Pastirica Ružena.
J5r|jp|ri zločestih ljudeh  je   služila  sirota - pastirica
/glusBi         Lepega poletnega večera je bilo, ko je
t§K3**O prignala domov čedo ovac, vsa objokana in zateklih lic. Pogrcšilaje namreč lepo, črnopisano ovčico in se je bala zločestega gospodarja, hudobne gospo-dinje.
A niso genile njene biserne s6lze Irdih src. Takoj drugo jutro je morala navezati culico.
BHajdi, nemarnica, kamor ti drago! Samo ne povrni se nikoli — nikdar več pred naše oči!"
Romala je izgnanka v solnčno jutro žalostna in objokana. Zvedavo so se ozirale dehteče cvetke v njena prepala lica in v motne oči. In celo njim so oroscli pestri kelihi od tuge in bolesti.
Prišla je čez uro in minuto do šumečega gozda. Gladka in razhojena steza je vodila med hrapavimi debli in se je izgubila v nedogledni šumi.
Zavila je Ružena v gozd. Smreke in jelke so še-petale nad njo vztočne bajke in so se klanjale med-sebojno. Tuintam je pala tudi biserna rosica na stezo.
In že se je čul srebrn glas . . . kakor bi nekdo pozvanjai sredi gozdne tišine... bim-bom... bim-bom...
Ružena je drhtč slušala srebrne zvčke. Zdelo se ji je, da se je sklonilo večno nebo nad gozdom in so zapeli krilatci svoj božanski spev. In spela je neutrudno dalje po gladko razhojeni stezi. Vedno glasnejši in lepši zvoki so ji božali sluh.
— 139 -
In začele so se razmikati črnozelene veje boljin-bolj, dokler se niso razklenile popolnotna. Pred strme-Čimi očmi se je zabelila tedaj gozdna kapclica s snežno-belim stolpičkom vrhu slemenčka. V stolpičku pa je visel svetlosrebrn zvonček, majhen kakor borov storžek. Slavček-pevček mu je ždel na robu in je pozvanjal čudovito sladko in nedoumljivo nežno.
V  kapelico  je   bil  zidan Marijin   oltarček.    Sijaj ijubezni in žar dobrote  je   blestel  raz   obraz Device.
Videia je pastirica - izgnanka tisti lepi obraz, in tedaj ji je velelo nedolžno srce:
— Ružena, poklekni!... m61i! . ..
Ružena je pokleknila in molila vroče in iskreno.
V  stolpičku  pa  se  je  zibal   slavček - pevček na srebrnem  zvončku   in je  pozvanjal   sladko in nežno. Ruženi se je zdtlo v njeni molitvi,   da se je sklonilo večno   nebo  nad  kapelico   in   da so  zapeli  angelci Mariji v pozdrav . . .
Molila pa je Ružena - pastirica tako-le h Kraljici nebeški:
,,O mogočnaGospa, slušaj molitev ubogesirote!... Olej, najprvo molim za svojo ranjko mamico. Čisto majčkena sem še bila in spavala sem v zibelkj, ko je zatisnila ona za večno svoje dobrotno oko. Češčena Marija .. .
Molim tudi za svojega ranjkega ateja. Ob stolisti bukvi se mu je utrgala nit življenja, ko je drvaril v šumi. Češčena Marija . ..
Molim tudi zanje,   ki so me spodili z doma za voljo izgubljene ovčice. Češčena Marija . . .
Pa molim tudi za svojo ubogo dušico, da bi ob smrtni uri poletela kakor na krilih do večnega Boga. Češčena Marija ..."
Iskreno je molila pastirica-sirota. Obraz Device je žarel dobrote in Ijubezni. Ves gozd naokrog pa je molčal v sveti tišini in noben dih ni zavel preko črno-zelenih kron. Samo tam gori v stolpičku je še vedno pozvanjal slavček-pevček na srebrni zvonček . . .
Tisti čas pa je priskakala črnopisana ovčica izza kapclice. Morda so jo privabili srebrni zvoki v bližino.
— 140 —
ln prav tik Ružene se je vslopila uboga ovčica in je pogledala s topimi očmi deklici v obraz, kakor bi hotela reči: ,,Glej, ubožica, usmilila sem se ie in sem prišla."
Vzdrhtela je Ružena izgnanka v radostnem pre senečenju.    Krog vratu  je   objela ovčico   in je ihtela solze veselja dolgo, dolgo .. .
In potem je obrnila še en stoterno hvaležen po-gled do Kraljice nebeške in je gnala izgubljeno ovčico na dom. Med potjo pa si je pevala tisto večnolepo pesem:
,Z Bogoml nam Marija pravi, Z Bogoml srčno vas pozdravi; Za vas bom prosila, Oj z Bogom, preljubi, :       Za vas bom prosila, i        ¦        Oj z Bogom, preljubi!"
Zvonimir E..