"Amerik an ski Slovenec" DELA ŽE 52 LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKI. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico _ od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. & DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. {Official Organ of four Slovenian Organizations) KUPUJTE VOJNE BONDEI ZANKA OKROG NJIH TAMKAJŠNJE ARMADE SE 021 Nemci se s tako naglico umikajo s Kavkaza, da je umik že begu podoben. — Rusi pritiskajo na nje od juga, vzhoda in zapada. — Nobenega oddiha Nemcem, opozarja neki list. 15 LETNI NAREDNIK ODPUŠČEN IZ ARMADE Milwaukee, Wis. — Narednik, — oziroma bivši narednik — Johnny Maras se je te dni vrnil domov k materi, katera prebiva v tukajšnjem mestu. Fant je jezen, da le kaj! s trdim delom se je prikopal do svoje šarže, a ravno, ko bi bil imel biti poslan preko morja, so ga vojaške oblasti odpustile in poslale domov. Ne, nič napačnega ni naredil, samo malo j zlagal se je. Ko se je namreč prostovoljno priglasil v armado, je dejal, da je star 18 let; v resnici je bil samo 15.-Pustil je šolo, kjer je bil v 7. razredu, prepotoval kontinent in prispel v Kalifornijo, kjer se je vpisal. Vse je šlo dobro, in Johnny je avanziral od ene šarže do druge, toda na nekak način je njegov poveljnik izvedel za njegovo pravo starost. Pravila so pravila, in pravila pravijo, da ne more nihče vstopiti v armado pred 18. letom, in narednik Johnny je bil odpuščen. Poveljnik mu je pred odhodom dejal, da je on prvi 16 letttkjiarftdnik, ki ga je še videl v ameriški armadi. -o- WALLACE OPISUJE POVOJNI RED Washington, D. C. — V povojni dobi se bo morala v Ameriki ohraniti privatna inici.iati-va in privatni biznes, vendar pa bo na vladi ležala odgovornost, da se poskrbi za stalno zaposlenost in zaslužek, ako privatna podjetja ne bodo tega storila. Tako se je izrazil podpredsednik Wallace zadnjo nedeljo, povdarjajoč, da bo moral biti vsaki družini zagotovljen primeren zaslužek, da-si se bo višina tega ravnala po zmožnosti posameznika. V FRANCIJI NA5LI SKRITO OROŽJE Londonž Anglija. — Po berlinskem radio se je objavilo poročilo iz Pariza, da so vichy-ske vladne oblasti izsledile v mestu Lyons skritega orožja za osem ton. Moskva, Rusija. — Naglica, s katero ruske sile zavzemajo razna mesta v kavkaški pokrajini, nudi povod za sklepanje, da nemška armada tamkaj ni več samo na rednem umiku, marveč, da že beži v pravem pomenu besede, in, da ima v ozadju obrambne čete le še v to svrho, da reši iz zanke, katera skušajo Rusi zadrgniti okrog nje, čim največ bo pač mogoče. Je pa tudi v resnici zadnji čas, da/ se Nemci umaknejo s Kavkaza, od katerega so si obetali, da jih bo založil s potrebnim oljem, kajti glavni izhod, skozi katerega imajo še priliko za rešitev, namreč mimo mesta Rostova, se oži dan za dnem bolj; od iuga vzhoda pa'jih Rusi čimdalfe bolj stiskajo v ozki krog ob Azovskem jezeru. Pritisnili so Rusi zdaj še od zapada, namreč s svojo mornarico na Črnem morju, katere topovi in aeroplani ne samo nadlegujejo Nemce ob obrežju, marveč jim groze tudi zapreti drugo pot za rešitev, namreč preko ožine Kerč na polotok Krim. Med tem, ko se nazijska armada bliža tragediji, kakorš-ne še ni doživela celo sedanjo vojno, pa nasprotno v Rusiji sami vsak dan bolj raste zaupanje ljudstva v skorajšnjo končno zmago. Eden listov po-vdarja, da je zdaj prišel če^, ko se ne sme pustiti Nemcem nobenega trenotka za oddih in, da mora ruska armada še bolj krepko prijeti inicijativc v svoje roke. Obenem pa list tudi opozarja na to, da Nemci že niso potolčeni, da imajo še armade, toda tem se ne sme dati prilike, da bi se preuredile za kako novo podvzetje. POLJEDELSKA MOBILIZACIJA Vlada izda apel za priglasitev na delo na farmah. Washington, D. C. — Od dveh vodilnih osebnosti, namreč od komisarja za človeško. silo McNutta in od administratorja za živila Wickarda; se je v ponedeljek podala izjava, da je v načrtu mobiliziranje poljedelske armade, da se dobi kakih tri in pol milijona delavcev, ki bi se prostovoljno priglasili za farmarsko delo tekom tega leta. Apel na to de-Ib se bo naslovil na vse tiste, ki niso zaposleni v vojnih industrijah, in so se za vzgled navedli prodajalci po trgoyi-nah. Dobili bi za to redno plačo farmarskih delavcev. KRATKE VESTI — New York, N. Y. — S pariškega radio se je slišala zadnjo nedeljo objava, da je francoska vlada pod Lavalovim predsedništvom vzela francosko državljanstvo novemu go-vernerju zg Tunizijo Peyrouto-nu in štirim drugim francoskim voditeljem v severni Afriki. — London, Anglija. — Britanski aeroplani so v noči na nedeljo napadli nemško oporišče za podmornike v francoskem mestu Lorient, kakor tudi razna nemška industrijska središča. Dan prej s0 tudi a-meriški letalci napadli Lorieift. — Bern, Švica. — Pošta, katera je namenjena iz Amerike za Švico, je cenzurirana od nemških oblasti v ' Franciji. Enako odpro nemške oblasti tudi pisma iz Švice v Ameriko. -o-- MSGR. SHEEN SVARI PRED KOMUNIZMOM New York, N. Y. _ Med svojim nedeljskim govorom ob "katoliški uri" na radio, je Msgr. She'en s katoliške univerze v Washingtonu, opozarjal Ameriko p r e d komunizmom, češ, da je nevarnost, da se ta zasidra tukaj vsled ameriških simpatij do Rusije, tako, da se že zdi, da se smatra kaka beseda proti komunizmu kot beseda proti Rusiji in s tem proti ameriškemu vojnemu delu. Rusijo, pravi, ljubimo in vsak katoliški duhovnik dnevno moli za njo, toda s tem ni rečeno, da se moramo ogrevati tudi za marksistični socijalizem, kakor se tudi Rusija zaradi zavezništva z nami ne ogreva za demokracijo. New Delhi, Indija. — SI. majem utegne priti za Turčijo odločilna ura, ko bo tudi ona sama zajeta od vojnega vrtin-; ca. Tako se je izvedelo od ne-i ke skupine turških časnikarjev, ki je tukaj na obisku. Kakor pravi, zna tedaj Nemčija izvršiti zadnji obupni poizkus, da vdere preko Turčije proti Kavkazu in tamkaj ruski armadi za hroet, 1. maj se smatra kot kritičen dan zato, ker se do tedaj sneg po turškem gorovju staja ter se tla že toliko osuše, da so pripravna za motorizirano vojno. To mnenje se sicer ni uradno izrazilo, vendar je prišlo iz krogov, ki vedo, kaj Turčija mi$i. {Za podlago tomu mnenju navajajo prvič, da je za Nemčijo takorekoč nemogoče, da bi mirovala med tem, ko se zavezniški obroč okrog nje čimdalje bolj oži. Poskusiti utegne zato ta udarec prvič v svrho. da odvrne zavezniški pritisk z drugih front, in drugič, da pride na kak način do kavkaškega olja ter obenem razcepi zavezniško fronto. KAMPANJA JUDOV ZA NA KUP ZEMLJE V PALESTINI Chicago, 111. — Zionistična judovska organizacija je otvo-rila zadnjo nedeljo veliko kampanjo, da nabere širom A-merike 50 milijonov dolarjev, od česar jec kvota za Chicago pet milijonov, v svrho, da nakupi zemljišča v Palestini, kamor se bodo lahko naselili Judje po vojni. V načrtu je, da se nakupi približno 500,000 akrov. VESTI 0 DOMOVINI 300 Ižancev odvedenih v Italijo ob eni sami priliki. — Lahi pustošijo Ljubljano. — Vsak sposoben Nemec mora na fronto. MLEKA NAJMANJ EN KVART, ALI PA NIČ Washington, D. C. — Od 1. februarja, ko stori v veljavo vladna odredba, izdana v petek, se mleko ne bo smelo prodajati v manjših količinah kakor en kvart. Obenem se bo moral za posode računati d pozit. -o- OLJE SE BO DOBILO TEDEN PREJ Chicago, 111. — Urad za cene je izdal dovoljenje, da tisti, ki kurijo z oljem, lahko nabavijo to kurivo na kupon št. 4 že z 31." januarjem, kar je teden prej, kot bi imel stopiti kupon v veljavo. Tudi zanj ostane v veljavi 10 odstotkov poviška. GLOBOK ODMEV NA OSIŠC-NE PORAZE PO EVROPI London, Anglija. — Porazni udarci, ki zadevajo te dni osiščne sile, so v evropskih deželah, ne samo v zasedenih, marveč tudi v osiščnih samih, našli globok odmev. Kot posledica tega se je v zasedenih deželah pojavil nov val uporniških in sabotažnih podvze-tij, a v Nemčiji in Italiji se pa nasprotno le s težavo še prikriva pričakovanje usode, ki se jima bliža. V Italiji je zavladala med ljudstvom očitna potrtost nad padcem Tri-polisa, s katerim je padel v vodo takorekoč ves italijanski prekomorski imperij, dočim je pričela Nemčija z nemirom gledati proti vzhodu, kjer grozi njej enako resna nevarnost, da izgubi ozemlje, ki si ga je priborila od Rusije. Nič več se v nemškem časo- pisju in po radio ne prikriva možnost, da je poraza pričakovati. Kasprotno, voditelji.so že kar pričeli ljudstvo pripravljati na to, obenem pa se povdarja, da podala se Nemčija ne bo. Neki list je značilno napisal: "Prvikrat v tej vojni mora nemško ljudstvo zreti v oči porazu znatnejše velikosti." Pariški radio je razpravljal, kaj se naj stori v slučaju skrajne sile, in govornik se je pri tem izrazil: "Nemška armada se bo bojevala na močvirjih Poljske, na planjavah Nemčije in na gričih Francije." To bi pomenilo, da je pripravljena za umik tja do Francije. V resnici se je zadnje čase v nemškem časopisju priporočal korak, naj bi se nemška armada umaknila do svojih meja in ostala tam v obrambi. LADJE PRIPELJALE ZALOGE NA MALTO Malla je mali britanski otok ha-jugu Sicilije v Sredozemlju. Je sicer zelo utrjen, toda zaradi . njegove izpostavljene lege se trdi o njem, da je "najbolj bombardirana točka na svetu". Britanci ga <«r morajo stalno zalagati z živežem in drugim materijalom in gornja slika kaže, ko mu je število ladij pripeljalo zaloge. ____• ŠTEV. (NO.) 18 CHICAGO, ILL., SREDA, 27. JANUARJA — WEPNESPAYTJANUARY 27, 1943 " LETNIK (VOL.) UL Nemci naglo izgubljajo Kavkaz-Turčija pričakuje napi 1. NAJ BO ZA NJE KRITIČEN DAN, PRAVIJO TURKI Nemci utegnejo vdreti v deželo, da pridejo do kavkaškega olja in Rusom za hrbet ter, da obenem razcepijo zavezniške sile. — Do maja postanejo tla dovolj suha za vozila. Izvirne vesti iz Slovenije Ljubljana, 30. julija 1942. — Danes so odpeljali skupino nad 300 Ižancev in Ižank v internacijo v Italijo. Moške so naložili v 7 tovornih vagonov, ženske vse v 1 osebni vagon. Odkar so partizani napadli vlak z interniranci in jih več sto osvobodili, vse interniran-ce vozijo uklenjene po dva in dva skupaj. ★ Ljubljana, 30. julija 1942. — Italijani demontirajo v : Ljubljani avtomatično telefonsko centralo in jo premeščajo v Trst. V Ljubljani ostanejo le najnujnejši telefoni in sedaj pobirajo telefonske aparate po hišah. ■ p .- i . — Guerilija v Jugoslaviji Washington, 17. januarja (ONA) — Jugoslovanski gue-rilci so zopet na delu in prizadevajo nacifašističnim osvo-jevalcem mnogo britkih ur. Guerilci so si zgradili svojo lastno vojno industrijo, kjer izdelujejo orožje in so organizirali tudi propagandno in-! dustrijo, ki skrbi zato, da domači narod čuje stvari, ki bi jih Goebbels raje zamolčal, i Journale d'ltalia, važen italijanski Časopis, poroča, da ima- j jo italijanske čete v Jugosla-; viji "zelo trdo življenje" in da je "sovražnik vsepovsod". Neka guerilska skupina je pognala v zrak vlak na progi Dunaj-Sofija med Subotico in 'Beogradom; , časopisje iz Stockholma poroča, da je bilo 22 oseb mrtvih, in da so bile tračnice na dolžini na več ne- j go pol milje razdrte. -o- Pomanjkanje delavnih moči v Nemčiji London, 19. januarja (Radio prejemna služba) — V teku oddaje v srbohrvaščini je govornik povdarjal, kako se v zemljah nemških hlapcev, Rumuniji, Madžarski in Bolgarski širijo nemiri zaradi strašnih izgub na ruski fronti. V Nemčiji piše zloglasni Ley, da se Nemčija na Ruskem bori s strahovitimi težkočami in da mora mašiti vrzeli v vrstah svoje vojske z delavci, a razredčene vrste svojih delavcev izpolniti na drug način. Vsak sposoben moški bo moral na fronto, a vsaka sposobna ženska na delo v tovarno. Ob istem času pa kličejo Hrvati svoje vojake iz fronte, Madžari odvažajo domov svoje delavce iz Nemčije in Rumuni nočejo staviti na razpolago novih divizij za boj proti Rusom. -o- Londonski radio o položaju na Balkanu Govor prof. dr. Lavrina dne 17, januarja 1943. V teku londonske radio oddaje v slovenščini je prof. Lavrin najprej poročal o vo- jaških dogodkih in povdarjal ogromni obseg, katerega je I zavzelo prodiranje ruskih čet, ki so že zaprle v past oblego-| valce Stalingrada in zdaj že j resno ogrožajo Rostov. Tudi v Severni Afriki so osišče zade-: le hude nesreče. Da bi te svoje težke izgube nadomestil, pritiska Hitler na svoje hlapce, Madžarsko, Ru-munijo in Bolgarsko, da bi mu odstopile čimveč vojakov. Vsi se sicer tresejo od strahu, a tem novim zahtevam se vendar upirajo. Celo Italija, ki je edini zaveznik Nemčije, ni prijateljskega razpoloženja. Nevtralne države pa se Hitlerja ne boje več, ker je oslabljen. Med zasužnjenimi narodi je sabotaža vsak dan hujša... Tako je prišlo zdaj do tega, da Nemcem, ki so sanjali o o-svajanju vsega sveta, Goebbels mora zdaj priznavati, da je obstoj nemškega naroda na kocki in da mu preti poguba, ako ne napne vseh svojih sil in ne žrtvuje svoje dragocene arijske krvi. Že prej je bil general Dietmar pripravil nemško javnost na nove žrtve. Nemčija se probuja iz svojih blaženih sanj in vidi, da je o-stala osamljena, brez prijatelja na vsem širokem svetu. -o- Rumunske izgube v Rusiji London, 16. januarja (Radio prejemna služba) — Rumuni so izgubili v Rusiji približno 400.000 vojakov' padlih, ranjenih in ujetih. Londonski Times poroča o nevolji rumunskega naroda, ki noče še naprej prinašati tolikih žrtev; londonski list je mnenja, da je Antonescu o priliki svojega sestanka s Hitlerjem položaj objasnil in razčistil. Nemci so zdaj osredotočili ves svoj napor na eksploataci-jo rumunskega petroleja, kjer so vse vrelce posebno pa one v Ploe^ti-it močno zastražili, ker je bilo tam že precej nemirov. Iz Turčije London, 16. januarja (Radio prejemna služba) — Turški ministerski predsednik Sa-radjoglu je izjavil dopisnikom velikih londonskih časopisov, da se bo Turčija z vso odločnostjo uprla vsakomur, ki bi si hotel prilastiti le ped turške zeifilje. Turčija ostaja zvesta svoji zvezi z Veliko Britanijo, a kar se tiče Sovjetske Rusije, je dodal Saradjog-lu, so turški odnošaji z njo ja-ko dobri. Izjavil je tudi, da Turčija namerava po vojni obnoviti svoje zveze z balkanskimi državami. Vsak teden naj bo vsaj - en dopis iz vsake slovenske naselbine ▼ "A. S." AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 27. januarja 1943 najstrašnejšem spoprijemu med notranjimi in zunanjimi nasprotstvi — tako da se uničujejo človeška življenja in razdirajo dobrine narave?" To je pa že rečeno bolj v smislu tistih, ki se sicer ne sklicujejo kaj prida na katekizem, pa vendar zelo radi rečejo, da se ta vojna vrši "za ohranitev zapitdne krščanske civilizacije." In takih je v "našem taboru"' legijon 1 V besedah, ki jih navajamo v prejšnjem odstavku, se je torej papež srečal s tistimi v našem taboru, ki ponavljajo besede o "krščanski civilizaciji" brez globljega razmišljanja, kaj hočejo prav za prav povedati. Z drugo besedo, srečal se je nekako s — propagandisti in se nekoliko oddaljil od — ana-listov! Pa le čisto mimogrede. Takoj stopi spet za korak nazaj, zapiči tako rekoč svoje prodirajoče oči v te propagandists in postane spet analist. Takole pravi: ". . . maska mrtvega krščanstva brez duha Kristusovega ..." Za hip se ustavi, človek, ob teh besedah s papežem-analistom in premisli, če moreš te besede obrniti skozi in skozi samo na rovaš — "onega tabora"? Ne moreš, če si nočeš poprej sam natakniti na obraz — "maske mrtvega krščanstva brez duha Kristusovega"! AMERIKANSKI SLOVENEC DOGODKI med Slovenci po Ameriki. , Vrvi in najstarejši slovenski [tfv, lift v Ameriki. Ustanovljen tela 1891 j Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: £DINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina* Za celo leto-_$fl.00 Za pol leta-—- 3.00 Za četrt leta---1.75 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto-_$7.00 Za pol leta-—- 3.50 Za četrt lete____2.00 Posamezna številka -- 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after a holiday. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year-----1------$6.00 For half a year____3.00 For three months--------1-75 Chicago, Canada and Europe: For one year -............- ------$7.00 For half a year--- 3.50 For three months-- 2.00 Single copy---------— 3c Poroka Chicago, 111. — Prihodnjo nedeljo 31. j an. se bo vršila v cerkvi sv. Štefana lepa poroka s peto sv. mašo ob 11:30. Nevesta, Miiss Frances Polai-ner, je hčerka naše ugledne gorenjske družine Mr. in Mrs. John Polajnar, ki ima svoj dom na 2335 S. Hoyne Ave. Ženin pa je Lt. Tony Mankus; njegovi starši so skoraj sosedi s Polajnarjevimi in stanujejo na 2329 So. Hoyne. Družice bodo Gertrude in Helen Polainer, nevestini sestri, in Christina Terselich; drug pa bo Louis Mankus, ženinov brat. Lajt-nant Mankus bo prišel domov na dopust, kakih osem dni po poroki pa se bo moral vrniti v Fbrt Knox, kjer je nastavljen. Mlademu in nenavadno lepemu paru častitamo! Te dni se nahaja doma na dopustu tudi nevestin brat En. John S. Polainer, ki je nastavljen v Philadelphiji, Pa. Ni pa gotovo, ali se bo še mogel udeležiti sestrine poroke, ali re. Dopisi važnega pomena sa hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ____ Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.________ P. A.: VSE ZLO NI SAMO NA ENI STRANI Pokojni Jožef Sedmak Crested Butte, Colo. — V rudniški nesreči je dne 12. jan. zadela smrt tukaj splošno poznanega in spoštovanega rojaka Jožefa Sedmaka. Rojen je bil v vasi Koritnice, fara Kne-žak, Jugoslavija, dne 2. feb. 1881. V Ameriko je prišel leta 1904, naravnost v Crested Butte, kjer je delal v rudnikih do svoje smrti. — Zapušča žalujočo ženo Barbaro, rojeno Krašovec, in sedem otrok, pa enega vnuka. Sin Jos. Sedmak Jr. živi v Colorado Springs; nadaljni sin, Pfc. John Sedmak, je z armado prefc morja; hči Barbara Sedmak je v Ca-liforniji; sinova Charles in Tony, in hčerki Frances in Helen sta pa doma. Zapušča tudi več daljnih sorodnikov v Crested Butte, ^alsenburgu, in v Pennsylvaniji. Pokojni je bil poznan kot pravi poštenjak in vnet katoličan, ljubeč mož, dober oče in prijazen v vsemi. Bil je član društva sv. Jožefa št. 55 KSKJ, Eagles of the Plains, in U. M. W. of America. Pogreb se je vršil 14. jan. — Naj mu sveti večna luč! — (Sporočil John Ivanetich). 1 "Pomozite mi, da si pridobim zmago" BUY .UNITED STATES WAR TJONDS AND .STAMPS Napisal: Edgar Rice Burroughs This was A MOMENT OF CRISIS, WOT OWIY FOR PETER EGAUS, BUT FOR EVERY SOUL ABOARD THE : SHIP// AS TARZAN WAS LED AWAY To BE PUT in IRONS, me s^id, TO YVETTE: ' WATCH OVER MR.'E<5A mere was the chance jag-GER had hoped fdr. he could easily s'motrer the unconscious man / a 6/ant sea mine^which had broken its moorings far to the north, was drifting toward TMg VESSEL._ next evening, as the girl kčpt.. a lpnejvjgll, she fell into an exhausted-sleep.' Toda, kritičen trenutek je bil tu, ne samo za Mr. Egalesa, ampak za vse na ladji. Velika morska bomba se je čedalje bolj bližala ladji. ______ Tu je bila najlepša prilika, na katero je Jagger upal. Kako lahko zaduši sedaj nezavestnega moža! Naslednjo noč, ko je dekle sama ostala pri bolniku, jo je premagal globok spanec! V Ko so Tarzana peljali da ga denejo v železje, se je obrnil k Yvetti in rekel; "Pazi na Mr. Egalesa t" ___ Današnji svet je razdeljen v dva velika tabora: osišče in proti-osišče. Ta misel je bila v teh letih že tolikokrat izgovorjena in zapisana, da bi človek skoraj zardel od sramu, ko vidi, da je ušla na papir tudi njegovemu peresu. Saj to že vrabci na strehi čivkajo, rajši nam kaj novega povej... . "Kdor ni z nami, je proti nam ..Tudi to je pridiga, ki odmeva z vseh mogočih streh. In je, hvala Bogu, tudi res tako, da smo v ogromni večini vsi, ki smo v taboru proti-osišča, zares celi v tem taboru, le ne samo na pol. Tudi bi znali, če bi bilo treba, povedati, zakaj smo v tem taboru in ne v onem. Treba pa ni, zakaj tisoč jih je, ki te reči na dolgo in široko vsako uro pripovedujejo in pišejo. V svojem imenu in našem. Prav tako! Vendar ni vselej prav. Naletiš na članek ali na govor, ki naredi vtis, da je v našem taboru vse angelsko, v onem pa vse vražje. Oddahneš se, ko za spremembo bereš ali ču-ješ potem kakega kritičnega "analista", ki ni zgolj propagandist, ampak je proučevalec resničnega stanja, in iz njegovih besed izveš, da smo tudi v našem taboru samo — ljudje ! Ljudje z različnimi človeškimi vrlinami, pa prav tako ljudje z vsemi mogočimi človeškimi — prazninami! S tem nikakor ni rečeno, da potem oni "analist", ki ti govori, in ti, ki ga poslušaš, postaneta manj goreča pristaša proti — osišča. Še vedno ostaneta pri prepričanju, da je na oni strani več zla in da ga je na naši manj. Toda dospela sta do uverjenja, da istočasno, ko skušamo odpraviti "več zla" na oni strani, ne smemo pozabiti na "manj zla" na naši. Ako je količkaj mogoče, je treba misliti tudi na odpravo "manj zla" na tej strani "fenca". Najboljši "analist" v tem smislu je bil dosedaj papež v svojih govorih in izjavah. V nobeni svoji izjavi se ni pokazal zgolj jpropagandista. Vselej je segel globlje in pokazal na obe strani. Zamera gor, zamera dol — papež ostane ^analist"! * "Več zla" je na primer prav krepko obsodil v naslednjih besedah: "Neka verska brezkrvnost, ki je kakor nalezljiva bolezen, se je tako zajedla v mnoge evropske narode in v narode vsega sveta, ter je ustvarila tako praznoto v dušah, da je nobena puhla in farizejska verska organizacija, nobeno narodno ali mednarodno bajeslovno verstvo, ne bo moglo izpolniti." V zadnjih besedah je dovolj očitno obsojeno razno ro-. senbergerstvo pod Hitlerjem. "Več zla"! V prvih besedah je pa tudi dovolj jasno povedano, da ta reč ni zrasla zgolj na nemškem zelniku, ampak iz neke "brezkrvnosti", nastale iz mednarodnega verskega in moralnega propadanja. "Manj zla"! Pa ne prav veliko manj! Toda "analizirajmo" s papežem še dalje: To mednarodno versko brezkrvnost so povzročili tisti, "ki so usmerili vsako svojo misel, besedo in dejanje v to, da bi iztrgali iz srce mladine in starine v eni meri — vero v Boga." i Ali se je to godilo samo v "onem taboru?" Ali se tudi danes samo "tam" take reči godijo? Bo le nujno treba priznati, da ni vse zlo samo na eni strani! Sicer bo marsikdo dejal, da z zgornjo opazko papež ni drugega naredil kot katekizem je potegnil iz žepa. Da bi pa bil katekizem dandanes kaj boljša knjiga za rešitev sveta ko na^primer "Mein Kampf" — tega mnogi ne bi hoteli podpisati ... No, pa še nekoliko "poanalizirajmo" s papežem: Praznoto, ki je nastala v dušah, so mislili izpolniti "z materijalnim svetom, trudeči se v potu svojega obraza, da bi se razmahnili v prostoru, da bi prekosili vse dosedanje uspehe sveta glede bogastva in mogočnosti, vrgli so se v vrtinec vsakovrstnih tekem, da bi s čim največjo naglico in v čim največji meri dosegli stopnjo proizvodnje, ki jo po njihovih mislih zahteva današnji ogromni materijalni napredek." In dalje: "Kdo bi potemtakem mogel biti v resnici iznenaden \ 'današnjih dneh, ko vidi, da je to ysestransko nasprotovanje načelom krščanskega nauka končno našlo svoj ventil \ KAJ SE GODI V RUDNIŠKI NASELBINI Crested Butte, Colo. Ker se ni več let nihče oglasil iz te naselbine, bom pa jaz malo popisal kaj se je dogodilo pri nas te dni. O praznikih, 29. dec., se je v Buckley majni do smrti ponesrečil mlad mož, star šele 19 let. Zapustil je vdovo, staro 15 let, in otročička, starega šele tri dni. Pač žalosten slučaj ! Kmalu po tistem, 12. jan., se je zgodila druga velika nesreča: V stari majni sta bila ubita dva moža; naš rojak Jože Sedmak, pa neki Tirolec, po i-menu Andreato. Zadnji zapušča težko bolno ženo v bolnišnici, da ji niti ni bilo mogoče vfdeti mrtvega soproga. Tale nesreča se je pa takole prigo-dila. Omenjena dva moža sta bila, "timber men-a". Ravno sta dokončala svoje delo in pobrala orodje, ko je naenkrat tak sunek vdaril od spodaj., da je vrglo škripec, ki tehta eno tono, iz dolenje strani na gornjo, 12 čevljev daleč. Andrea-totu je čisto zdrobilo glavo, da je bil na mestu mrtev. Tudi je strgalo tračnice, ki po njih vozijo premog ven, 200 čevljev ia dolgo ter jih vrglo iz dolt^ nje strani na gornjo stran in jih popolnoma skrivilo. Te tračnice in lesene podloge so pa Sedmaka vsega polomile. Obe nogi je imel popolnoma zdrobljeni pod kolenom in levo roko mu je do kraja zdrobilo; usekalo ga je tudi po obrazu od očesa pa čez lice in mu zdrobilo obe Čeljusti, da sta kar proč viseli. Njega so še živega prinesli iž majne, a Čez par minut je izdihnil. Dve uri je vzelo, predno so oba ven dobili. Zmerom berem, koliko fantov gre'k vojakom, in mislin}, da naša naselbina v tem oziru prekaša vsa druga mesta. Naše mestece šteje 1,300 prebivalcev; izmed teh je odšlo k vojakom 110 fantov, in 83 jib je samo od naše cerkve, to je, slovenskih in hrvatskih. Najbolj ■ — *>rr. 1 i. ■ ■ r je prizadeto društvo sv. Jože* i fa, št. 55, KSKJ., ker je od tam ^ odšlo do 40 mladih članov, ki r jih res jako pogrešamo. ^ Zima je bolj huda v teh hri- t bih, vendar do sedaj še ni po- j sebno veliko snega; sneg bo ( padal tam februarja meseca. Zdaj pa še nekaj! Ti moj l prijatelj, Martin Golobič IZ j T Pullmana, naj Ti dam nasvet, da kadar boš šel v bolnišnico, ^ pusti ;denar doma, ali ga daj pa spraviti v oficu, da ne boš . imel take preglavice. Dam Ti | vedeti, da se tudi jaz preccj , bolnišnic držim; tako je bilo , zadnje leto, zdaj pa moram j spet iti. Tebi želim dosti na- ( ročnikov, vsem čitateljem tega , lista pa voščim srečno in veselo . Novo leto. John Ivanetich. ■ -- j DELOVANJE AMER. SLOV. ZDRUŽENJA Sheboygan, Wis. To, za nas Slovence v tujini tako važno Amer. Slov. Združenje je v tem kratkem času kar obstoja, napravilo toliko važnega in prosvetnega dela v naši naselbini, da smo Slovenci v Sheboyganu lahko ponosni na to napram drugim narodom, j kateri se' istotako nahajajo tu. Iz tega razloga se mi zdi ! važno dati v javnost, in s tem i seznaniti ostale naše rojake po , drugih naselbinah o našem de-i lu. Ameriško Slovensko združenje je bilo ustanovljeno pred kakšnimi dvemi leti in pol. Or-ganizatorica tega združenja, i Mrs. Frank Falle, si je celo t stvar zamislila. Takoj se je lo- - tila dela in s pomočjo več svo-: jih prijateljic stvar organizira-i la. In to ji ni bilo dovolj. V ime-. nu tega združenja je šla okrog naših žensk in jih prosila, naj - se prijavijo in pomagajo plesti , volnene jopiče za Rdeči križ, i češ, člani Rdečega križa prosi-> jo pomoči. Dobila je za to delo - za začetek okrog dvajset - žensk, ki so napletle nekaj du-5 catov teh jopičev; pozneje so - pletle tudi nogavice. Vse to je j šlo potom Rdečega križa v ti- ste kraje, kjer so ljudje najbolj potrebni slične pomoči. Takoj začem je prišla prošnja od Rdečega križa za šivanje spodnje in spalne obleke, in zopet v isti namen. Pri tem je bilo par' drugih žensk, in Mrs. Falle je bila zopet, kakor vedno poprej, zraven, in tako s svojo karo razvozila ženskam pripravljeno blago za šivanje oblek, katerih so naše Slov.en-ke sešile tfeč sto ducatov. Pred dobrim letom, ko so naši fantje začeli odhajati v vojno, se je zopet Mrs. Falle domislila, da sedaj bo kmalu prišel čas, ko bodo naši sinovi začeli krvaveti na bojiščih, in treba jim bo pomoči, in z našo krvjo se bo marsikateremu prihranilo življenje. Tako je zopet ona bila prva oeeba. ki si je to stvar zamislila; šla je takoj na delo, kolikor ni mogla sama, je naprosila druge, da so ji pomagali; organizirala je Slovence in jih naznanila na pristojno mesto. Tako je bila naša skupina Slovencev prva prijavljena darovati svojo kri. Sedaj bo že tretjikrat,, da bo treba dati kri v ta namen. Vsakokrat ponovno se zopet in zopet ona trudi in agitira med Slovenci za to plemenito in koristno idejo. j Ko je minulo poletje prezi-dent Roosevelt proglasil Jugoslovanski dan in McArthur dan, so vodilne mestne avtoritete poslale povabilo za sodelovanje na Hrvatski narodni > dom. Nas Slovence so popolnoma prezrli; dobili nismo nobenega povabila za sodelovanje, Takoj je zopet organizatorica Amer. Slov. združenja Mrs Mary Falle šla naravnost 1< mestnemu odboru vprašat, kaj ! je vzrok, da nismo Slovenci ! bili povabljeni za sodelovaiy* 1 v proslavi, saj je nas Slovence\ * vendar veliko večje število 1 kot je pa Hrvatov. Izvedela je da so Hrvatje večjim mestnin 1 avtoritetam poznani, ker ima 1 jo svoj narodni dom, v tem domu prirejajo razne bankete, na katere vedno povabijo mestnega župana, urednika lokalnega lista in druge pomembne osebe. Iz tega razloga je ta majhna skupina Hrvatov bolj poznana in upoštevana. — za kar jim gre vsa čast, kot smo mi Slovenci. Mrs. Falle jim je povedala, da smo Slovenci dobri državljani in pošten narod da imamo slovensko cerkev, poleg tega pa imamo več podpornih organizacij, h katerim skoro vsi Slovenci pripadamo. V dokaz svoje trditve je sklicala vse tajnike slovenskih društev, popisala vsa imena in naslove društev, in tako poslala celo li sto na pristojno mesto mestne uprave, nato smo šele Slovenci dobili povabilo kot Slovenci naj sodelujemo pri imenovani proslavi. (Dalje prih.) . v o VABILO NA VELEVAŽEN shod i Denver, Colo. Rojake in rojakinje v Den ver ju in okolici ponovno va- - bim, da se gotovo vdeležite - važnega javnega shoda, ki se r bo vršil v pondeljek 1. februar- - ja ob pol osmi uri zvečer v Slo- - venskem Domu. Ta shod je i | sklican v imenu Jugoslovan- - skega Pomožnega Odbora, Slo- - venske Sekcije, podružnice št. ■ 21, da se ukrene kaj naj naša * Denverska naselbina stori v ko-.. rist naših zasužnjenih bratov k in sester v naši mili stari do-j movini. SB i Za veliko udeležbo se uljud-e no priporočam, in ostajam z v rojakoljubnimi pozdravi Vam >, udani, -r Anthony Jerain, n predsednik podr. št. 21. i- _ 'o _ Ob sedanji kampanji, ki se vrši ob priliki predsednikovega rojstnega dneva med 15. in 30. januarjem za zbiranje sklada v svrho pobijanja otroške paralize, je namen predvsem, da se pomaga otrokom, ki so prizadeti od te bolezni. Od nabra, nih skladov gre 50% za lokalne ustanove, drugih 50 pa. v Narodno ustanovo za otroško paralizo. imyiCTQRY Predstavite valim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na« ročel fetrang — Sreda, 27. januarja 1943 ...........-■"»w-w AMfekikANŠR! ŠL6VENEČ Stran 3 Zapadna Slovanska DENVER, COLORADO Naslev In imenik glavnih uradnikov: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, I1L Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Mir osla vich, 3360 Vine Street. Denver, Colo. 2. podpredsednik: Frank J. Bradač h, 23C9 Nicholson St., Lockport. IIL Tajnik: Anthony Jeršin, 4676 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat. 4417 Peon. St, Denver. Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldgn Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Thomas J. Morrissey, 1934 Forest St., Denver, Colo. 2. nadzornik: Mik« Popovich, 1849 Grove St, Denver, Colo. ; 3. nadzornik: Anton Rapar, 408 E. Mesa Ave, Pueblo. Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo. Colo. 2. porotnica: Johanna V. Merer, 7801 Wade Park Ave^ Cleveland, O, 3. porotnik: Vincent Novak, JBox 492, Ely. Minn. 4. porotnik: Joseph Qsdec, 16215 Huntmere Ave., Cleveland, Ohio. „ 5. p.orotnik: Candid Grmck, 9537 Ave. M, So. Chicago, IIL UEADNO GIASILO: "Amerflriniki Slovenec", 1849 W. CUrmak Rd„ Chicago, IlL Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj te pošiljajo na jjlav- neas tajnika, vje pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro-injc za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravsika. Z. S. z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dresih narodnosti, Id so zmozni angleškega jezika, da se ji prikloptjo. Kdor zeli postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku oajbliinjega društva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje slavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine." - SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO 1 FINANCIAL REPORT OF THE WSA FOR DECEMBER, 1942 FINANČNO POROČILO ZSZ ZA MESEC DECEMBER 1942. Interesi on Bonds — Obresti na obveznice; $3000 Aurora, Colo. Sewer Dist. No. 1, ...$ 82.50 $2000 Conejos Co., Colo. Sch. Dist. No. 10, 3%........ ... 30.00 $1000 Florence, Colo. Sewer Dist. No. 4, 6%-------- ... 30.00 $4000 Gallup, N. M. Sewer, ... 100.00 $4000 Pueblo, Colo. Water Dist. No. 2, 4>6%..... ... 90.00 $7000 Salt River Ag. Imp. Dist.. 4Vt%..... ... 148.75 $2000 Walsenburg, Colo. Ref., 4%------- 40.00 • $4500 Wellington, Colo. Ref., 2%________ „. 45.00 $2000 Masonic Temple, N. Platte, Neb., 5%......... ... 50.00 $2000 D. U. Stadium, 5%......... ... 100.00 $8000 Pinal Co., Ariz. Elect. Dist., 6%------- ... 240.00 $31789 U. S. Sav. 8c War, 2.90 & 2.53%..... ... 179.00 $1,135.25 $5000 Denver Federal Sav. 8c Loan Ass'n, 3%..;---- 62 50 $9422 Reliance Federal Sav. 8c Loan Ass'n, 3%—...... ... 141 33 $5000 Railway Bldg. & Loan Ass'n, 6%..:...... ... 150.00 $5000 First Federal Sav. 8c Loan Ass'n, 5%......... ... 100.00 $5000 Standard Federal Sav. & Loan Ass'n, 3%......... ... 75.00 $5000 Talman Federal Sav. 8c Loan Ass'n, Int. on certificate loans accrued—Obresti na Interest on FHA 8c Mortgage Loans-Obresti Taxes on FHA — Davki na FHA —................ Fire Ins. on FHA 8c Mortgages—Zav. proti c FHA Insurance — Zavarovalnino na FHA Office Rent — Najemnino pisarne ............... Orphan's Fund Transferred—Prenos sklada T j tal receipts from lodges — Skupni prejem Total receipts — Skupni prejemki _______ Balance 11-30-42 — Preostanek .............. Total — Skupaj ............................................ Disbursements — Izdatki: Death Claim — Posmrtnino ................... Sick Benefit Claims — Bolniške podpore Operation Benefit Claims — Operacijske po Premiums for newly born members — Asesn za novorojenčke _______________________________ Total disbursed to lodges—Skupno izda to dj Miscellaneous — Razno: Commissions and priz^žprovizije in nagrac Official Organ—Uradno glasilo, Frat. Voice. Printing 8c advert.—Tiskovine in oglas_______ Office rent — Najemnino pisarne................. Officials' Salaries — Uradniške place. Postage 8c Telephone—Poštnina in telefon Fuel — Kurjavo__________________________________ Loss on cert, loans—Zgubo na posojilih certi Exch. charges on coupons—Vnov. kuponov. Total disbursements — Skupni izdatki Balance December 31, 1942 — Preostan Sick Benefit Paid — Bolniške podpori 3%......... posojila cc na FHA in >guj na FIL mladolitnih ki od društ ienti ruštvom . . le..$ 9.00 _____ 45.00 _____ 20.12 256.00 — 881.99 22.24 ..... 24.82 if... 96.23 ..... 1.35 ek ............. olacane: • 75.00 603.83 jrtif-------- 1,011.30 hipoteke 199.13 ................ 138.83 \ 8c hip. 10.73 ................ 17.87 dedičeh 1,997.14 ev............ 5,436.55 _____________ 10,806.63 ................ 368,964.48 462.17 . 1305.00 . 275.00 5.00 >1 > .$2047.17 $1,356.75 ............. 3,403.92 ................$376,367.11 Ldg. No. Name Amount LdS. No. Name Amount Dr.lt. , Ime Vsoto Dr.it. Ime Vsoto 1 * . Aiabipzich Matt . , $18.00 3 Petrovich John 30.50 1 Grande Frank * 25.00 3 Tekaucic Martin 30.50 1 Mozina Frank J 30.00 3 Trontel Mary • ^1.00 I Starr Nick 28.00 4 Arlica Steve 26.00 1 Tanko Frank 26.00 • 4 Loney Josephine . 20.00 3 Koncilia Frank 61.00 5 Pezdirc Nick 15.00 J ; Lesar John 30.50 5 Zaletel Anton 15.00 3 Maharina Mike 30.50 7 Krasovich Agnes 30.00 7 Peterlin Mary 50.00 8 Baloh Rosie 18.00 9 Jamesion Katherine 20.00 9 Skufca Caroline 20.00 11 Kosec Joe, Sr. 4 17.00 14 Kosec Rosie 33.00 14 Kovacich Frank 15.00 14 Perla Rose 20.00 14 Topolovec August 7.00 14 Uzelac Maria 49.00 16 Mihalick Katheryn 20.00 17 Lazeroff Slavo 16.00 20 Plute Katherine 27.00 21 Hayden Angeline 39.00 21 Hren Frank 14.00 21 Jershe Frank 28.00 21 Prijatel Peter 8.00 21 Strucel Margaret 11.00 22 Peinovich Frances 30.00 22 Rose Angelo 30.50 24 Drobnick Anton 23.00 25 Knez Antonia 20.00 28 K luce vse k Caroline 2.00 32 Kirn Josephine 28.00 32 Zun Frank 23.00 37 Moskon Mary 14.00 41 Grande Anton 45.00 41 Krasovich John 12.00 41 Lunka Cecelia 7.00 41 Meyers Alex 47.00 44 Tomsic Frank M. 25.00 45 Klaich Milica 31.00 45 Sterlekar Louis 61.00 55 Belle Joe 27.00 Total — Skupaj $1305.00 Operation Benefits— Operacijske podpore: 3 Koncilia Frank . 75.00 4 Ar lica Steve 50.00 7 Peterlin Mary 75.00 21 Prijatelj Peter 75.00 Total — Skupaj $275.00 Premiums for Newly Born Members — Asesroenli za novorojenčka t 14 Rebol Judith Ann 5.00 Death Claim—Smrtnino: 9 Koncilia Frank $462.17 CHANGES IN MEMBERSHIP OF THE WSA FOR DECEMBER, 1942. SPREMEMBE V ČLANSTVU ZSZ ZA MESEC DECEMBER 1942. Entered — Pristopili: K št. 1 iz mL odd.: Lorraine Kadnuck, cert. BB-669, R. 18, zav. zs $500; Mary Drobnick, cert. BB-664, R. 18, zav. $500 in $1; Anthony Zarlen-go, cert. DD-1272, R. 40, zav. $1000. K št. 3 iz ml. odd.: Emma J. Skerjanec, cert. BB-670, R. 18, zav. $500. K št. 7 iz mL odd.: Dorothy H. Kvas, cert. BB-668, R. 18, zav. $500. T K št. 21: Rose Anderson, cert. DD-1273, R. 28, zav. $500 in $1; Frances Urbas, cert. BB-671, R. 38, zav. $500 in $1; iz ml. odd.: Julia Chimzar, cert DD-1274, R. 18, zav. $250 in $1. K št. 24 iz ml. odd.: Ruth H. Woods, cert. DD-1271, C. 18, zav. $500. Lodge No. 33: Henry A. Rajewski, cert. BB-667, C. 25, Ins. $500. Lodge No. 36: James W. Sreboth, cert. DD-1275, C. 19, Ins. $500. Lodge No. 38: Joe Thomas Stefanick, cert. CC-130, C. 23, ins. $1500 and $1. Lodge No. 41: Nettie A. Demshki, cert. BB-672, C. 34, Ins. $500 and $1. Transferred — Prestopili: From Lodge'No. 1 to No. 41: Anthony Zarlengo, cert. DD-1272. From Lodge No. 26 to 59: Joseph J. Vikara, cert. DD-1032. From Lodge No. 62 to 63: Geo. Miscannon, cert. DD-1051. The entire Mi Slovenci Lodge No. 40 transferred to Whispering Pines Lodge No. 51, both located at Trinidad, Colorado. The membership of the former lodge No. 40, will please take notice and pay their future premiums to Mrs. Mary Swift, 508 Washington Ave., who is the secretary of the latter lodge to which the entire membership (of both Trinidad lodges) now belong. Članstvo društva Mi Slovenci št. 40, se je pridružilo k društvu Whispering Pines št. 51, oba društva v Trinidadu, Colorado. Članstvo prejšnjega društva naj v bodoče plača njih asesmente pri Mrs. Mary Swift, 508 Washington Ave., katera *je tajnica zadnjega društva h kojemu je celokupno članstvo št. 40 prestopilo. Withdrew from Sick and Indemnity Benefits — Odstopili od bolniških in odškodninskih podpor: Pri št. 1: Joseph Krasovich, cert. 4347; Carl Louis Judish, cert. DD-843. Pri št. 3: Albert Mismash, cert. B-310; Anthony Gradishar, cert. DD-902 Pri št. 4: Felix J. Dekleva, cert. DD-992; John Pappa, cert. D-356. Pri št. 9: Wm. C. Adamič, cert. 4955; John Hannah, cert. D-123. Pri št. 11: Joseph Slack, cert. DD-611. Pri št. 14: Frank Stavar, cert. D-472. Pri št. 26: Victor Zorman, cert. DD-1025. Reinstated for aU benefits — Zopet sprejeti za vse podpore: Lodge No. 9: Rudolph Javornick, cert. 5017; Wm. Sterziner, cert. 2513. Lodge No. 14: Rudolph Topolovec, cert. 5054. Lodge No. 16: Joseph Zabukovec, cert. B-93. ^ Lodge No. 27: fVank Kovach, cert. D-91. Died — Umrl: * Pri št. 9 umrl dne 24. decembra 1942: Frank Koncilia, cert. 412, star 55 let Pristopil v Zvezo 18. decembra 1910, zavarovan je bil za $500, R. 31. — Naj počiva v miru, preostalim pa naše globoko sočutje. FINANCIAL REPORT OF THE JUVENILE DEPT. OF THE WSA FOR DECEMBER, 1942. FINANČNO POROČILO ML. ODD. ZSZ ZA MESEC DECEMBER. 1942. Lodge No. Receipts Lodge No. Receipts Dr. it. Prejemki Dr. it. Prejemki 1 $40.52 32 9.15 3 18.32 33 60.06 4 3.15 34 .15 5 12.60 36 31.35 6 4.50 37 2.10 7 6.75 38 8.25 8 1.65 40 .90 9 9.15 41 42.45 11 1.50 44 .2.10 14 18.82 45 9.45 15 2.40 46 .60 16 35.70 51 2.40 „ 17 9.15 52 12.63 20 3.30 53 2.55 21 2^41 54 3.60 22 • 4.05 55 4.22 23 1.05 56 10.85 24 7.50 57 .90 25 .15 59 7.20 26 2.40 5 60 3.22 27 1.20 61 1.65 >(28 .60 62 .30 29 7.50 63 1.05 30 2.40 65 .45 31 - 2.37 Total — Skupaj___________________________ Interest on Bonds — Obresti xu $1000 Phoenix, Ariz. Water, 5% . $2000 Pinal Co., Ariz. Elect. Dist., 6% $500 Wellington, Colo, Ref., 2% Total receipts — Skupni prejemk Balance November 30, 1942 — F Total — Skupaj.............................. Disbursements — Izdatki: obveznice: i.........................:„„ 'reostanek................ \ 437.72 $437.72 ................ 27,443.5'! -------------- $27,971.2[ Reserves Refunded — Rezerve povrnjene: Ldg. No. Name Amount Dr. it. vsoto 1 Drobnick Mary ..........................................$15.85 1 Plutt Rose............................................... is g5 1 Stanish William ............................... 15 85 £4 Butala Frank M........................................ 6.95 32 Straziser Mary .......................................... 15.85 $70.35 Printing receipt books—Tiskanje plač. knjižic.............. 12.00 Exch. Charges on coupons—Vnovčenje kuponov...............35 Total disbursements — Skupni izdatki..................................... 82 70 82.70 Balance December 31, 1942 — Preostanek ........................... $27,888.59 Denver, Colorado, January 19, 1943. __ANTHONY JERSIN, Supreme Sec'y-gl. tajnik. 41 to step in with your little bit of cooperation this year. Thursday, January 28th, is the date of the next meeting when we hope a goodly number will be present to give the new officers an encouraging sendoff for an outstanding term of successful progress. They need your help! There will be much very, very urgent business needing your decision and a few important matters to discuss and deliberate on which every loyal (Trail Blazer will want to give his or her attention. So please come to this meeting at the Slovenian Half on January 28 at 7:30 p. m. sharp. A committee is at work to arrange a good social hour and eats following the meeting. There is not much to write about at present. The news and other items to write about our lodge in the future will have to be made by yourselves. The more activity — "hustle | bustle" — in your lodge affairs, the more we can talk and write about. A new membership campaign no doubt will be announced following the Supreme Board meeting this month. Let's not relax, but gather in those new members right now and get the jump on the others — and then stay ahead all year. In the Unity Campaign of 1942 we finished in fourth place, which is the lowest since our organization. We did acquire a prize of $20.00. Let's not be satisfied with nothing less than first place for 1943. YUGOSLAVS AND OTHER INTERESTED PERSONS INVITED TO MEETING IN DENVER. COLO. There will be an important meeting and rally at the Slovenian Hall, 4468 Washington, on Monday evening, February 1st, commencing at 7:30 p. m. This meeting is being sponsored by the Yugoslav Relief Committee, Slovene Section, Denver Branch No. 21. Everybody is urgently requested to attend. FRATERNAL VOICE ONE WEEK LATE Due to unavoidable circumstances the Fraternal Voice for January,will be one week late. It will come to you next week. TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41 Denver, Colo. This is the writer's first greetings and message of the new. year which he hopes will be a most, happy and prosperous one fofall, and may it be a victorious one for our good old U. S. A. with peace restored to the world. May I add that it may be one of the best years for the good old W. S. A., and, of course, an eventful and successful one for the Trail Blazers lodge:vj . tt a . y We all taow that iionp of thjg will come about without the united' effort and cooperation of one and alL i Leaders have been chosen to lead the way and the rest of us must work hand in hand with them. So this is a direct appeal to all members of No LIBERTY LODGE NO. 36, WSA. So. Chicago, IIL Dear Members: At the yearly meeting of the lodge I was elected as your new secretary. Looking through your records I find that many of you are far behind in your dues. You all should know that the dues must be paid every two months at least, otherwise, according to the by-laws you are subject to suspension. Our treasury is depleted, so if you do not cooperate, drastic measures will have to be taken. Please attend the meetings and pay your dues regularly. f Fraternally yours, JACOB SMREKAR, Sec y., 9520 Avenue L, So. Chicago, 111. W. S. A. BOWLING LEAGUE Chicago. 111. January 17, 1943. J. Pisac ......... 6 957 230 159 V. Mladic 26 4123 216 158 W. Widuch .... 36 5595 214 155 G. Husich 12 1842 183 153 L. Zefran...... 27 4112 215 152 J. Primozich.. 36 5340 199 148 L. Jurjovec .. 33 4910 225 148 H. Rajewski.. 18 2566 192 142 J. Lukanich .. 12 1673 185 139 J. Witunski .. 27 3708 201 137 F. Polden .... 12 1536 176 128 A. Korenchan 33 4221 192 127 Liz Zefran .... 30 3597 176 119 Francis Lah .. 21 2357 164 112 F. Primozich.. 24 2682 142 111 Matt Saraga.. 3 291 108 97 High Three Games Walter Widuch .......... 580 Louie Zefran 564 High Single Gam« John Pisac 230 Leo Jurjovec, Sr.......... 225 Dopisi lokalnih društev OD DRUŠTVA SVOBODA ST. 36, ZSZ. So. Chicago, 111. Skoraj dolžnost me veže, da se kot društveni predsednik zopet enkrat oglasim v našem glasilu. — V novem letu smo, ki bo gotovo prineslo razne spremembe, tako v našem, kakor v društvenem življenju, kakor jih je prineslo lansko leto, leto velike kampanje ZSZ., pri kateri se je pa naše društvo jako slabo izkazalo, saj smo pridobili med celo kampanjo komaj 8 članov v oba oddelka. — Bratje in sestre, kje je krivda? Dajmo v letošnjem letu to popraviti. Mnogi, — ker se pač ne u-delfžujete sej, — s^iti ne veste, da imamo za letos novega društvenega tajnika, ker prejšnji^ kakor je povedal na letni seji, ne zmore vsega dela, katerega ima dovolj brez tajni- štva. Izvoljen je bil na njegovo mesto član Jacob Smrekar, 9520 Ave. "L", pri katerem se od sedaj naprej oglašajte glede plačevanja društvenih a-sesmentov. Tudi nekaj drugih odbornikov je bilo. izvoljenih na novo, kar boste gotovo brali v našem glasilu. To bo gotovo poročal novi društveni tajnik. Še nekaj cenjeni člani in Članice, ki je pa popolnoma vaša zadeva in se tiče zlasti teh, ki ne prihajajo na društvene seje, posebno pa teh, ki tako nepremišljeno zaostajajo s plačevanjem svojih asešmentov. Veste, to je krivica, ki jo prizadevate društvu, na drugi strani se pa ne zavedate, v koliko nevarnost sami sebe pehate. Kaj bi bilo, če bi vas tajnik suspendiral in bi se vam v tem času pripetila kaka nesreča? Sami sebe bi oropali raznih podpor, ki bi jih bili drugače deležni, če bi bil vaš asesment pri društvu poravnan. Vi preveč izrabljate tajnikovo priza-nesljivost, v svoje lastno škodo in seveda tudi na škodo društva in onih dobrih članov in Članic, ki svoje asesmente redno poravnajo vsaki mesec. — Pri pregledovanja računskih knjig se je videlo, da je sto in sto dolarjev nevplačanega a-sesmenta. In to v sedanjih časih, ko vse dela in dobro zasluži. Ali je to pravično? Ali je to bratsko? Bratje in sestre, težko je to povedati javno, toda, tako ne moremo več naprej kajti članstvo, ki redno plačuje svoje prispevke, se pritožuje, — in to po pravici, — zakaj taka razlika med članom in članom, saj vendar spadamo vsi k enemu društvu in pod o-krilje iste organizacije. Ob enem tudi zahtevajo od društvenih uradnikov, da od sedaj naprej, postopajo po pravilih In da take zaostale, enostavno izključijo iz društva, če ne plačajo svojih dolgov. — Kaj pravite bratje in sestre, ali je to preveč zahtevano od članstva, da morajo odborniki vestno vršiti svoje dolžnosti ? Menim da ne! Čem,U naj nam bo velika armada, če je pa samo ovira pri napredku. Zato bratje in sestre, ko dobite opomin od tajnika, poravnajte svoje dolgove ! To bo v prvi vrsti v korist vam, bo v korist društvu in naši dobri materin ZSZ. Ob enem bo pa to tudi pomagalo k napredku in ugledu društva in Zveze. Bodite prisrčno pozdravljen-* in vam želim mnogo vsestranskega uspeha v letošnjem Jetu. — Vaš predsednik C. Grznek. IZ URADA DRUŠTVA CLE VELAND, ŠT. 23, ZSZ. Naša letna seja je zopet minula, ali letos je bila obiskovana zelo dobro. Vsak član je rekel, da ako bo mogoče, bc vpisal enega novega člana za 1943. Društveni uradniki za 1943 so: predsednik John Ka-dunc, — podpredsednik Joe Poje, — tajnik Frank Mihel-čič, 1226 E. 73 Place, — bla gajnik John Pele, — zapisni kar Louis Rozman, ml. — Nad zorni odber: T. Weber, — F. Gruden in J. Ponikvar. — Dru štveni zdravnik je Dr. F. Ke rin. Za N,. Dom in društveni odsek: Louis Rozman, ml. — Društvo zboruje vsako druge nedeljo v mesecu na domu tajnika ; asesment se ravno tam pobira od 1. do 25. vsaki mesec. Društvo je tudi odobrilo predlog predsednika, da plača vsak član 50 centov v društveno blagajno; čas za to je od 1. januarja do 31. marca, torej celih 90 dni; prosti so samo vojaki, — do sedaj so trije od našega društva v armadi. Tako majhno svoto vsak lahko plača, ker danes so izrecno dobri časi kar se tiče dela in zaslužka. Opozarjam tudi tiste člane, ki nočejo plačati vsak mesec svojega asesmenta in vem, da bi ga lahko, ker nikakor ni lepo, da jih mora tajnik vedno opominjati. Torej Btorite svojo dolžnost. i Želim vsemu članstvu veselo in zadovoljno novo leto 1943. — Z bratskim pozdravom, John Kadunc, ( predsednik. toInono KAJ SE ŠEPETA PO WASHINGTONU? V vojaških krogih se je že nekaj časa sušljalo, da pride v vrhovnem poveljstvu armade Zdifc držav do sprememb. Pravijo, da bo general Marshall, ki je bil doslej načelnik armadnega štaba, šel v aktivno bojno službo. Nasledil ga bo, če je govoricam kaj za verjeti general • Leslie J. Mc-Nair, ki je načelnik kopnih sil. nekatera druga važna mesta pridejo druge razne osebnosti. -_o- KAKŠNO OROŽJE IMAJO SOVRAŽNIKI? Orožje, ki ga zaplenjujejo naši vojaki na raznih frontah je poslano v to' deželo v razne tozadevne laboratorije za proučevanje, kako jc narejeno, iz kake kvalitete in kako učinkovitost ima. Nemško orožje pravijo, da je mnogo boljše od japonskega. Raziskavanje o-rožja pa ne kaže samo kvaliteto, marveč pojasnuje tudi gospodarsko stran dežele, v kateri se orožje izdeluje. Po-kazuje, kakšne kvalitete material ima sovražnik še na razpolago itd. -o- ZAVEZNIŠKI KONVOJ PRI-SPEL V AFRIKO London, Anglija. — Kakor je zadnjo soboto poročal neki tukajšnji list, je srečno prispel v neko severoafrisko pristanišče velik zavezniški konvoj, ki je pripeljal moštvo, vozila, topove ter drugi vojni materijal v ojačenje tamkajšnjih ameriških in britanskih čet. KOLIKO MATIČNIH LADIJ IMAJO? Vse vodilne vojskujoče države drže v veliki tajnosti, namreč, koliko matičnih ladij, nosilk letal imajo. Prvi Lord angleške admiralitete Alexander je te dni omenil v svojem govoru, da ima Velika Britanija sedaj več nosil letaik ali matičnih ladij, kakor pa jih je imela, ko je šla v vojno leta 1939. Koliko jih ima Japonska nihče natančno ne ve. Govori pa se, da so Japonci spremenili več velikih bojnih ladij v matične ladije. ——o- V MICH. SE ŽGANJE ODMERJA Lansing, Mich. — Komisija za kontrolo nad pijačami je v sredo odredila odmerjanje žganih pijač. Nihče jih ne bo mogel kupiti več kakor dva kvarta istočasno. -o- _e_:_ BE 100% WITH YOUR DR. J. L URSICH ZDRAVNIK in KIRURG Urad: 1901 West Cermak Road l—5 in 7—8 P. M. razun ob sredah TeL Canal 4918 CHICAGO Rezidenčni tel.: La Grange 3966 Zveza Lodge Dis- Dr. it. Prejemki Izdatki No. Receipts bursements Lodge Dis* Dr. it. Prejemki Ixdalki No. Receipts bursements 1............ $395.21 $127 00 32............ 143.59 51.00 3—....... 456.02 309.00 33............ 183.18 — 4......... 107.51 96.00 34............ 12.69 —.— 5............ 238.80 30.00 36.......... 213.32 —.— 6............ 77.00 —.— 37...________ 48.30 14.00 7............ 324.51 155.00 38.......... 77.23 8............ 49.93 18.00 40............ 34.81 —.— 9............ 210.14 502.17 41............ 422.90 111.00 11 35.43 17.00 44.________ 43.22 25.50 1 3............ 24.43 —.— 45. 73.07 92.00 1 4............ 207.79 129.00 46..... 27.04 —.— 1 5........... 62.29 1 —.— 51............ 51.65 —.— 1 6............ 418.68 20.00 52............ 64.46 —' 1 7__________ 123.10 16.00 53________ 10.07 — 2 0___________ 80.15 27.00 54............ 63.22 — 2 1__________ 249.78 175.00 55..._....... 37.94 27.00 22...„....... 71.30 60.50 56___________ 59.43 — 23 97.64 —.— 57............ 11.27 —.— 2 4.......... 89.50 23.00 58 - 14.13 — 2 5_________ 15.39 20.00 ..i.. 59......... 55.77 — 2 6________71.94 —.— 60__________ 20.64 27 .......... 15.71 —.— 61............ 12.79 — 28 ..... 24.58 2.00 62.. ______ 14.11 —.— 29 _ 136.36 —.— 63......... 48.07 — 3 0............ 41.74 —.— 64............ 29.42 — fcl............ 25.54 —65__________ 13.76 Total — Skupaj ........................................................5436.55 2047.17 TREBUŠNIKOVE ZGODBE Spisal Janko Mlakar v lepem ovitku, ki je trpežno narejen in se zgane skupaj, kakor denarnica, da jo vojak lahko nosi v malem žepu vedno pri sebi. Knjižica vsebuje najpotrebnejše masne in druge molitve. Tako ima vojak vedno pri sebi praktičen molitvenik v angle-ščini in vse kar mu potreba. Ta sestav stane š m I poštnino vred .—..................----------------------------—--V "My Companion" L "MOJ TOVARIŠ" V malem usnja tem ovitku ki se . zapne, kot mala denarnica, in jo | ima vojak lahko vedno pri sebi j vsebuje rožni venec,, na strani dve svetinjice, ena Presv. Srca Jezusovega, druga Žalostna mati z mrtvim Sinom Zveličarjem. Stane samo $1.00 a M Posebno fina posrebrnjena verižica je krasen predmet za vojake, pomorščake in letalce. Narejena je iz finega blaga. Sredi je utisnjen križ z Zveličarjem. Na strani Mati Božja Milosti polna, na drugi Usmiljeni odrešenik. Zadaj sv. Jožef z Detetom in Marijino Srce. Radi fine kakovosti je ta svetinja dražja, toda vredna, radi lepote. Stane s poštnino $3.10 / Naročilom je vedno pridjati potrebni znesek in iste naslovite na t AMERIKANSKI SLOVENEC 149 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS KAKO SE JE TREBUŠNIH VOZIL3 V TRST. Trebušnik pa ni bil s to razlago nič kaj Zadovoljen, temveč je začel Ivanko oštevati. Toda, ta se ni dala ugnati. "Razložila sem vam stvar bolj po domače," začne zopet; "ako pa ravno hočete, po-yem vam tudi natančneje, seveda bolj učeno. Potem pa pripišite sami sebi, ako me ne bodete razumeli. Vidite, hrib morajo vrtati; vi gotovo mislite, da s svedri, pa ni tako. En mož drži na skalo jekleno, na koncu poostreno palico, ki se imenuje vrtalo, drug pa tolče po njej. To je silno težko delo. Ako bi vi to delali le en teden, izgubili bi gotovo pol trebuha. Ko je luknja v steni en hneter globoka, nabašejo jo z dinamitom. Takih lukenj narede kakih deset. Potem pa zažgo dinamit, pa ne s smo^ko, kakor je enkrat Groga pri vojakih zažgal top, ampak z dolgo netilno vrvico. Ta se na koncu prižge, potem pa tli toliko časa, da pride do dina-mita. Bum, in en meter rova je narejenega. Tako so delali Podbrdčani. Kaj ne, vam se zdi to počasno? Meni tudi. Bohinjci so bili pa bolj pametni. Vrtali so namreč s stroji, katere je gonila elektrika, pa ne tista, ki jo bodo menda začeli delati v Mostah. Tak stroj je podoben majhnemu topu. Od spredaj ima dolgo vrtalo, s katerim elektrika silno hitro buta v skalo. Komaj preteče par minut in luknja je izvrtana. Dinamit vžgo potem tudi z elektriko, ki jo pošljejo vanj po dolgi žici." "Pravim, pravim, od kcd so pa dobili toliko elektrike," popraša nato radovedni Trebušnik. "Od kod neki," čudi se Ivanka njegovemu vprašanju; "kar naravnost iz oblakov. Na vrhu Črne prsti so postaVili velikansk strelovod, ki je vlačil nase vse strele deset ur na okrog. Ker pa ni strela nič drugega, kot velikanska električna iskra, nabiralo se je v strelovodu vedno dosti elektrike. To so potem napeljali po žicah v Bistrico." Trebušniku se je ta način "nabiranja" elektrike zdel še precej verjeten. Ko je Ivanka to zapazila, se je od samozadovoljnosti kar oblizovala. Veselje ji je pa pokvaril Groga, ki je poučil strica, da so imeli v Bohinju posebne stroje za elektriko, katere je gonila Bistrica. Bečkov Groga je namreč v teh rečeh precej izveden. Trebušnik pa to pot ni bil posebno hud. "Pravim, pravim," poizvedoval je dalje, "kako pa narede, da se rov ne podsuje, preden ga obzidajo?" "Podpreti ga morajo," pojasnjuje mu zopet Ivanka. "Ves predor razdele namreč v osem metrov dolge oddelke. Tak oddelek se imenuje obrok. Delavci izvrtajo najprej rov, katerega še ni treba podpreti. Ko je pa sto metrov dolg, spravijo se drugi delavci nad posamezne obroke. Razširijo jih ter podpro z debelimi hlodi in deskami, da se ne posujejor^Ko je obrok zadostno razširjen in podprt, pravijo, da je vtesan. Toda delo še ni dokončano. Treba ga je Še obzidati. Najprej zgrade na obeh straneh obroka oporno zidovje. To je na nekaterih mestih debelo do poldrugega metra. Sedaj pa postavijo tik obeh opornih zidov močna debla, zvežejo jih z debelimi tramovi, na nje pa postavijo železne loke. Potem » v pa zgrade obok. Loki ga drže toliko časa, da se utrdi. Nato jih pa*odstranijo. To bi bilo pa jako težko in nevarno, ako bi loki sloneli neposredno na tramovih, ker se obok kolikor toliko posede. Zato pa ravnajo tako-le: Loke postavijo na železne piskre, ki so napolnjeni s peskom, ne pa z žganci, kakor bi utegnil kdo misliti. Ko je obok narejen, spuste vsak dan iz njih nekoliko peska. Vsled tega lezejo pokrovi piskrov polagoma navzdol, z njimi vred pa tudi loki. Tako se obok polagoma posede. Ko izpraznijo piskre, vzamejo tudi loke brez težave strani. Lesovje so že podrli poprej, in obrok je gotov. Tako obzidajo polagoma veš predor. Včasih pa morajo tudi na dnu narediti obok, ako niso tla zadosti trdna. Tak predor je potem podoben zidani cevi, ki je potisnjena skozi hrib." "Pravim, pravim," pohvali jo Trebušnik, "to si pa povedala dobro; sicer nisem vsega razumel, ker je preučeno; toliko pa le vem, da me to pot nisi nalagala." Ivanka je ravno končala "predavanje", ko pridemo v Grahovo. Kraj je tak, kakor sploh vsi v Baski dolini. "Moj Bog," godrnjal je Groga, "kakšni kraji; potem se pa dobe celo ljudje, ki pravijo, da je tu lepo. Na desni in levi hrib, po sredi pa cesta, železnica in voda. Drugega ne vidim, odkar smo prišli iz Kranjskega. Da le morejo ljudje živeti v takih krajih!" "Groga," pravi mu nato Ivanka, "če vam ni všeč, kar izstopite in pojdite črez Nemški Rut na Rodico, potem po vrheh na Črno goro, od tod pa doli v Bistrico! Slovensko planinsko društvo je tam gori zgradilo kaj imenitno pot. Hodili bodete lahko celo od Rodice do Črne prsti z eno nogo po Goriškem, z drugo pa po Kranjskem. Tudi telebnili bodete lahko, kamor se vam bo ravno zljubilo, ako bodete kaj dosti zijali okrog. Zakaj razgled je ves čas silno lep; posebno Triglav se vidi jako krasno." Bečkov Groga pa ni hotel ubogati Ivanke, ampak se je raje peljal z nami naprej. Komaj predirjamo par predorov ter skočimo nekolikokrat črez Bačo, že se zopet ustavimo in sicer v Podmelcu. Tu zapusti okrajna cesta Baško dolino ter jo mahne črez brda in gozde po precej strmih klancih v Tomin. V poldrugi uri prideš prav lahko tja. Pametneje pa storiš, ako r se pelješ do sv. Lucije in kreneš šele tam v stran. Ta vožnja je sicer kratka, toda zelo lepa. Vozimo se dalje ob deroči Bači Poleg nje je izpeljana tudi cesta, katero so zgra- * dili, ko so delali železnico. Potrebovali so jo namreč za prevažanje gradiva. Kmalu pridemo v ozko sotesko, v kateri zagledamo lep vodopad. Ivanki se je dopadel tako, da je celo Grogo opozorila nanj. Beček je pa mirno obležal na klopi, na katero je bil položil svoje od lenobe utrujene kosti, in menil, da vidi lahko vodopad doma, kadar ga Špelica polije. (Dalje prih.) (Konec) Roba "na karte" je že tu. Roba robasta. Prijatelj V. L. je, kakor rečeno "odšel, njemu kak ihaha ne bo več! obračal želodca, jaz sem v A-meriki, in dozdaj je bilo tu kakor v napol nebesih, ampak kak "ihaha" še v Ameriki lahko zarezgeta v mojem želodcu. ker ta šmentani ihaha že rezgeta po Ameriki. Iz Bostona poročajo, da so zaklali menda šest konj, prodajali po 35 centpv funt in v poluri vse razprodali. Kako je bilo tam v Bostonu pri tej ihahoški robi, pri konjskem mesu? Ali res ni bilo mesa, da je bil ihaha dober, ker drugega mesa ni bilo ? Morda se je Boston-čanom ihaha zdel kot delikate-' sa? "De gustibus non est disputandum — okusi niso 1 vsem enaki.", morda je bilo le tako, ker res malo šmentano bi bilo, če bi ne bijo drugega več, le "ihaha" bi še bil! Saj razumete. Vsaj jaz pa ne postajam i bled, če bi prišlo tudi iz potrebe ali resničnega pomanjkanja do — ihaha, ker pri meni vlada bolj — polenta, in kakega "ihaha" le zajaše.n, , ko grem dol na Zajcovo farme. Pod sedlom je ihaha fejn, ; priznam pa, da ni tako fajn na I mizi. In še je nekaj zdaj v Ameriki, kar vzbuja spomine, kako je bilo "tam". Najprej, kako je tu v Ameriki te dni. "Buffalos" spada-ja med divjačino. Tropi tisočerih teh krasnih živalic, ki so nekoč dirjale po prerijah, da se je zemlja tresla, so izginili, "za spomin" jih hrani vla-i da na nekaj krajih, in nekaj ' bogatinov je tudi, ki imajo v zasebnih parkih te živali za ! zabavo. Blizu Seattla ima bo-i gatin tak park teh Euffalos, j in te dni so postavili meso teh ! bikov, ko so jih prej hranili II 90 dni s koruzo, na trg". "Life" ; ima sliko, kako jih lovijo "cowboys". Vsako divjačino I je treba znati pripraviti, ako j ni primerno in strokovno po i kulinarskih predpisih priprav-' Ijena, je vsaka divjačina podobna suhim podplatom, če je pa pripravljena po kulinarski ; vedi, je pravcata — ambrozi-; ja. Vstrelijo jelena, ne znajo ; ga pripraviti, enkrat, dvakrat ; pride na mizo, vse drugo gre ; na backyard! V marsičem se ; dela v Ameriki, kakor dela ! svinja z mehom. [ Upajmo, da so bili Buffalos, l oziroma njih meso, da je bilo J okusno, ker tudi naše govedo "Amerikanski Slovenec" je vez, ki povezuje vse Slovence po Ameriki med seboj. Tiskarska dela vse vrste točno in lično izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vase prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS NAJLEPŠE DARILO in najlepši spomin za sina, moža, prijatelja ali sorodnika, ki odhaja k vojakom je lep molitvenik ali rožni-venec. Naši naročniki lahko dobijo pri nas, nekaj takih praktičnih predmetov. .* Ti predmeti za vojake »o: VOJAŠKI MOLITVENIK Z ROŽNIM VENCEM XV """M,- Ssfets". j" "S&čs--. iS / x >-; I • t. • - * I* i/ • v * /' fc " j je le bolj divjačini podobno; Stvar bi se tikala pač divjačine. Zdaj prihajajo spomini. Bilo je tedaj, ko se je tam zlomilo. Jaz še nisem prav vedel, da se je že zlomilo, ari. pak neki ljudje morajo imeti pri tem nosove lovskih psov. Neko nedeljo zjutraj je bilo tedaj, ko sem iz Borovelj odhajal proti Podljubelju ma-ševat. Nad Podljubeljem kraljuje gora Grlovc. Tu je bilo lovišče gamsov za Joorovelj-skega tovarnarja Vogta. Do ted^j so gamse čuvali lovci, in ; nilye ni smel iti tja. Ko se je ! 'zlfmilo", je tisto nedeljsko jitfro ^pokalo v^Grlovcu, kakor bi bili tam strelski jarki na italijanski fronti. Čudom sem se čudil, mislil sem, da mora Vogt tam biti s svojimi gosti na lovu na gamse. Pozneje sem izvedel, da so tam gamse streljali Podljubelčani in neki Berovčiči, ki so takoj zavohali, da se je "zlomilo". Nekaj gamsov je šlo v shrambe, večinoma pa so gnili po prepadih, ampak gamsov je bilo konec, vse so popufaK in popufali brez posebnega ha-ska za kako prehrano, zgnili so v prepadih. Cas je potekal, zlom je postal dejstvo, razmere so se spremenile, prišli *so Jugoslo. v^ni, mesa ni ravno manjkalo, ampak tedaj je vsega zmanjkalo, in Če je bilo zadosti sladkorja v kofe, pravega sladkorja, so se ljudje 'pritoževali, hudo pritoževali, da zdaj pod Jugoslovani ni "zofta", kakršnega imajo tam v Avstriji, da-si je bil ta "zoft" ostudna br-lozga. Tako je tedaj bilo. Mesa ni. Kaj pa z gamsi v Gr-lovcu? Kolikor je bilo neke i vlade, bi bila ta dovolila, da bi se postrelilo nekaj gamsov, ampak gamsov ni -bilo, ti so usmradeni ležali po prepadih! Ali razumete, kam cikam s temi spomini na gamse v Or-lovcu ? Vsaj deset bufalov so postavili na trg, ker baje mesa primanjkuje. Pa dobro. Recimo pa, da bi se nekako tudi pri nas v Ameriki "zlomilo", kakor se je tedaj tam. Boga-mi, stavipi, da bi v nekaj dneh zmanjkalo bufalov in jelenov in elkov . . vsaj postrelili bi jih in jih pustili ležati, in jutri bi kričali po — mesu, po divjačini, pa bi je več ne bilo. Taki so ljudje, ko jih nekaj "prime' 'in jih kdo drugi pametno ne prime. Večkrat vidim, da tisti kosmati Moskoviči znajo "prijeti" ljudi, da bi jih ne — pri-! jelo. Razumete?? navdušenjem, pa tudi s toliko hrabrostjo in tolikimi potoki krvi, da zasluži občudovanje vsega sveta, pa da tudi zasluži, da mu zavezniki, zlasti Amerika, prizna vse pravice suverenega naroda. Na to so odborniki deputaci-je povedali vsak svoje misli glede vsega tega, kakor tudi glede raznih zahtev naroda doma za svojo bodočnost. Razgovor je bil zelo živahen in so mu vsi trije zastopniki vlade sledili z velikim zanimanjem in z naklonjenostjo; in poslušali so njihova izvajanja, s katerimi so dokazovali pravice naroda v Evropi, da se mu da vsa pravica, ki bo samo podlaga miru v tem kotu Evrope. Ob sklepu je povze} besedo Mr. Pool sam,"se zahvalil depu-taciji, da je obiskala tudi njegov urad, in za dragocene informacije, ki jih je dala njegovemu uradu. Ker je pa to urad, ki samo zbira razne informacije glede ureditve sveta po vojni, da bo mir trajen na podlagi pravice vsem narodom, je ob- ljubil. da bo vse informacije, ki mu jih je dala delegacija, sporočil višjim krogom v vladi. Razgovori so se vršili v glavnem glede slovenskega Primor-ja in Trsta, glede slovenske Koroške. glede združene Slovenije in glede federativne demokratično urejene nove Jugoslavije. Poudarili so zlasti neizmerno trpljenje Slovencev, katere je zadnja mirovna konferenca tako brez srca predala v nemško in italijansko sužnost brez vsake zaščite manjšine. Krutosti, s katerimi so Italijani, Nemci in Madžari nastopili v teh delih Slovenije, ter jim vzeli vsako pravico, da jih obdrže še naprej, ker so se izkazali ti narodi, da ne znajo biti pravični, niti ne človeški. (Dalje prih.) Victory... 3uy U. S. DEFENSE BONDS STAMPS Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI ' SVET NA DELU _ Bolezen predsednika Mr. Kristana je začetno delo SANS nekoliko zadržala, vendar samo na zunaj. Velika politična naloga pa, ki mu jo je izročil Slovenski narodni kongres, ni prav nič zaostala, nasprotno razmahnilo se je delo, kolikor so pač razmere dopuščale. { Dne 15. januarja je pa izvršil SANS prvi veliki korak, ki bo močna podlaga za vse fiaše nadaljnje slovensko delo v bodočnosti. Ta dan je namreč prišla v Washington posebna de-putacija odbornikov, da izroči .uradno vladi resolucije, ki jih j je sklenil SNK in da ji predloži slovensko vprašanje v celoti in jo prosi, da ščiti koristi slovenskega naroda doma. V deputa-ciji so bili: obolelega predsednika je zastopal Mr. Vincent 'Cainkar, prva podpredsednica Mrs. Marie Prisland, drugi podpredsednik Mr. Janko N. Rogelj, tajnik Rev. Kazimir Za-krajšek in blagajnik Mr. Jože Zalar. Sprejem pri državnemu podtajniku Mr. Sumner Welle-su je izposloval častni predsednik Mr. Louis Adamič in je de-putacijo tudi vodil in predstavil. Najprej J se je deputacija oglasila pri Mr. DeWitt Poolu, šefu OSS,( kamor sta prišla k sprejemu deputacije tudi Mr. Allan Cranston, šef tujejezič-nega oddelka Davisovega Office of War Information, in Mr. Classon. Mr. L. Adamič je najprej pojasnil namen prihoda deputacije v Washington in poudaril, kako ameriške dfzavljane slovenskega rodiKrazburjajo časnikarska poročila o poklonih naše vlade Italijanom in Avstriji, zlasti grofu Sforzi in Otonu Habsburškemu. To pa ima naravni vpliv na nje, da izgubljajo, četudi nehote, tisto navdušenje za sodelovanje s svojo vlado za zmago, zlasti za nakupovanje vojnih bondov, ki bi ga drugače kot navdušeni Američani imeli in so ga imeli. Deputacija je prišla, da pove vladi v imenu teh svojih državljanov, kako jih to boli in kako se naravno raditega boje, da b: tako slovenski narod doma pc vojni zopet ne moral pretrpet tolikih krivic, kakor jih je pc zadnji vojni. Boje se, da bi n< dobil vseh tistih svojih pravic za katere se sedaj bori s tolikin J. M. Trunk