rokodelnih narodskih v r reci Odgovorni vrednik JOr. en svét, ki bi bil le pri srednjim obdelovanju na tavzente Ijudí lahko preredil. Ali prebivavci poprejšnjih časov niso tega neizre čeniga dobička spoznali zato se mora z veseljem tišti dan pozdraviti, o kterim je bila modra previdnost visocíga ministerstva svoje oko na pozabíjeni in zapu-šeni Kras milo obernila. Namen je zares velik in imenitin, potreba pa še veči, pripomočke zadobiti, de bi se revnim krajem Kraških prebivavcov pomagalo, ki že toliko lét med golimi skalami brez vsiga sadeža, lesá in derv za kurjavo žalostno zdihujejo. Ali ta revni stan se zna kmalo v veseliga spreme- n amen u sledí brez resničnimu niti, če terdnimu in odlašanja krepko del o. Ni tedaj prazno vprašanje: kako naj bi se to ve-ličansko delo začelo? pa tudi ni prazno vošílo, de se morajo tukaj vse močí na pomoč poklicati, de se bo zastaraní vozel te mertve in ne rodovitne zemlje razvezal in v prid ljudstva razdrobil. Nemogoče pa to delo, naj bo še tako veliko, vunder ni, kakor nekteri mislijo: zakaj kar je enkrat bilo, zna spet biti; kar je člověk pokončal, zna člověk spet popraviti. Zgodovina nas 5 de so že Kraški prebivavci ob uci, casu rimskiga cesarja Avgusta velike boršte hrastov imeli, v kterih se je dokaj želoda za svinsko rejo nabíralo. Pa začeli so hraste tako dolgo sekati in morje za barke , in na druge plati na vse plati pošiljati na mnogo drugo rabo, dokler jih nič več ni bilo. za pohistva in Za novo zaréjo pa niso nič skerbeli in zato so jo pa tudi tako deljeć pervozili, de so Kraški svét do čistiga ogolili de ima borja zdej ondi takšno silno moč, kakoršne poprej gotovo ni imela, ko so ji bili veliki gojzdje močna zapreka. ? Ker sim se V ze od léta 1819 noter dosedaj pri svojim večkratnim popotovanju in preiskovanju mnogih krajev, rastljine nabíraje, prepričal, kaj de tù in tam, na enim ali na drugim kraju, na debeli in pešeni zem- ali po pešku, kamništvu ali po skalnatih krajih slabo ali dobro raste, in ker mi je tudi iz lastnih skušinj znano, kako se s semeni pri sejanju in pri presaja-nju rastljin sploh vesti mora, de dobro rastejo in dober sad obrode, sim se tudi že zdavnej namenil naznaniti, ktere dervesa, germovje, zelišain trave naj bi se po Krasu zasadile ali vsejale, de bi se ti kraji nar hitrejši v gojzde spreobernili, ker gojzd je nar perva potreba za sledeče obdelovanje. Naj mi bo tedaj pripušeno, de se tudi s svojimi misli pridružim drugim možém i ki če za to reč priza Mako naj h m e to v avec ravná de svojo y ove jo živino huge ob v ar je ? kuga . (Dalje.) Poglavitna skerb gospodarjev naj bo: 1) de naj ob čas*, ko je v bližnjih krajih goveja > nobeniga goveda ne kupijo ne na somnju j ne v tacih krajih, skozi ktere se goveda na somnje ali scer na prodaj goni; 2) de naj nobeniga ravno kupljeniga goveda berž med svoje druge goveda ne postavijo, ampak naj ga poprej skoplejo, potem do suhiga obribajo, v kak posebin hlev denejo in mu tako deklo ali hlapca za po opra ? ? strežbo odločijo, ki nima z drugo živino clo nič še le o 14 dneh, če je popolnama zdravo viditi se brez skerbi združi z drugo živino : 3) ob časih, kadar goveja kuga razsaja, tudi ni varno goved na some nj g na ti, kjer zna z okuženo viti naj v • živino skupej priti in kugo nalešti; 4) ob času kuge dobro zaperaj hier in vari de noben ptujic, noben žívinsk barantač, mesár ? * mazac, konjederc v hlev do živine ne pride. svečar Če je sila, de se mora kakšno govedo prodati, pelji kupcu živino na dvoriše, de jo tam ogleda, brez de bi jo osla teval, posebno po glavi ne (de po nosnicah okuznine odilo kupee pa zi ? v-se ne potegne); ako se je to zg™.«, vine po tem vunder kupil ni, jo daj po celim životu umiti in obribati in potem skozi 14 dni dobro na-njo pazi, ali se ne kaže kaj bolna ; 5) hlapcam in deklam dobro v rlavo vtisni veliko nevarnost te kuge, in jim rih se zatrosi 9 • 5 prepovej jim 5 razlozi vse pota, po kte-de ne pušajo neznanih ljudi v hlev, pa de tudi sami ne hodijo v ptuje hleve; razloži jim nevarnost ponočniga zahajanja, ker se tudi v tem kuga zanese, in podaruj jim za varno obnašanje in njih veči trud veči plačilo; 6) kdor o sili z govejo živino v druge kraje vo- • « , . -v V, zari , naj vzame kermo (futer) za živino sabo in naj nikar živine v ptuje hleve ne postavlja; domu pridši premeni oblačilo, preden jo iz- živino in sebe in omij preženo spet v hlev k drugi živini postaviš; goni kjer se goveja živina naobčne pasnike naj posebno župan na to pazi, dese nobeno rav no kupljeno govedo berž drugi čedi ne pridruži y ampak še le o 14 dneh, ko je bilo popolnama zdravo Nevarnost raztrošenja kuge po pa šah je od léta 1810 in 1834 spoznane tako velika, de je po postavah razločno prepovedano, živine ob času kuge ne na pašo go v' bo oj stro ka niti; kdor se zoper to prepoved pregresi, znovan. (Dalje sledi.) JHjet* je kolera, ne pile noviga ne bojo, ker jim pevec sladkí med ponuja Alj vina Çmosla) 9 Novo y se gosto vino ni nikdar zdrava pijáča; in mnoge skušnje uče, napravi koliko, drisko in se bo njih sovrazno serce toplotvornim glasam teh pes- odperlo? Alj bojo hotli poslušati preroške besede mic kakor druge boiezni, posebno če se nezmerno (čez 1 ma- slic) pije. i \ ^ Kdor ve, de mošt je vino, ki še ni izvrélo, bo rad verjel, de mora huda biti, če začne en bokal take brozge v želodcu vréti (gahren)! Skušnja je lètas tudi očitno učila, de je že marsí- umerl, ki se je vejčice, která takole govori; krasna in duhteča! Na ledini „Poglejte me y kako sim y me je slovenska lipa rodila y moja mati anjala y o casih nevihte in borje , koliko lepši mladike bo kak košato se bo ona razevedla če bo v rodovitno zemljo prestavlj kako se z viso y kim deblam, z bogato krono v nebeški zrak in ermovja, ktero jo je skoraj zadušilo penjala kteri zbolel in clo za kolero take brozge napil. naglo ternj od prijazniga sonca obsijana, od milejših sapic ljana y réšena% t" pih Vsaka reč mora go dna biti, scer ni zdrava ; most naj postane vino y potem naj se pije, pa zmerno! Pa ne de bi ta dar rahločutniga pevca le za orožje proti sovražnikam slovenšine rabili, — tudi njeoi zvěsti prijatli tukaj podukov dovelj in obilnost sladkiga medii najdejo. Slovenske narodske pesmi v nemško prestavljene. Naš slavni roják, po pevskim imenu Anast Toraj, dragi slovenski bratec ki si se poprej na-kteriga smo od rodske pesme kot edini dragi zaklad, svojih prededov sprejeli, cenil in visoko spoštoval kar ne c ni Grii skih narodskih pesem poněmčil in pod naslovam: „Volk pusti y te ponemčane zbirke prav prav pazlj ■ ••v» 1 v . . • celimu svetu znan, je zbirko naj lepših sloven- preberati. Ce knjižico v roko vzameš, se ti bo zgo kakor de bi v cvetnjak bogati cr » ospóda stopil lied aus K Uebersetzt von Anast siusvGrun. Leipzig 1850, ravno zdej na svitlo dal. dílo Prijazni vertnar ti majhno shrambico odprè. Noter sto piš y začudiš se, ostermiš, ker tukaj ledaš planinske Ze več lét je preteklo, od kar je nektere teh cvetlice , ktere si nekdaj na y v novoletniški knjižici „Musenalmanach", mična cvetka nasmehuje; tam ti njena sestrica svoje •»v # i • i « i • « • i v • i •« -w <« i i r^ » « « % i t V 1 • ____1 i • v « * « « gorah nabiral Tit se ti pesem potem v Dunajskih nedeljskih listih „Dr. Frankls S o nn- duhteče cvetiše odp tagsblàtter" za pokusnjo ponudil. Nemci so se ze pripognjeno tačas nad veliko lepoto téh izvirov prostiga slovenskiga v koticku tam te milenka s pozdravlja. Kar ločiti se glavico ne mores; vse ti polno je znano, vse prav po domaće y m duha začudili in obljubljene veči zbirke s hrepenjenjem pri- kar nar več veljá, je to, de so se tvoje ljubljenke les čakovali. Pač lepa hvala gré pevcu, de se je težavniga delà lotil, tega preselile , brez de bile le mervico svojih vonjav de ga je tak slavno dokončali S y svojih takimi rečmi se mora rahlo ravnati. Metulja lahko vja lepot zgubile (Dalje sledi.) meš y pa kako ga bos zasačil, de mu pisane štupice y ktera njegove perute tak čudopolno bôji, ne osmuk neš? Ravno tako ni zadosti, de prestavljavec vsaki gib in dih narodske pesmi na tanjko zapazi in sam zivo ob čuti; treba je tudi, de vse to v gladke enakolične be sede druziga jezika prestvari. In kdo bi glasove slovenskiga naroda bolj razumeti zamogel mile Spomin popolovanja po Slajarskim in €worenskinu (Nasledba 41. lista in konec.) Po stari navadi grém vsako léto rad Bleško jezero rajsko okolico. Več domorodeov, po gledat kdo jih tudi iz in njegovo Štajarskiga in Koroškiga, je obljubilo to jesen lepši stolmačiti, kakor pevec, kteri vse strune clove- Bled obiskati; pa zaderzani po mnogih opravkih niso škiga serca tak milo prebirati zna , kakor pevec y kte prišli. Bili smo tedaj z dragim svojim prijatlam cr Dr. riga zibelka se je na krajnski zemlji takala? Naša li- Dolencam iz Dunaja in še z dvema prijatlama sami, pica je tudi njega pod svojo Ijubohladno senco vabila; ker zavolj že bolj merzelkaste jeseni so vsi drugi gosti tam je poslušal njeno čudno šeptanje, le pevskimu du- že jezero zapustili. Od lani se ni tukej se nic spreme hu razumljivo, in cvetečo duhtečo vejico si je odtergal de bi mo na slavni nemški Parnas zasadil. y kraj je še zmiraj lep, de ga ni nikjer lepši crn « y ljudjé so prijazni, in narodski duh se še vedno živo glasi Gotovo bojo Nemci ta dar pervaka svojih pevcov v veseli družbi ali tudi ceste in pota so se zmiraj z veseljem sprejeli, pa tudi naša dolžnost je, veliko tako cr » erde, kakor so bile, ali se gerji; pred Mlinam tudi toplice so še, korist in važnost te knjižice v; si o venski m obziru smo jo komaj iz blata izvozili razjasniti. Sploh reci zamoremo, de je z nj o slo- kakor so bile, v slabim starim stanu in cakajo resnika. veliko podporo, velik napredek za- Z veseljem smo pa slišali, de g. Hofmann, vodja c. k. venšina dobila. Ta zbirka nam jasno dokazuje, de ima slo- Krajnskih post, V ze vse pripravlja za zidanje toplic o vensko slovstvo zdravo, krepko, v serce naroda glo- prihodnjim létu, in ce nasa prošnja do častitiga gospoda boko segajočo korenino y de je le več delavcov v doma- kaj premore, ga sereno prosimo: naj nikar vec ne od čim nogradu potreba, de smemo obilo lepiga sadů do lašuje tega potrebniga zidanja ? s kterim bo imenitnost cakovati, ako bo vsak po svoji moči pri tem imenitnim Bleda zlo poviksal, pa tudi sam sebi v škodo ne zidal. delu pomag al. Pa tudi slave hočemo opomniti, ktero Če Blejci svoj dobicek zapopadejo, bojo noge spravijo ? pripomogli, ktere bojo je slovenska Modrica s tem vencam Anastazija Gru- de se njih toplice kmalo na na zadobila. Kako ji bo veselja in ponosa serce igralo, temu kraju vsako leto več gostov in denarjev privabile. ko se bojo za naprej njene mile pesmice ne le po do- Slavni Dr. Gruber, Dunajski zdravnik in zvěděni mačih dobravah, ampak tudi povsod, kjer se nem- kemikar, ki je bil létas v Bledu, je bii vès zamaknjen ěko kramljá, in gotovo kmalo v jezikih vsih omikanih v rajski kraj in mi je pri odhodu naročil, de naj svoje narodov po celim svetu razglaševale! Kaj pa porekó njeni sovražniki, kteri vse, karkoli rojake spodbodem y de le po slovenšini diši y z S deželne stanove (ki so sedaj se namestniki de adjim jezikam opikajo? Kako žele) prosijo, de poskerbé po deželnim poglavarstvu, pisano bojo oni gledali, ki vsako cr e> ibanje domorodskiga de pride dobro skušen kemikar, kakor je crto* profesor stva cr e> duha kot znamnje neomikanosti, zarobljenosti, barbar- Ifrušauer v Gradcu, obstojné dele toplic natanj- rajajo, če bojo zaslišali, de se je velikán nem- ko preiskat, de se bolj natanjko zvé njih zdravilna ških pevcov s takimi barbarskimi rečmi vkvarjal? moč. To je perva potreba; —in ker toplice, če veliko Tudi v ti knjižici bojo strupa za se iskali, pa našli ga slavo dosežejo, celi deželi koristijo, naj se to preisko- kakor je tuđi v dražih deželah navadno, na de vanje, želne stroške zgodi, vilne vode na svojim izvirku, scer po pošiljanju zgubé v t m dragi ali tretji dan zato pa bolj huda. Okolj Trebniga, Preiskovati se morajo pa zdra- Mokronoga, pa tudi Šentvida in Kerke je neki na no vic se prikazala. Na kvaterno nedeljo jih je v 3 va veliko svoje puhtece moci; séh v Medni peči 22 na parah ležalo. Mošt y t? «•ost 2) de naj bi cr Hofmann primerno poslopje za in kisel y gré po 5 gold. toplice sozidal y kdor ga kaj ima. v srebra ; se ga prodati noče Daljni kmetje se jako pritožijo • v. * 1 V1 1 .. . y y 3) de naj bi gospoda Malner in Majer, ki sta de morajo notri v Visnjogoro k odškodni komesii ho že veliko za Bledstorila, napravila na jezeru dostoj ne koplje; diti, ker jim to zraven velike zamude casa tudi mnoge 4") naj bi se sozidale y se stroške prizadeva; potrebno bi tedaj bilo, de bi šla V nektere nove pripravne slavna komisija nizje dol. Prostora bo povsod dosti do pohištva za goste y de bo vsak, ki tjè pride y tudi bila y saj je veliko gradov, ki bi radi potrebno staniše gotovo stanovanje dobil; res je scer, de těsnota le malo prepustili. Pogovarjali so se, de bodo pismeno prosili tednov terpi, pa ravno to, de se je treba za tisti kratki cas viksi predsednistvo, de naj bi se komisija že več tednov naprej napovedati Višnjagorska y je gostam silno nizje dol pamaknila in tako polajsala kmetam in graj nadležno in marsikteriga vstraši, de se še za Bled ne šakam pót. Od kar so kantonsko poglavarstvo v zmeni ne. Kakor smo zvedili, bo gosp. Ulrich na prav prijetnim kraju novo hišo zidal; to je prav; ha postavili, ni od ravnopravnosti ne duha ne elu-pred je vunder včasi kak povabilni list na 5) naj bi že enkrat stare razpartije zavolj nove kmeta v slovenskim jeziku přišel, zdaj pa z nemškimí M ^ H/íl ! «/\viÎa1 /v Z r\ w* a ri I a n n arif o n v\it A ir i I o /i a /%• a 1 ■ ai íř 1 r a4 î a a /] 17' a î f a rv a il a I ) ! 1 a i ii r# a i ^ lrrw ^ /i l « ceste na Mlin jenjale in se poštena cesta napravila de ne bo, kakor saj ni treba y d ceg eljci kmetje od Kajfeža do Pilatuža tekajo, de bi dozdaj, treba skozi pekel v nebesa iti; jim jih kdo prebiral; panazadnje morajo vunder za kak cesta vsacimu pred nosam poliček vina dati, zraven tega, de so eno ali pa več memo iti; dobra reč se bo tudi delječ od ceste našla; ur pri delu domá zamudili. Zdi se nam, de gospodje s de bi mogla 6) de bi se za pripravne vozove skerbelo, ki bi svojimi učeno sostavljenimi dopisi clo nic ne pomislijo ^ * m % « • 1 • i il « f Y • V t j v * tt « • i « « t • y poléti in v jeseni saj vsaki drugi dan — tode ne pre- komú de pisejo; prost clovek kaj taciga dra o ljudi sèm ter tjè vozili. nikakor ne more razumeti. V dokaz tega naznanimo dopis, ki gaje ni To so vošiia, ki mi jih je g. Dr. Gruber izročil, davnej neka žena přejela: „Dessen wird die Frau N.N. rekoč: ..Krajnci še ne véste, kaj še zna iz Bleda biti, aus N., uber einen Referatsbogenauszag, der Herr imenitni „Išel" y kamor vsako léto sile veliko pre- Bittsteller nach vollr.ogener ki možne gospode zahaja, vlepoti in zdravim prijetnim zra grundbiichlicher Amtshand lung uber das Original-Gesuch unter Anweisun de bi nam „Novice" vzrok povedale. de cr osp kaplan Puh ar po opravljenih du hovnih dolžnostih za zmirej veči izobrazenje svoje ime svitlopise na steklo delati Novićar iz Mjubljane. V pondeljik so začeli vojaki iz Boz mu daj le kakiga blagiga pripo M ■■ I H H Ljubljano marširati, ki so narpoprej na Dunaj upoteni, Laški ga nitne znajdbe se veliko trudi. moćnika, de bi v stan přišel, si izverstniga potrebniga kjer bojo svoje daljne naukaze sprejeli. Noter do 13. orodja omisliti. Lepe izdelke njegove umetnosti smo listopada gré skorej vsaki dan 1 bataljon skozi Ljublja- vidili pri njem, ki bojo deloma v razstavo v London sle. Dr. B. no v vsim skupej mende okoli 16,000 mož. Od Ljubljane gre vse po zeleznici naprej Novicar iz slovenskih krajev Iz Horvaške meje. Pridni gosp. J. Navrati 1 dajè kratko slovensko slovnico znapelje-vanjem vradne pisanja izdelovati, zlasti za sodijske Tergatev je pri nas m na Horvaškim dokončana, na nekterih krajih se je boljši na nekterih slabji obnesla; vino ne bo kaj dobro; vun der je Presburško vedro Horvaškiga mošta na 5 do y lz Zagreba se sliši, de so vsi ži- ne pomni; gold, postavljeno. veži tam tako dragi, de nihče take dragíne tudi derva grejo silno kviško. Ker nekdanjim grajši-nam na nekterih krajih delavcov za obdelovanje polja , morajo zemljiša neobdelane pustiti. in no gradov manjka s Dolenskiga 20. okt. n. Pri nas sneži danes Poglavitni vzrok tega je po naših mislih v tem: de naši bukvarji slovenskih ćasopisov ne beró, v kterih bi bili zvedili potrebo in pogosto popraševanje po Teržaških solskih bukvah, scer bi bili vunder v svoj lastni dobicek na-rocili Teržaških knjig. Ker pa nek Teržaška prodajavnica od postavljene nizke cene nikomur nič nehati ne more, bi se gotovo nihče ne bil pritožil, ako bi se bile v Ljubljani za kak krajcar visji prodajale. Naše deželno poglavarstvo (naprošeno zato tudi od slovenskiga družtva v Ljubljani) je k našimu velikimu veselju v Ljublj. vradnim časniku 14. t. m. naznanílo ceno vsih šolskih knjig, ki se v Terstu dobijo, in je ob enim vsim šolskim vodjam in učenikam kakor de bi se berači tergali. Mislili smo, de bo kolera bolj hitro naše dolenske kraje zapustila, pa v svojih mislih smo se prerajtali, ker ona zmeram počasi ? je itaznanje dalo, de kdor ne more ali noče naravnost iz naprej leze in ljudi napada, in če en dan miruje Tersta teh bukev naročiti, naj se oberne na Ljublj. deželno poglavarstvo ali pa na Ljublj. vodstvo ljudskih šol, po kterih se bo po postavljeni ceni naročba poskerbela. Serčna hvala zató slav, deželnimu poglavarstvu! Vred. vradnike, na svitlo, ki se v posamesnih pola pri tr potovanju po Tiroljskim spet v Gradec domu. Na Blazniku dobi praktično ra2 . Radi bi bili slišali, de je kratko in svét Dunajské družbe zoper terpiftčenje žival, de naj ganje slovenskiga jezika, s posebnim bise prihodnjič pripustilo mesó zdravih konj očitno m na vradne potrebe, toliko poslusav imelo, prodajati in jesti > ker govejo • * • meso v ceni zmirej visji koliko je potreba pa ni taka. Na Dunaji smo gre j je dovolilo ministerstvo na Dunaji tako prodajo seděli nekdaj pri nekterih podukih z gospodi na edinih šolskih klopéh ; mi in starimi proti tem, de kdor tako mesnico odpreti hoče, mora za lo to dovoljenje naprositi, in klanje konj se mora vselej nobeniga ni b sram v ucelise hoditi Castito predstojništvo Cerk- priča postavnih mesogledov zgoditi. To je prav niške županije, ki v svojih pisanjih le po domaće ravna, Žandarji dobijo mesingaste pišali za potrebne daljne kakor je potreba, je dalo tudi županijski pečatnik z naznanila; 15,000 tacih pišal je nek že naročenih. domačim napisani napraviti, namreč: „Predstojništvo Cerknišk pa mi CL Delo m š k 1 Z velikim veseljem slisimo , de bo ministerstvo po vsih deželah prodaja vnice živin s ke in gnojne solí na- kiga besed njaka slovenskiga družtva gré pridno pravilo, pri kterih se bo cent perve pe 2 gold, in od rok; zdelane so cerke A do ko pol potem R in več čerke S. To zimo bo mende mšk pol druge pa po 40 krajc. dobival. Za pri loven ski del iz perviga dokončan, ker gospodj tega delà lotili ? utru dij vsaki dan delajo ? ? lužijo, de se njih iména s zlatimi cerkami nar napraviti, ki pride v podobi dima in v škodo mar u so se zares vpišejo v „pred meljske krogle) v slovenskim jeziku s kratkim popi kteri ki in hodnje léto se bo 1000 milijonov cigár za sarstvo pripravilo, ker storjeni prevdark kaže naše ce bo toliko potreba. Koliko šol bi se zamoglo de jih za ta de- besednjaka Sveto vid (ze- sikteriga mladenča v nič! Spet so spustili rakovci m tá pride kmalo v natis; slavni gospod > noviga goloba iz barke predsuščne povodnje, de naj gré poslušat: ali bi se ne dala vstava od 4. m area mu je slovensko družtvo to delo izročilo, se je tega prekucniti; ta golob so bukvice,ki se imenujejo: ,,0ester-dela, ki nam ga je za sole po deželi in za poduk pro- reich und die erbliche Pairie44, po kteri naj bi stiga ljudstva silno potreba, z velikim eljem lotil IVor iéar mnogih hrqjer. Vse očí so obernjene v Varšavo, kamor so se naš Cesar s svojim pervim ministram podali, pogovorit se s Rusovskim caram, kaj de bo prihodnjič storiti v nemških zadévah. Tudi Pruski kraljević in pervi minister sta se tjè podala. V tem zboru bo tedaj sklenjena osoda Hesnov pa tudi Holstajncov. Kakor smo unidan povedali, ste si naša in Pruska vlada v v pervi zbornici derzavnih zborov plemenitniki dedni sedež imelí. Noben plemenitnik, ki podeljeno vsta-vo resnično ljubi, si ne bo te premembe želel, ki v ljudstvu nobene podpore ne bo imela. iVrir slarniši jezihostorec. v ze mnogih Slavni kardinal movca 1774), 58 jezikov gladko govoril ki je Jozef Mezzofa 13. sušca 1849 fant (rojen 19. ki v Rimu umerl, je ? namreč: albansko am rečéh še res navskriž, tako de so nekteri časnikarji ze harsko, arabsko, aramajsko, angolansko > bulgarsko, hrup vlado zagnali, de bo vojska med avstrijansko in prusko celtiško, dansko in ), kaldejgk » in ker naša pa tudi pruska vlada armade arménsko (staro kineško ali kitajsko , koptiško i vkup vlečete, je njih prerokovanje v se bolj poterdilo tode vse te reci v se nikakor tako hudo ne stojé i de bi se ne dale brez vojske dokončati, in veliko verjet , de se boste imenovani vladi z lepo porav niši je nale. se katalonsko , kilisko , kinesko racajsko, kurdisko, hebrejsko, rabinsko, el coako, georško, gerško (staro in novo) horvaško-slovensko), hindostansko, angl laško, latinsko, letiško, malajsko, malteško ku etiopsko, fran ilirsko (ali irsko » i > mongolsko Vojska bi bila zdej velika težava. T Tudi Ga norveško, holandiško licija z dotičnimi deželami je přejela te dni svojo veta vo. Vse te dežele so v eno kronovíno zedinjene ki portugalsko, retiško ( samariško, serbsko, ), peguansko, persiansko, poljsko (v Graubiindtnu), rusovsko, česko cingalsko, sirsko, špansko, švedsko > i je pa razdeljena v 3 kurije ali vládne okrajne, ktere tamulsko, tartarsko, tursko, nemsko pansko, svedsko, (z švajcarskimi imajo svoje posebne zbore. Sedež ene vládne okrajne narečji vred), madjarsko, valaško ali romunsko in ci je v Lvovu, druge v Krakovim, tretje v Stani- gansko slavu; poglavarstvo cele kronovíne je v Lvovu; le če se v občíiih kronovinskih zadévah ti okrajni zbori ne zediníjo, se zberejo v posvét v občni odbor v Lvovu. — Pofforori vreiMnišlra. 25. septembra so razglasili Cesar s svojimi Gospodu Prif Vaši prošnji (ki jo čez in čez po ministri patent, po kterim se ima v vsaki deželi terdímo), de bi se v ravno tištim sostavku ne mesal zdej ega posebna odškodninska denarnica za odpravljene ali odkupl jive prejemšine nekdanjih gruntnih davkov na- praviti. Ta denarnica ae bo napravila iz plačil y zdej iga, zdej emu zdej imu, zdej da, zdej de, povratimo en ako prošnjo: naj bi gospodje, ki pišejo ega, emu, eh, se v svojih spisíh samí do sled no le teh končnic deržali, ne pa zdej takó zdej drugač ne pisali; kar kaže, de se člověk ktere imajo dolžni po obstoječih postavah opravičenim těžko taciga navadi, ćesar poprej ni bil vajen; lahko se po- -i _ . _ - - « * ír « « i t. • i • i i i t odrajtati, 3) iz tistih deželnih denarnic, ki se tem zgodi, de se pri korekturi natisa nehotama kaj pregresi Saj se se taka večkrat »deržavnimu zakoniku« pripetí. kako bojo v ta namen v posamesnih deželah napravile; 3) _ f . _ — , . . .. . j i • .i li.».. .i j v. . . i . bi se »Novicam« ne! »Novice« se ne prederznejo nikomur ega iz davkinih naklad ali druzih davsm, kl se bojo in e mu i. t. d. zbrisevati, če tako piše; pa se tudi ne dajo siliti, V posamesnih deželah po postavni poti izpisale in pobi- «je bi pisanje opustili, ki ga najdemo skorej v vsih sloven- rale, 4) iz posojil, ki jih bo deržavna denarni- skih knjigah in slovnicah, preden so tako imenovane nove c a za dogotovljenje gruntne odveze dala; 5) iz d o-n es kov, ki jih je deržavna denarnica za nektere prepisnine deželni denarnici odrajtati dolžna. — Vse prošnje, naznanila in pritužbe v šolskih zadevah se oblike na svitlo prišle. Scer so pa to majčknosti, v kterih po naših mislih ne obstojí edinost slovenska. Gospodu imajo prihodnjič deželni šolski vradii predložiti pa ministerstvu. P — š iz Kota: Prav radi bomo natisnili vašo pravično pri-to zbo; tode vredništvo samo je ne more na ivoje rame vzeti, temuč prosimo, de se nam s svojim iménam naznanite, n e za ne natis, ampak za navadno porožtvo, brez kteriga vredniki Plačila gimnazijalnih učenikov, naj ne morejo dopisov natiskovati. bojo deželskiga ali duhovniga stanu, bojo prihodnjič enake. — Nadvojvoda Ja nez so prišli po svojim po- Današnjimu listu je pridjan 34. dok la dni list.