Jezik in slovstvo, letnik 67 (2022), št. 1–2 Nika Jančič UDK 821.163.6.09-3 Šolski center Rogaška Slatina DOI: 10.4312/JiS.67.1-2.197-207 Katarina Pribožič Šolski center Krško-Sevnica OBRAVNAVA MITA LEPOTE V DELIH GOVEKARJA, KERSNIKA, KVEDROVE IN PAJKOVE Članek raziskuje mit lepote v literarnih delih Frana Govekarja, Janka Kersnika, Zofke Kveder in Pav- line Pajk. Izhajamo iz raziskav Jonathana Gottschalla, ki je mit lepote preverjal na korpusu svetovnih pripovedk, in Igorja Žunkoviča, ki je mit lepote raziskal pri prejemnikih nagrade kresnik. Naša raziska- va je, za razliko od svetovnih pripovedk, pokazala, da mita lepote v polnosti ne moremo potrditi, in tudi sicer se naše ugotovitve razlikujejo od raziskave pripovedk in bližajo kresnikovcem. Ključne besede: mit lepote, študije spola, Fran Govekar, Janko Kersnik, Pavlina Pajk, Zofka Kveder, feministična literarna veda, evolucijska literarna veda. 1 Uvod V razpravi1 obravnavamo mit lepote (ang. beauty myth), kot ga je v središče svoje raziskave postavil Jonathan Gottschall, ameriški literarni teoretik in pred- stavnik literarnega evolucionizma. Mit lepote je sicer predmet obravnave že nekaj desetletij. Prva se je z njim začela ukvarjati Naomi Wolf, ki pravi, da je to socialni konstrukt, ki služi gospodarstvu in obstaja zato, da lahko moški še naprej zavzemajo dominanten položaj v zahodni družbi, in zavrača trditve, da je lepota univerzalna kvaliteta (Wolf 2002: 12). Gottschall je želel preveriti trditve feministične in konstruktivistične literarne vede ter evolucijske literarne vede (oz. literarnega darvinizma), in sicer je mit lepote preverjal čezkulturno – v svoj 1 Pričujoča razprava je povzetek raziskave, ki je bila opravljena v okviru magistrskega dela z nas- lovom Mit lepote v delih Govekarja, Kersnika, Kvedrove in Pajkove na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. JIS_1-2_2022-FINAL.indd 197 2. 07. 2022 09:47:54 198 Nika Jančič, Katarina Pribožič korpus raziskave je zajel pripovedke iz različnih religioznih, političnih in kul- turnih okolij (Gottschall 2008b: 174). Ugotovil je, da se vzorci, ki poveličujejo žensko lepoto, pojavljajo po vsem svetu, ne le na zahodu, kar potrjuje evolucij- sko teorijo mita lepote (Gottschall 2005: 98). V slovenskem literarnovednem prostoru se je s tem vprašanjem prvi ukvarjal dr. Igor Žunkovič (2017: 183), literarni teoretik, ki je v svoji študiji povzel Gottschallovo raziskavo in jo apli- ciral na raziskovanje reprezentacije spola in s spolom povezanih lastnosti likov v slovenskih sodobnih romanih, prejemnikih nagrade kresnik (do leta 2015). Obe referenčni raziskavi sta se prav tako ukvarjali s stereotipnim prepričanjem, da sta lepota in dobrota povezani. Gottschall to imenuje stereotip PAS (angl. physical attractiveness stereotype), tj. tendenca, da pozitiven značaj avtomatsko pripišemo fizično privlačnim osebam, negativen značaj pa fizično neprivlačnim. Socialni psihologi temu preprosto pravijo stereotip »lepi so dobri« (Gottschall 2008a: 44–45). 2 Hipoteze in metodologija Sami smo se v raziskavi oprli na vprašalnik, narejen za obravnavo korpusa sve- tovnih pripovedk, ki ga je Žunkovič prilagodil za slovenski literarni prostor, vanj pa smo vnesli nekaj sprememb, ki so izvirale iz potreb, ki jih je narekoval naš korpus, in zaradi želje po razširitvi raziskave ter odpravi pomanjkljivosti, ki so jih predhodno zaznali že ostali raziskovalci.2 Korpus besedil, ki smo jih obravnavali v raziskavi, sestavljajo dela štirih sloven- skih avtorjev, ki so pisali na prelomu 19. stoletja. Izbrali smo dva avtorja, Frana Govekarja in Janka Kersnika, ter dve avtorici, Zofko Kveder in Pavlino Pajk, ker smo želeli preveriti, ali spol literata vpliva na reprezentacijo likov. Dela, ki smo jih uvrstili v raziskavo, so daljša dela (romani, novele, povesti), ki imajo poglobljeno oznako glavnih likov.3 Naše hipoteze so deloma plod ugotovitev raziskav, ki so bile opravljene na temo mita lepote, deloma pa izvirajo iz značilnosti našega korpusa del. Predstavljamo in komentiramo jih v rezultatih. 2 Dve podobni, a manj obsežni raziskavi sta nastali v okviru zaključka dodiplomskega študija na Od- delku za slovenistiko FF UL, in sicer Ženska in moška lepota v Jurčičevih delih ter Reprezentacija ženskih in moških literarnih likov v opusu Luize Pesjak. 3 Fran Govekar: V krvi, Svitanje, Pater Kajetan, Ljubezen in rodoljubje, Suzana. Janko Kersnik: Na Žerinjah, Ciklamen, Agitator, Rošlin in Vrjanko, Lutrski Ljudje, Jara gospoda, Testament, Očetov greh. Zofka Kveder: Nada, Njeno življenje, Na kmetih, Študentke. Pavlina Pajk: Arabela, Slučaji usode, Judita, Dora, Roman starega samca, Spomini tete Klare, Pri- jateljev sin, Odlomki iz ženskega dnevnika, Dušne borbe, Planinska idila, Domačija nad vse, Mače- ha, Roka in srce, Blagodejna zvezdica. JIS_1-2_2022-FINAL.indd 198 2. 07. 2022 09:47:55 199Obravnava mita lepote v delih Govekarja, Kersnika, Kvedrove in Pajkove 3 Rezultati raziskave V delih vseh štirih avtorjev smo označili 86 literarnih likov, in sicer 44 moških in 42 ženskih. V obzir smo vzeli samo glavne literarne like oz. take, ki aktivno spreminjajo potek dogajanja zgodbe. Rezultati raziskave so bili v tem pogledu pričakovani – protagonistk je občutno več kot antagonistk, medtem ko je število pozitivnih in negativnih moških likov enako. Nadalje smo se usmerili v vprašanje starosti literarnih likov. Izkazalo se je, da je velika večina tako moških kot ženskih likov starih do 40 let. Kot mlade znatno izstopajo protagonistke, saj jih je prib- ližno 40 % v dvajsetih letih, kot tudi 40 % spolno zrelih najstnic. Največ (60 %) antagonistk je prav tako v dvajsetih letih, kar je ovrglo našo hipotezo, ki pravi, da bodo antagonistke od protagonistk starejše. Predvidevali smo tudi, da bodo prota- gonisti v povprečju 20 let starejši od protagonistk, kar se je ravno tako izkazalo za napačno. Večina protagonistov (60 %) je prav tako v dvajsetih letih, malce bolj pa izstopajo antagonisti, kjer jih je večji delež starih okoli 50 let. Ukvarjali smo se tudi z variiranjem socialno-ekonomskega statusa likov, pred- vsem nas je zanimalo, ali se ta spremeni s poroko. Tega predhodni raziskovalci niso preverjali, zato rezultat nima primerljive vrednosti, a predstavlja zanimive, vendar tudi pričakovane ugotovitve. Ugotovili smo, da najmanj sprememb na so- cialni lestvici doživijo tisti, ki so že ob začetku pripovedi premožnejšega stanu. Znaten pa je delež tistih protagonistk (34,5 %), ki so ob začetku dogajanja revne in se tekom zgodbe po družbeni lestvici povzpnejo – temu, pričakovano, največ- krat botruje poroka s premožnim partnerjem. Naslednji izstopajoč podatek pa je sprememba socialnega statusa antagonistov. 25 % takih, ki so najprej premožni, in 10 % že revnih po socialni lestvici še dodatno pade. Vzrok za to so v veliki večini njihovi spletkarski posli, pijančevanje in finančni dolgovi. Nadalje nas je, tako kot že Gottschalla in Žunkoviča, zanimala partnerska skup- nost literarnih likov in kako si izbirajo potencialne partnerje. V tem delu raziskave smo ugotovili, da je večina literarnih likov ob začetku pripovedi samskih. Najbolj izstopajo samske protagonistke (48,28 %), ki se tekom zgodbe poročijo, kar se to- rej sklada tudi z napredovanjem po socialni lestvici, ter protagonisti (45 %), ki se v zgodbi ravno tako poročijo. Več pa je vseeno takih protagonistov (50 %), ki kljub romancam in ljubezenskih zapletom tekom zgodbe na koncu ostanejo samski. Za- nimivo je bilo tudi preverjati, katere lastnosti literarni liki pri izbiri potencialnega partnerja najbolj cenijo. Naše ugotovitve so v tem delu v polnosti potrdile zastav- ljeno hipotezo. Ta je predvidevala, da bodo vsi moški liki, tako protagonisti kot antagonisti, na partnerki cenili lepoto oz. fizično privlačnost, protagonistke bodo pri potencialnih partnerjih najbolj cenile prijaznost, antagonistke pa premoženje ali visok družbeni položaj. Rezultati naše raziskave, ki imajo najpomembnejšo primerjalno vrednost, so iz- sledki o fizični (ne)privlačnosti literarnih likov in omembah njihovega videza. Vsi ženski liki so v veliki večini fizično privlačni, izstopajo protagonistke s skoraj JIS_1-2_2022-FINAL.indd 199 2. 07. 2022 09:47:55 200 Nika Jančič, Katarina Pribožič 80 %. Kar 70 % antagonistk je prav tako lepih, primerljiv je tudi delež lepih an- tagonistov. Protagonisti so v polovici primerov lepi, za drugo polovico pa je bilo podanih premalo podatkov, da bi jih lahko ocenili. Na tem mestu napol ovržemo naše predvidevanje o fizični privlačnosti protagonistk in protagonistov. Potrdimo lahko le del hipoteze, ki predvideva, da bodo protagonistke lepe, ovržemo pa pred- videvanje, da bodo protagonisti povprečnega videza. Ti so se torej izkazali za lepe ali pa je bilo o njih podanih premalo informacij. Presenetil nas je tudi rezultat omemb lepote za posamezne literarne like. To smo ocenjevali s preštevanjem pridevnikov in samostalnikov, ki se nanašajo nepos- redno na zunanji videz likov. Ugotovili smo, da je zunanji videz ženskih likov v povprečju omenjen 5,3-krat, medtem ko je videz moških omenjen le 1,5-krat. Iz spodnje razpredelnice je tudi razvidno, da v omembi lepote precej prednjačijo antagonistke, katerih videz je povprečno v vseh delih omenjen kar 7,3-krat. Ta rezultat nas je presenetil – v svoji hipotezi smo namreč predvidevali, da bo videz protagonistk omenjen večkrat kot videz antagonistk. Protagonistke Antagonistke Neopredeljen lik (Ž) Protagonisti Antagonisti Neopredeljen lik (M) Povprečno št. omemb 4,9 7,3 3 1,7 1,3 1,5 Tabela 1: Kolikokrat je omenjen videz likov? Da bi v polnosti lahko potrdili oz. ovrgli stereotip PAS oz. »lepi so dobri«, smo v povezavi z zunanjim videzom likov raziskovali tudi njihov značaj. Tega smo ocenjevali po seznamu lastnostnih pridevnikov, ki ga je s skupino raziskovalcev napravil Gottschall. Pričakovano smo ugotovili, da je največji delež protagonistk (21 %) in protagonistov (25 %) altruističnih, nato sledijo močne in prijazne prota- gonistke ter pogumni protagonisti. Antagonistke (80 %) in antagonisti (70 %) so prav tako pričakovano (ter izrazito) sebični. Ob koncu smo ugotavljali, ali liki v prvi vrsti skrbijo za druge ali zase. Pred raz- iskovanjem smo postavili hipotezo, da bodo protagonisti/-ke skrbeli/-e za druge, antagonisti/-ke pa zase. To hipotezo smo v polnosti potrdili, saj smo ugotovili, da so vsi negativni moški in ženski literarni liki sebični oz. jim je pomembna le skrb zase. Ti med svoje sebične cilje postavljajo predvsem pridobitev premoženja ali višjega družbenega statusa. Tisti protagonisti (45 %), ki skrbijo zase, to počnejo v smislu iskanja primernega partnerja oz. partnerke. Obrobno smo preverili tudi, komu tisti, ki skrbijo za druge, posvečajo največ pozornosti. Protagonistke največ pozornosti posvečajo družini (staršem, partnerjem ali otrokom), protagonisti pa se posvečajo tako družini (staršem, sorojencem, partnerkam) kot tudi prijateljem. Tako smo lahko potrdili tudi drugi del hipoteze, ki je predvideval, da se liki, ki skrbijo za druge, najbolj posvečajo družini. Sebični liki pa v prvi vrsti skrbijo za premoženje in boljši status. JIS_1-2_2022-FINAL.indd 200 2. 07. 2022 09:47:55 201Obravnava mita lepote v delih Govekarja, Kersnika, Kvedrove in Pajkove Protagonistke Antagonistke Neopredeljen lik (Ž) Protagonisti Antagonisti Neopredeljen lik (M) Skrb za druge 76 % / 67 % 55 % / / Skrb zase 24 % 100 % 33 % 45 % 100 % 100 % Tabela 2: Kaj je poglavitna motivacija literarnih likov? 4 Primerjava rezultatov del avtoric in avtorjev Naša odločitev, da v raziskavo vključimo dela dveh avtoric in dveh avtorjev, je prinesla zanimive rezultate. Avtorici sta skupaj v delih opisali 26 (55 %) ženskih in 21 (45 %) moških glavnih literarnih likov, avtorja pa 16 (42 %) ženskih in 23 (59 %) moških. Avtorici torej povprečno nekoliko pogosteje opisujeta ženske like kot moške, medtem ko je pri avtorjih ravno obratno. Naša prva hipoteza, da bo razmerje moških in ženskih likov 8 : 3 pri avtorjih, se ni potrdila, saj je to razmer- je približno 10 : 7. Pravilno smo predvidevali, da bo pri avtoricah nekoliko več ženskih likov, nismo pa pričakovali, da bo število ženskih likov preseglo število moških. Sicer so moški liki pri obojih enakomerno porazdeljeni med protagoniste in antagoniste, medtem ko je pri ženskih likih pogosteje najti protagonistke. Pri avtoricah je ta razlika med številom protagonistk in antagonistk izrazitejša, saj je protagonistk 73 % (pri avtorjih pa 62 %). Pri obravnavanju starosti literarnih likov smo ugotovili, da so protagonistke pri avtorjih izključno ženske do 30. leta, pri avtoricah pa to velja sicer za večino, a jih je znatno število tudi v tridesetih letih in nekaj v petdesetih. Nasploh se kaže tendenca, da avtorici opisujeta starostno nekoliko bolj raznolike like, a je to naj- bolj očitno pri protagonistkah in antagonistih. Ti so pri avtorjih vsi nad 30, pri avtoricah pa je ravno tako znaten delež teh, a se pojavijo tudi en otrok in dva lika v dvajsetih. Pri avtorjih je izrazita razlika med povprečno starostjo antagonistov in ostalih likov, saj je povprečen antagonist v štiridesetih letih, ostali pa so stari okoli 30 ali manj. Socialno-ekonomski položaj protagonistk je pri avtoricah ob začetku najpogosteje slab, a se izboljša tekom zgodbe. Pri avtorjih so protagonistke najpogosteje pre- možnejše brez spremembe statusa. Antagonistke so pri obojih predvsem premož- nejše brez spremembe statusa, pri avtoricah pa jih precej tudi pade po socialno- -ekonomski lestvici, medtem ko je pri avtorjih znaten odstotek revnih antagonistk. Pri moških likih je nekoliko več ujemanja, le da je pri avtoricah znaten delež antagonistov, ki so revnejši, medtem ko so pri avtorjih vsi premožnejši. Ugotovili smo, da med avtorjema in avtoricama ni večjih razlik pri opredelitvi partnerskega statusa likov, se pa razlikujejo pri želji po pridobitvi partnerja. Pri av- toricah protagonistkam pridobiti ali obdržati partnerja ni primarni cilj, pri avtorjih JIS_1-2_2022-FINAL.indd 201 2. 07. 2022 09:47:55 202 Nika Jančič, Katarina Pribožič pa je za večino protagonistk to cilj. Pri obojih to ni poglavitni cilj za antagonistke, kar velja tudi za protagoniste in antagoniste pri avtoricah, pri avtorjih pa je ravno obratno, in sicer je večini protagonistov in antagonistov poglavitni cilj pridobiti (ali obdržati) partnerja, s tem da je odstotek mnogo višji pri prvih, saj je takšnih antagonistov le dobra polovica. Pri vprašanju zunanjega videza likov so se avtorja in avtorici skladali v tem, da so označili protagonistke večinoma kot privlačne, vendar je to bolj izrazito pri avtorjih, saj je takšnih kar 90 %. Antagonistke so pri avtorjih vse privlačne, pri av- toricah pa so v enaki meri privlačne in neprivlačne. Zanimivo je, da za večji delež protagonistov (67 %) avtorici nista dali dovolj podatkov4 za opredelitev videza, ostali pa so privlačni – pri avtorjih je situacija ravno obratna. Antagonisti so pri av- toricah predvsem privlačni, pri avtorjih pa je ta odstotek nižji. Ena pomembnejših ugotovitev je vezana na število omemb videza pri avtorjih oz. avtoricah. Nasploh so omembe videza nekoliko pogostejše pri avtorjih kot pri avtoricah, najbolj pa je to očitno pri omembah ženskega videza. Videz protagonistk avtorja omenjata 1,2-krat pogosteje kot avtorici, videz antagonistk pa kar 3,6-krat pogosteje. Sicer avtorici pogosteje omenjata videz protagonistk kot videz antagonistk, avtorja pa obratno. Pri moških likih so omembe mnogo redkejše – avtorja nekoliko pogosteje omenjata videz protagonistov kot avtorici, pri antagonistih pa so si složni z 1,5 omembami na osebo. Ugotovili smo, da vsi, avtorja in avtorici, pogosteje omenja- jo zunanji videz ženskih likov, a je pri avtoricah to 2,8-krat pogosteje, pri avtorjih pa kar 4,8-krat pogosteje. Značajno so protagonistke avtoric najpogosteje altruistične in močne, sledijo pa ubogljive in čustvene. Pri avtorjih so najpogosteje prijazne, sledijo pa šibke. Prota- gonisti so pri avtoricah najpogosteje altruistični, sledijo pa močni in čustveni, med- tem ko so pri avtorjih najpogosteje pogumni, sledijo pa prijazni. Antagonisti/-ke so pri obojih predvsem sebični/-e. Zelo raznoliki so rezultati, ki so vezani na delovanje likov. Protagonistke so pri av- toricah večinoma aktivne (sledijo pa pasivne, ki postanejo aktivne), medtem ko je pri avtorjih enako število aktivnih in pasivnih. Antagonistke so pri obojih izraziteje aktivne, in sicer pri avtorjih najpogosteje vseskozi, pri avtoricah pa postanejo takšne skozi zgodbo. Tudi protagonisti in antagonisti so pogosteje aktivni pri avtorjih kot pri avtoricah. Če potegnemo črto, so ženski liki pri avtoricah vseskozi aktivni v približno 60 %, sledijo pa tisti, ki postanejo aktivni tekom zgodbe. Delež izključno aktivnih moških likov je nekoliko pod 40 %, ostali pa večinoma postanejo aktivni te- kom zgodbe ali pa aktivnost zamenjajo s pasivnostjo (najredkeje so izključno pasiv- ni). Pri avtorjih pa so ženski liki izključno aktivni v 50 %, vendar jim sledijo pasivni liki. Zgolj pasivnih moških likov pri avtorjih ni, so pa kar v 90 % vseskozi aktivni. Zavedamo se, da zaradi omejenega števila avtorjev svojih ugotovitev ne moremo posploševati, kar se predvsem pokaže v primerih, ko so razlike med avtorji istega 4 In tudi sicer se pogosteje zgodi, da se ne da opredeliti zunanjega videza likov v delih avtoric. JIS_1-2_2022-FINAL.indd 202 2. 07. 2022 09:47:55 203Obravnava mita lepote v delih Govekarja, Kersnika, Kvedrove in Pajkove spola tako velike, kot so na primer v naši raziskavi pri vprašanju notranje oz. zuna- nje aktivnosti likov, saj namreč Z. Kveder vse svoje protagonistke opisuje kot zu- nanje aktivne, pri P. Pajk pa je takšnih manj kot pol. Pri avtorjih so protagonistke, ki so aktivne, večinoma notranje aktivne, antagonistke pa obratno večinoma zuna- nje, ker se sklada z ugotovitvami pri avtoricah. Moški liki so pri avtoricah v veliki večini zunanje aktivni, pri avtorjih pa izključno. Antagonisti/-ke pri avtorjih in avtoricah skrbijo izključno zase. Pri avtorjih je an- tagonistkam najpomembnejši cilj najti/obdržati partnerja, antagonistom pa status, medtem ko je pri avtoricah obojim cilj pridobiti premoženje. Manjši delež prota- gonistk pri avtoricah in avtorjih (pri teh nekoliko višji kot pri prvih) skrbi zase, a večinoma želijo pridobiti oz. obdržati partnerja. Protagonistke, ki jim je motivaci- ja skrb za druge, večinoma pri obojih pozornost namenjajo različnim članom dru- žine. Približno polovica protagonistov se pri avtorjih in avtoricah posveča sebi oz. drugim. Tisti, ki skrbijo zase, želijo predvsem pridobiti partnerja, tisti, ki skrbijo za druge, pa pri avtoricah posvečajo največ časa članom družine, pri avtorjih pa prijateljem. 5 Primerjava rezultatov z izsledki raziskav J. Gottschalla in I. Žunkoviča Kot že omenjeno, se celotna raziskava opira na referenčno raziskavo J. Gottschal- la, ki je mit lepote preverjal v zbirkah svetovnih pripovedk, to pa je v sloven- ski literarni prostor preslikal I. Žunkovič ter mit preveril med prejemniki nagra- de kresnik. Na tem mestu podajamo primerjavo rezultatov vseh treh raziskav, iz Gottschallovih izsledkov pa primerjamo le rezultate za zbirke pripovedk iz Za- hodne Evrope, saj so ti glede na geografski, družbeni in kulturni prostor najbolj primerljivi s slovensko literaturo. V primerjavi se osredotočamo le na kategorije, ki so za stereotip PAS in mit lepote najpomembnejše, to so spol in starost literarnih likov, zunanji videz ter značaj in altruizem. Kot lahko razberemo iz tabele 3, naši rezultati od rezultatov za zahodnoevropske pripovedke in sodobne slovenske romane precej odstopajo. Temu najverjetneje botruje dejstvo, da smo v raziskavo umestili dve avtorici, ki sta kot glavne like v svojih literarnih delih postavljali predvsem dekleta oz. mlade ženske. Opus Kersnika, Govekarja, Z. Kveder, P. Pajk Zahodnoevropske pripovedke Sodobni slovenski romani Ženske 49 25 32,5 Moški 51 75 67,5 Tabela 3: Primerjava literarnih likov glede na spol Naši rezultati se pri starosti protagonistk in protagonistov popolnoma skladajo z raziskavami Gottschalla in Žunkoviča, in sicer so v veliki večini stari pod 40 JIS_1-2_2022-FINAL.indd 203 2. 07. 2022 09:47:55 204 Nika Jančič, Katarina Pribožič let. Žunkovič (2017: 188) je kot starostno mejo določil 40 let, zato naše rezultate prilagajamo tej delitvi, Gottschall (2008a: 101) pa rezultate o starosti likov samo komentira in izpostavlja, da je največ protagonistov uvrščenih v kategorijo »okoli dvajset let« oz. da se ti nagibajo že proti 30. letom. Ugotovljeno je bilo, da je sta- rost antagonistk in antagonistov tako pri dobitnikih kresnika kot pri pripovedkah precej višja od starosti protagonistov. Tega v naši raziskavi ne moremo potrditi, saj smo ugotovili, da je le majhen delež negativnih literarnih likov starejših od 40. let. Najpomembnejši rezultati vseh treh raziskav so vezani na zunanji videz oz. (ne) privlačnost literarnih likov. Gottschall za zahodnoevropske pripovedke ugotavlja, da so tako protagonistke kot protagonisti v enaki meri opisani kot fizično privlačni, torej lepi. Nasprotno so protagonisti prejemnikov nagrade kresnik v veliki večini označeni kot povprečni, protagonistke pa so tako kot v pripovedkah fizično privlač- ne. Rezultati naše raziskave se v polnosti skladajo z rezultati Gotschallove raziskave pri videzu protagonistk in protagonistov – ti so v veliki večini privlačnega videza. Razhajajo pa se z zahodnoevropskimi pripovedkami pri antagonistih/-kah, vendar se skladajo izsledki pri sodobnih slovenskih romanih. Negativni liki v literarnih delih Kersnika, Govekarja, P. Pajk in Z. Kveder so v veliki večini privlačnega videza. Privlačnega videza so tudi tako ženski kot moški negativci v kresnikovcih. Vredno je omeniti še popolno skladanje rezultatov pri pogostosti omemb videza likov. Na tem mestu se rezultati vseh treh raziskav skladajo. Gottschall (2008b: 184) v svoji rezultatov omenja verjetnost, da bo videz ženskih likov 6-krat pogosteje opisan kot videz moških. Da bi stereotip PAS lahko v polnosti potrdili ali ovrgli, smo morali v obzir vze- ti tudi značaj literarnih likov. V naši raziskavi smo pričakovano ugotovili, da so protagonisti/-ke največkrat prijazni/-e, altruistični/-e, pogumni/-e, medtem ko so antagonisti/-ke največkrat sebični/-e. Tega vprašanja Žunkovič na svojem vprašalniku ni zastavil, Gottschall pa teh rezultatov v svoji analizi ne komentira. Oba sta se osredotočila predvsem na vprašanje, kaj je literarnim likom pogla- vitna motivacija – pomagati drugim ali skrbeti zase. Na podlagi tega sta nato ugotavljala, ali so liki altruistični ali sebični. Pri prejemnikih nagrade kresnik (Žunkovič 2017: 189) večina protagonistk skrbi za druge, medtem ko je takih protagonistov zelo malo. Gottschall je podobno ugotovil, da so skoraj vse pro- tagonistke altruistične, za protagoniste rezultata ne predstavi procentualno, a pove, da so tudi ti altruistični. Tudi v naši raziskavi smo pridobili primerljive rezultate – večina protagonistk se posveča drugim, podobno je tudi pri protago- nistih, s tem, da je nekaj tudi sebičnih, a je njihov sebični cilj predvsem prizade- vanje, da obdržijo ali najdejo partnerko. Vse tri raziskave se popolnoma skladajo pri ugotovitvah o antagonistih/-kah. Ti so v polnosti sebični. Natančneje smo v naši raziskavi ugotovili, da se ti posvečajo predvsem pridobitvi premoženja ali višjega družbenega statusa. JIS_1-2_2022-FINAL.indd 204 2. 07. 2022 09:47:55 205Obravnava mita lepote v delih Govekarja, Kersnika, Kvedrove in Pajkove 6 Primerjava z raziskavama diplomskih del Svoje rezultate smo primerjali z že omenjenima diplomskima deloma na temo mita lepote. Ugotovili smo, da vse avtorice pogosteje prikazujejo ženske like kot avtorji, so pa neskladja pri razporeditvi teh likov med protagoniste/-ke in antago- niste/-ke. V naši raziskavi imajo avtorici in avtorja enakomerno razporejene moš- ke like, medtem ko se pri Jurčiču kaže višji odstotek protagonistov (Jančič 2018: 20), pri L. Pesjak pa je teh kar 90 % (Hlačar 2019: 15). Ravno tako je višji odstotek protagonistk napram antagonistkam pri obeh primerjalnih raziskavah. Naša ugotovitev, da avtorja opisujeta starostno manj raznolike protagonistke, se precej sklada z ugotovitvami pri Jurčiču (Jančič 2018: 23), medtem ko so pri L. Pesjak te različnih let (Hlačar 2019: 17), kar velja tudi za naši avtorici. Antago- nistke so pri vseh stare 20 let ali več. Protagonisti so v naši raziskavi povprečno mlajši od protagonistov Jurčiča in L. Pesjak, starost antagonistov pa se sklada z ugotovitvami o Jurčičevem opusu5. Zaradi razlik pri vprašalniku je težje primerjati nekatere rezultate, poleg tega pa nas pri obravnavi partnerskega statusa likov omejuje tudi dejstvo, da je pri L. Pesjak veliko število likov, ki niso bili opredeljeni s tega vidika. Če primerjamo ženske like avtorjev, je v naši raziskavi več poročenih (na začetku ali kasneje v zgodbi) protagonistk kot pri Jurčiču, a nekoliko manj antagonistk – kljub temu nad 50 %. Moški liki se v naši raziskavi pogosteje poročijo (oz. so poročeni) kot pri Jurčiču (Jančič 2018: 23). Z ugotovitvami pri L. Pesjak ravno tako ne ugotavljamo vzporednic (Hlačar 2019: 18). Likom v delih Z. Kveder in P. Pajk večinoma ni cilj najti partnerja, medtem ko je pri L. Pesjak ravno obratno. Ženski liki pri avtorjih so bolj skladni, saj je cilj najti partnerja polovici protagonistk pri Jurčiču (60 % pri Kersniku in Govekarju), medtem ko večini protagonistk pri obojih to ni cilj. Pri moških likih prihaja do večjih razlik. Bolj se skladajo rezultati pri pomembnosti značajskih lastnosti trenutnega ali bo- dočega partnerja. Ugotovili smo, da je protagonistkam pri vseh avtorjih in avto- ricah pomembna prijaznost, protagonistom pa poleg prijaznosti tudi privlačnost. Antagonistkam je pomembno premoženje, družbeni položaj in privlačnost. Anta- gonistom je zelo pomembna privlačnost, le pri L. Pesjak to ni zapisano eksplicitno (Hlačar: 2019: 18). V naši raziskavi avtorja ženske like opisujeta kot izrazito pri- vlačne, pri Jurčiču pa je sicer večji odstotek privlačnih ženskih likov, a je razlika manjša in več raznolikosti (Jančič 2018: 22), kar smo sicer v naši raziskavi opazili predvsem pri avtoricah, za kateri smo rekli, da tudi večjega števila likov ne ozna- čita dovolj podrobno, kar se sklada z ugotovitvami pri L. Pesjak (Hlačar 2019: 19). Nato smo obravnavali aktivnost likov. Opažamo, da avtorice pogosteje prikazuje- jo izključno aktivne protagonistke kot avtorji, antagonistke pa nekoliko redkeje. V 5 Za L. Pesjak ni podatkov, saj antagonistom, kot tudi večjemu številu protagonistov, ni možno dolo- čiti starosti. JIS_1-2_2022-FINAL.indd 205 2. 07. 2022 09:47:55 206 Nika Jančič, Katarina Pribožič naši raziskavi so liki predvsem aktivni, in sicer moški liki ter antagonistke zuna- nje, protagonistke pa notranje. Pri Jurčiču so liki tudi redkeje pasivni (razen pro- tagonistke), sicer pa aktivnost izražajo notranje (Jančič 2018: 25). Ženski liki L. Pesjak so pogosto pasivni, moški pa povprečno aktivni (Hlačar 2019: 20). V naši raziskavi antagonisti-/ke izkazujejo sebične cilje in skrbijo zase, protagonistke v večji meri za druge, protagonistov pa je takšnih le nekaj nad 50 % (ostali skrbijo zase, a jim je primarni cilj najti/obdržati partnerja). Pri Jurčiču je mnogo višji odstotek protagonistov/-k, ki skrbijo za druge, in to predvsem za družino (Jančič 2018: 24). Pri L. Pesjak vsi protagonisti/-ke skrbijo za druge, vsi antagonisti/-ke pa zase (Hlačar 2019: 20). 7 Sklep V razpravi je predstavljen mit lepote v literarnih delih izbranih slovenskih avtorjev iz druge polovice 19. stoletja. Na podlagi rezultatov naše raziskave in ob primer- jalni analizi ostalih raziskav, narejenih v zadnjih letih, mita lepote in stereotipa PAS (lepi so dobro) ne moremo v celoti potrditi. Analiza mita lepote v delih izbranih slovenskih avtorjev je prinesla zanimive re- zultate. Predvsem se niso uresničila naša pričakovanja glede stereotipa PAS, kar je za Jurčiča ugotovila že N. Jančič v svojem diplomskem delu. Predstavljanje videza protagonistov in protagonistk je stereotipno, torej pričakovano, in se sklada tudi z rezultati sodobnih slovenskih romanov in svetovnih pripovedk. Stereotip PAS pa se ne potrdi pri antagonistih in antagonistkah, ki so, kljub temu da so zna- čajsko slabi, v veliki večini vseeno zunanje privlačni. Presenetilo nas je tudi to, da sta avtorici, Z. Kveder in P. Pajk, pogosteje prikazovali ženske like kot moške, ker smo pričakovali, da bodo med avtoricami in avtorji manjše razlike. Zanimive rezultate smo dobili pri primerjavi del avtoric in avtorjev. Ugotovili smo, da sicer avtorji pogosteje omenjajo videz žensk kot avtorice, a tudi te pogosteje omenjajo videz ženskih likov kot moških, kar se sklada z evolucijsko literarno teorijo oz. literarnim darvinizmom. Literatura Gottschall, Jonathan, 2005: The Heroine with a Thousand Faces: Universal Trends in the Characterization of Female Folk Tale Protagonists. Evolutionary Psychology 3. 85–103. Gottschall, Jonathan, 2008a: Literature, Science, and the New Humanities. Palgrave Mac- millan, US. Gottschall, Jonathan, 2008b: The ''Beauty Myth'' is No Myth. Human Nature 19. 174–188. Hlačar, Natalija, 2019: Reprezentacija ženskih in moških literarnih likov v opusu Luize Pesjak: Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Splet. Dostopno na: https://repo- zitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=122434&lang=eng (junij 2020). JIS_1-2_2022-FINAL.indd 206 2. 07. 2022 09:47:55 207Obravnava mita lepote v delih Govekarja, Kersnika, Kvedrove in Pajkove Jančič, Nika, 2018: Ženska in moška lepota v Jurčičevih delih: Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Splet. Dostopno na: https://slov.si/dipl/jancic_nika.pdf (marec 2020). Wolf, Naomi, 2002: The Beauty Myth: How Images of Female Beauty Are Used against Women. New York: W. Morrow: https://pdfs.semanticscholar.org/3119/7933c- 239211332611d327785422ecf2dd618.pdf?_ga=2.202055447.763526136.1592291537- 259151306.1592291537. Žunkovič, Igor, 2017: Reprezentacija spola pri prejemnikih nagrade kresnik. Slavistična revija 65/2017, št. 1. 183–198. The Treatment of the Beauty Myth in the Works of Govekar, Kersnik, Kveder and Pajk The article is based on research into the beauty myth in the literary works of Fran Govekar, Janko Kersnik, Zofka Kveder and Pavlina Pajk. It systematically outlines the methodology and findings of the research, which was undertaken as part of a master’s thesis at the Department of Slovenian Stud- ies, Faculty of Arts, University of Ljubljana. We address the question of the beauty myth in literature according to previous research by Jonathan Gottschall, who applied the beauty myth question to the corpus of tales from around the world, and Igor Žunkovič, who was the first to apply it to the Slovenian literary world, focusing on recipients of the Kresnik Award. Our research showed that the beauty myth cannot be fully confirmed, which contradicts the research on tales from around the world, but is more in line with the Kresnik Award research results. Key words: beauty myth, gender studies, Fran Govekar, Janko Kersnik, Pavlina Pajk, Zofka Kveder, feminist literary theory, evolutionary theory JIS_1-2_2022-FINAL.indd 207 2. 07. 2022 09:47:55