: Travnik, Studenec, Vorenj, 1'rintava, tioreček itd. s t: imena! Saj je P;i dobrih 2(> let in vedno: Traviiik-K: »Matlimi", ampak bi^i. katere še op« namestnikom je b: povedal urad; Generališče, Uaronovšče, r e j S a nego vsa laška ja.:zo grande dar komaj vojašnica se imenuje še iseruc! — Toliko ne le tudi gospodom v rumeni i/arjamo, da pod bivšim 1 i/.dan odlok, ki je pve-jo novoskovank, kakor so iVdimonle, Moneoroiia itd. Ali naj naredimo korak nazaj pod novim namestnikom tudi v tem tiziiu?! Vin««' iu rop. — V torek popoludan so natli v bližini železniškega mostu mrtvega JI IHuega Maksimilijana Fi isehko vi tza, uradnik.', v Podgorski papirnici. V nedeljo je bi! pri svojem bratu v Trstu, od koder se V vrnil v Gorico z večernim vlakom. S kolodvora je še! peš čez železniški most v Pod-goro in na polu ga je nekdo umoril; pre-para! mu je trebuh ter pobral vse, kar je imel pri sebi denarja ter uro. Ko ga v ponedeljek ni biio v urad, je vodstvo papirnice brzojaviln v Trst njegovemu bratu, kje daje Maksimilijan FriVhkovitz. On je odgovoril, da je odšel v nedeljo zvečer v Gorico. Ker ga u; ni bilo, so začeii iskati in končno so ga našli mrtvega. Storilca še niso dobili. Naša pretura — Nekdo nam piše: Nekemu kmetu iz dol. Vrtojbe ste prišli dve pi-*mi od preture pod št. 739 'Jo 31. II. s s I o v e n s k i m naslovom in z italijansko vsebino. Morda je prišla tudi kakemu drugemu: če zvem, vam neznanim. Prav tako, kakor smo zadnjič čitali v ,Soči". — Torej še nadalje brijejo s Slovenci norce na tak način. Xa potovanju. ~ Nekdo nam poroča: »Neki kmet iz goriške okolice se je peljal nedavno iz Nabrežine no železnici do Gorice. V islem kupeju, kjer je sedel on, so sedeli tudi nekateri Italijani in so se med seboj pogovarjali; on se je delal, kot da bi jih ne razumel. Eden (It.) je rekel da Slovenci v Italiji so dobri in vneti podaniki in vojaki: drugi pa je odgovoril, da so „una racapor-ca". Potem je rekel eden, da bi moralo biti vse do Soče pod Italijo, potem bi bil mir; drugi pa je dejal, da: Gorica, Trst z Istro bi moralo biti pod Italijo, potlej bi komaj bij. mir, drugače ga ne bo. To mi je pravil isti kmet ki je to slišal v nedeljo in rekel če bi bil lese kdo ž njim*? takrat v kupeju, potem bi jim že pokazal, kaj smo mi, matere Slave sinovi, tako pa ie molčal". Trgovcem t hribih. — Neki voznik doma blizu Kanala vozi mnogo blaga vsaki teden trgovcem po idrijski dolini od Sv. Lucije naprej. Ta voznik se baha proti ta-mošnjim trgovcem, da pozna blago prav dobro in zna tudi isto kupiti najceneje in češ o n ve, kje je boljši kup. Ni zadosti, da je temu vozniku malo mar za geslo: »Svoji k svojim", on celo ne zahaja v štacune, kjer bi res najceneje kupil, temveč kupuje le tam, kjer mu dajo najveS dobre roke. Dozdeva se mi, da ta voznik ni nikoli sit, kajti, njemu ni dosti, da ga prodajalec obdari z dvema ali tremi goldinarji, kaj še, to je njemu vse premalo, on celo žuga, da odvrne od dotične tvrdke vse odjemalce, katerim on blago vozi, če se mu ne da kolikor on želi, siten pa je Bkakor cigan". Navadno pa obleta po Gorici vse laške in slovenske štacune, dokler ne napolni mošnjička. Razume se, da kolikor da prodajalec vozniku, mora prvi toliko več zaračuniti na blagu odjemalcu. Torej Škodo ima le slednji. Nedavno je kupoval vino za nekega gostilničarja pri .vinski zadrugi", a tam mu ni ugajalo, od tod je šel k vsem tukajšnjim slovenskim zalogam, a nikjer mu ni bilo po volji, četudi je bilo blago in cena ugodno. Slednjič je kupil vino pri „čifutu", ki mu je dal G gld. dobre roke, a razume se, da je čifut zaračunil vino toliko dražje krfimarju, n temu brezvestnemu vozniku ni sedaj več mar niti za kakovost niti za ceno vina, samo da je on prejel G gld. od „priže", zraven je pa še krfimarju zaračunil drago voznino. Kaj ne, ta dobro razume svoj »meštir?« Temu podoben je tudi neki mlad voznik doma blizu Starega seia, kateri vozi trgovcem v „Kotu". Je pa zopet drugi, kateri zahteva, naj se odjemalcu zaračuni blago dražje nego ga je on plačal. Torej trgovci, kateri ne »norele priti sami v Gorico in kupujete blago pri slovenskih Ivrdkah, zakaj ne naročate blaga sami naravnost pismeno ali pa po zastopnikih, katere tvrdka za to plača in v tu namen pošilja k trgovcem, da so solidno in pošteno postreženi. Opazovalec. „Vinarsko In sadjarsko društvo zn Krila" v Št. Ferianu vabi k občnemu zboru v nedeljo dne 18. 1. m. ob 5. uri popoludne v šolskem poslopju. Ker se je dosedanji g. predsednik odpovedal, je naročil podpisanemu naj skliče občni zbor, pri katerem se bode volil novi odbor, in bode razgovor, kako delati naprej v tem kritičnem času radi trlne uši. Štefan Makuc. Krzojavno postajo v Dornbergu in v Uihembergu so odprli dne 7. t. m. Isti imata omejeno dnevno službo, združeno s tamoš-njima poštnina uradoma. Radodarni doneski. Za »bohlci dom": Pristopile k društvu in darovale so po g. Kanclerje vi: gg. Leopoldina Faigei 50 kr., Katarina Cej 50 kr., Julija Faigei 50 kr., Jožefa Karte 2 gld., Antonija Poveraj 2 gld., Katarina Simčič 50 kr., Terezija Fa-gane! 1 gld., Katarina Inamo 1 gld., Ivanka Dekleva 1 gld., Josipina Kočevar 1 gld., Josipina Štibelj 1 gld., neka gospa na mesto venca svojemu soprogu 10 gld. Prejelo upravništvo: Josip Trebše, St. Polten na Štajerskem gld. 0'50. — Jožef Novak, župnik v Povirju 5 gld. — Nabrali rodoljubi v veseli družbi v krčmi g. Karla Jakončiča v Kozani gld. 10'55. — ^Tolminsko učit. društvo" mesto venca rajnemu g. šolskemu nadzorniku Franu Dominku 8 gld. — Nekdo mesto nagrobnega venca rajni gospej Katarini Hvala, roj. Trebše 5 gld. •— Pod marelco nabrala in skupila za Petrov klobuk vesela družba v Cerknem 10 gld. — Pri pojedini g. Josipa Mrevlje v Dornbergu radi vstreljenega srnjaka gld. 3#60. »Zamorci" so požrli: V gostilni gosp. Josipa pl. Premersteinv Tolminu (pri »Slogi") 5 gld, __ pri gosp. Fonu na Solkanski cesti gld. P77. Gosp. pristav Lasič poslal po nakaznici 1 gld. Razgled po slovanskem svetu. Na znanje. — Vsled strašnega dogodka, ki je vso Avstrijo zagrnil v najglobokejšo žalost, je sklenil pripravljalni odbor za vseslovensko delavsko slavnost, da ista letos izostane. Ravno isti dogodek pa je pripravljalnemu odboru tembolj utrdii prepričanje, da je združenje slovenskih delavcev na krščanski podlagi nujna potreba v očigled predrznosti barbarskega anarhizma in posestrime socijalne demokracije. Za to se bo nameravana vseslovenska delavska slavnost vršila z istim vsporedom prihodnje leto, najbrž meseca maj-nika. Vsa društva, ki so svojo udeležbo bila že prijavila, prosimo, da pri svojem sklepu ostanejo; svetujemo tudi, naj se v svrho tem mnogobrojneše udeležbe za prihodnje leto v posameznih društvih nabiranekak fond, iz katerega se bodo pokrili stroški udeležbe. Na svidenje torej prihodnje leto! Z bratskim pozdravom .# Pripravljalni odbor. Opomba. — V nadomestilo nameravane vseslovenske delavske shvnosti sklicujemo v nedeljo, 18. t. m., ob 10 uri v .Katoliški dom" v Ljubljani velik javni ljudski shod, da na njem izrazimo Njegovemu Veličanstvu presvitlemu cesarju globoko sožalje povodom vrlikcga udarca, ki je zadel Njega in vso Avstrije, /.eleti je, da pošljejo društva ali posamezniki sožalne brzojavke na shod v „Katoliški dom". Bisknp Sirossuiavcr, dika Jugoslovanov, o katerem smo nedavno poročali, da je obolel, je po došlih poročil okreval ter je čil in čvrst, "kakoršnega naj ga Nebo ohrani do skrajnih mej človeškega življenja! „rr?i" slovenski list se je zopet spomnil »Soče* ter je udrilmi! po njej tako, kakor zna le on. V dopisu z Goriškega (???) dnčT. i. m. pravi u>: „Po vsem svetu je navada, da se naročnina m časopise naprej plačuje. Tega načela se drž6 vsi dostojni listi in zato ustavijo dopošiljanje takoj, Čim poteče naročnina. Tako postopanje je jedino pravilno, saj po postavi ni nihče vezan plačali list, katerega ni naročil ali na katerega ni narocbe ponovil in po postavi tudi ni nihče vezan vračati doposlanih listov, katerih ni naročil. Samo židje imajo navado, da usiljujejo ljudem svoj list, in da kasneje pridejo z računom, a če ljudje nočejo plačati, jih postavijo na sramotni oder. Vsakemu poskusu upeljati take razmere na Slovenskem — in poskus, prisilili z objavljenjein začetnih črk imena in bivališča bivše naročnike naj plačajo list. na kateri se niso bili več naročili, se je že zgodil — se moramo odločno upreti, vsak poskus revolverjevanja moramo zatreti čim se pojavi, sicer zavlada v našem časopisju korupcija, a korumpirano časopisje nima za narod nobene vrednosH". Ako pogleda »Slov. Narod* malo nazaj v svoje letnike, sprevidi, da je bil v časih sam drugega mnenja. Toda ponudila se mu je prilika, udariti po »Soči", in to priliko je porabil po svojem običajnem načinu; zdi se nam, da nečesa ne more preboleti. Že stara, zdavnaj dognana reč je, da »Soča" ne uživa »milosti" generalov „Slov. Naroda", kar nas pa nič ne boli, le čudno se nam zdi, da se zaietava va-ujo,ko je vendar že tolikrat povedal, da se ne briga za to, kaj piše goriška »Soča*, katera je po njegovih nazorih senca »Slov. Lista!" Hisum teneatis amiei! Kar se tiče naročnikov in naročnine, je res, da so uredništva izgubila že tu in tam pravde radi naročnine pri lakih naročnikih, ki so prejemali list, ali ga niso hoteli plačati in res je tudi, da so uredništva dobila take pravde, ker s tem, da naročnik ne plača pravočasno svoje naročnine, poluletno ali četrtletno, še ne neha biti naročnik, ako list sprejema. Ce pa ne namerava podaljšati naročnine, kadar poteče rok, in dobi še list, tedaj pač zahteva taki, da vrne koj prvo število, vsled česar se mu list ustavi in tako store f udi vsi pošteni ljudje, katerim ni namen: list izkoriščati, ga citati, a ne plačati! O usiljevanju pa more biti govora še le potem, ako bi uredništvo pošiljalo list še nadalje, ko ga je naročnik že vrnil z opazko, da ga ne srejme več! Da, da, želeti bi bilo, da bi imel vsaki list. naročnike s točnim plačilom naročnine ter da bi mogel, ustaviti števila, ako ne dobi pravočasno naročnine, toda kaj takega je mogoče menda le pri večjih listih, dnevnikih, toda pri manjših ne. Ce bi se manjši lisii kar tako ustavljali naročnikom, po receptu »Slov. Naroda", tedaj bi morali izginiti drug za drugim. Vemo za slučaj, ko bi se bil baš ob jugu na tak način neki slovenski list skoro pokopal, ker je črtal enkrat ob četrtletju kar 300 - 400 naročnikov po gori označenem načinu; le z največjo težavo v teku let se je dala napaka popraviti. Opominjali srno naročnike na plačilo zaostale naročnine in res so plačevali kar po vrsti, drugi pa so prosili odmora, češ, da ne morejo baš plačati radi lega in tega, ali nikdo ni pisal, naj se mu list ustavi! Nemarneže pa, ki se niso hoteli odzvati dobrohotnim opominom, smo z začetnimi črkami označili v listu in te jemlje »Slov. Narod" pod svoje zaščitje,hoteč nam na ta način škodovati, češ, nikdar ne plačajte! Vemo dobro, da »Slov. Narod" gleda »Sočo" grdo z visokega svojega stolca, vemo dobro, da mu je že zdavnaj trn v peti in za to maha sedaj po njej s tako zlobnim namenom! Odslej pa rešemo »Si. Narodu", kakor je on nam že tolikrat rekel, da je nam vse jedno, kaj piše o nas, ker vidimo, da se ne briga za proučevanje do skrajnosti težavnih razmer v naši deželi, vsled katerih se tudi listi ne morejo nahajati v takih odnošajih, kakor drugod i. , Kar se pa tiče »dostojnosti" in »ko- rupcije* v našem časopisju, naj »SI. Narod" kar lepo molči, on pač ni Izvoljen dajati lekcije o takih in jednakih rečeh. Punctum! Foulard - Seide 65 Kr. bis ft.3'35 p. M.japanesische, chinesisehe etc. in den neu- eslen Dessins und Farben, sowie sclnvarze, weisse und farbige Henneborg-Said« von 45 kr. bis fl. 14*66 per Meter — in deu modernsten Geweben, Farben und Dessins. An Vrivate poeto- und steuerftci Ins Ifan«. Hustcr umg-ehend. Sciden-Pabrlkeii O. ttmmhevgfk. u. k. Hoffl.), Z0KICH. '[g] Zahvala. Podpisani se tem potom zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa pree. g. vikariju iz Srpenice in sploh vsem onim, kateri so v času bolezni in smrti na kakorsibodi način sk&zali ljubezen do moje nepozabne soproge Katerine Hvala, roj. Trebie. Zahvaljujem se nadalje vsem gospodom udeležnikom pogreba, kateri so na tako dostojen način skazali zadnjo čast rajnici ter s tem olajšali hudo zgubo, katera je doletela mene in celo mojo družino. Bog stoterno povrni! Srp en i ca, dno 14. sept. 1808. Josip Hvala, trgovec z lesom v Gorici, v imenu eele družine. Splošno je priznano pri želmlrnih boleznih kol nnjboljSo prebavljivo in odvajalno sredstvo Gascara Saijmla Malaga vino iz deželne lekarne < Pri Mariji pomagaj Tli. Mr. Miian Leustek v Ljubljani. 1 vel. »teki. gld. 1-20. - razpošilja se z obratno pošlo II*, '.u Svoji k svojim! "*W9i Priporočam veleslavnemu občinstvu v Gorici in /. dežele svojo lepo urejeno brivnico na Travniku štev. 21, zraven Palernollijove knjigarne in loterije. Obljubuje točno in hitro postrežbo, ho toplo priporočam udani 68—31 Anton l*ucelj. SAUHIG & DEKLEVA V Gorici Nunska ulica 14-10 V Gorici Prodajal niča edina mehanična poprav Ijiilnicn šivalnih strojev. Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 Šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojač*; in .šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od tfld. \',i naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrp&e. OGLAS. Naznanjam si viicmn oli eni prakli<'iicii svoje... -1. .-/..lelovalnicali ilež (»tvoril Martin Šuligoj urar v Kanalu ima v zalogi raznovrstne šivalne stroje najnovejšega in najboljšega sistema kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine po najnižjih cenah. «r>—•* Plačila sprejema tudi na obroke. — Ob enem priporoča svojo zbirko ur za čas birme. •vih p.» | v Semeniški uliei št. 8 j lastno zalogo /. izdelovalnico tehtnic razno-j vrstnih sistemov in višine, v kalmi i/vrinjeni vsa naročila, hi spadajo v to stroko, kar najhitreje in po najnižji tcui. Ilefeivnee o izvršenem delu more duti slavno županstvo v Št. AndreJ.ii, kjer sem izdelal »kritiško tehtnim. Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uteže, kolesa, Snalne stroje in sliene reči, Imam glavno zalogo koles prvih amorl-i kanskih sistemov, katera so pripoznana naj-¦ —"*- " '-.......;........,:........ :......'¦¦.......- l.«l»ži Podpisana priporočala slavnemu občinstvu v Gorici in na dežeti, svojo novo urejeno HiiijiliiKe jesivin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Gognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, lini rum, različna vina, gornSiee (Senf) ter drugo v to stroko padajoče blago. Postrežba točna in po zmerni cenab. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin Ti trgovca v Semenfški ulici št. I v hiši, kjer je „Trgovsko-obrtna zadruga'. Pozor! Nova puškama Anton Saunig-a v Gorici, Vrtna ulica, nasproti odkritega sadnega trga, v hiši gospoda grofa Thurna, prevzema vsa v puškarsko stroko spadajoča dela kakor: vsakovrstno popravo pušk, samokresov, prenarejanje starih pušk na vsaki novi zislem. V zalogi ima vse lovske potrebščine. Priporočevaje se gospodom lovcem v mestu in na deželi kot špecijalist v tej stroki, v blagohotno podpore, zagotavljam točno in solidno postrežbo poieg najniže mogočih cen. S spoštovanjem Anton Saunig 225 4—1 puškar špecijalist. boljSn. Vedno pripravljen na izvrfi'1 mlati KAKOL KOMIX, .Semeniški uliei številka P. Drašček trgovec z jedilnim blagom v Stolni ulici ht. 'Z. v (lorici priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 64 Gorici in z deželo. Prodaja kavino primeso iz tovarne ARNOLD & GUTMANN z Dun aja. Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in Metoda. jLeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka E.Rie»rjMsMIci3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča pree. dubovSčini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico unielnib evctlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaSke potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.) tiskarno Irk na perilo. (P. cl.) Nova čevljarska prodajalnica in delalnica Janeza Ušaj na Travniku it. 9 v Gorici priporoča obuvala iz lastne delavnice za možke in ženske _______bodisi za odrasle ali otroke. 4—1 100 do 300 gld. meseCno K^SS ?„80v- vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. -~ Ponudbe pod Ludvvig fltter-relcher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. \?#, tO—-t Veliki prazni sadovi iz Srbije, iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20 30 do 70 hektov, 6-7 cm. debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj. Natančneje poizvedbe v hiši na Franc Jožefovi cesti št. 9. pri g. L. Sterim. trgovec z manufakturnim (krojnim) blagom v Raštelu št. 7-8 ima bogato preskrbljeno zalogo vol* nenih, svilnatih in bombažastih sno vij za vsaki letni čas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsaki stan, bodisi duhov nike, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga volnenih aH žiranatih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev. 102 Naznanilo. Poilpi-ani naznania p. ti uličin-tiii, tla ji« wu>-,ič <.,I|.jI -M.j.i že znano ki. pai-U d-buni.n na koncu Gosposke ulico, na Komu Št. 1, , kateri ima s..hi<> ^«.t,.\|. Ui.aljb« i/ laki a i.ru'i u-iMiio-piiii. ilaljr nii«lif z.i /M-pl.uiji- ra/.nili «.!sii«iinn i-r zvi-plj.ilkr za «..d.. il.l. Ima z..l«^«> bakrenih L.rL.i >a i/ln-i'i>, kaknt linli oiitii /a L u i <, 111 j ¦ • žganja \--in najnižji ri-ni, il.i ^<• tsr lioji ii-kiu<.s.inva. Kiip»j«' •tali ImIit l.«r invvx.«in:i \««ki»\i>ii»<« kl-pai-ko .i.-!.. ' m.^lii in na .l-ž-li. \1 t'. SjioV.uvrmjerii Makso Ornella, lh-\m- in .«- 1'avletle lastnik opekarne v Mirnem 17(1 10 -7 pri (Jorici. I?; TMijam si Mavneiitu nln-niflvu, nav.iia- ¦«." <4 niti, da prt ^ nar..rila mi & ji kavo- c'al* °^e' riž< rnakerone. ,^> delikatese. sadje, ribe, vina itd. ?< IV;iljatw v ..motih pi> :. K. ...Majam f p<> poAli, mi.« o.l ::it K. naproj pa po ?.•«- i lfznici s piivra-tjoni. | Tak,- pnšiljatvo s^ izplavaj" vsatmniir. ?' p.i-clmo p. n. {.:;;. k: "tnarj. m. ilru7.iii.mi in ¦j •mini, k; raliiji) za di>ta ia/.iis'iu- ji^'.\»>" ali \ /,,•!¦: o raznilt piilikah isal-auM m »pn-ij.ili- l'} l.«l,>, kjl.-n« m« na il.-Mi m« i!.»lu. aii pa h« :« i:.«i.'i lirami, n. p;, morsk« ribo in rak«, S svež« sadje, fino olj« itd. ' Glavni moj namen je razpošiljati ? dobro blag-o in po nizki ceni. | OniLi« tl(»paki>jaka V poM.,l..vanja. ?- 7. t.illirnii«) ...|.»5ii»vaiijOHi | Krnest Potrnu | TIIST § (<1) v ulici S. Francesco štv. 6. Na d««ž. jabil. razstavi ndlikovnn s srobr, ari/brno Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS, VINDTS-A, v Prag-i na Smihovu (Pralia-Smirhov) VinohraJska ulice cislo 816. se priporoča • k popolnemu uzornemu prirejevanjti sokolskili in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoiot'u-očih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jeimo leto. Cene zeld zmerne, plat-mV se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.. jVavadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno' iu pošlniti" prosto. 80, 52-30 Poprave IzvrSuJe po nnjniftjih conRh*