ANNALES 3/'93 izvirno znanstveno delo UDK/UDC 808.62/.63-08:914.971.2-12 371 (497.12):94 SLOVENSKO-HRVATSKA JEZIKOVNA MEJA V ISTRI GRADIVO ZA OBDOBJE OD LETA 1860-1956 - III. del France OSTANEK pok. ravnatelj Slovenskega šolskega muzeja, 61000 Ljubljana, Plečnikov trg 1, SLO direttore (def.) del M useo della scuola, SLO IZVLEČEK Tretji, zaključni del razprave prinaša poleg navedbe uporabljene literature še zbrane podatke ljudskih štetij o narodnosti prebivalstva na slovensko-hrvaški jezikovni meji od leta 7 880 do 7 956. Narodnostno ilustrativen je pregled naročnikov na tisk in članstva v knjižnih družbah - Družba sv. Mohorja, Slovenska Matica in Novice. Za slednje podaja avtor tudi naslove časopisnih poročil iz krajev ob meji, ki so poročala o narodnostnem stanju, o volitvah in kulturnih prireditvah. (Lilijana Trampuž) Podatki o narodnosti prebivalcev na slovensko- hrvatski jezikovni meji po ljudskih štetjih od I. 1880 do 1956 Gradivo je zbrano po Cadastre national de l'Istrie - d'après le recensement du 1er octobre 1945, Edition de l'institut Adriatique, Sušak 1946, str. 628 + XIII., ki ima zbrane podatke ljudskih štetij za leta 1880,1890, 1900, 1910, 1945. Za leto 1953 in 1956 je navedene podatke odstopil Zavod za statistiko in evidenco LRS v Ljubljani. Razen za vasi na narodnostni meji so v zaključku navedeni tudi podatki štetij za one kraje, kjer so se prebivalci v letu 1953 - 1956 priglasili za Slovence. Število Slovencev v Istri se je spreminjalo in v nekaterih krajih so podatki za posamezna leta ljudskih štetij ra­ zlični. Ob nekem štetju so izjavili, da so Slovenci, drugič, da so Hrvati. To omenja tudi Simon Rutar v svoji knjigi Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra na str. 68. Leta 1890 so prebivalci mnogih vasi izjavili, da so Hrvati, medtem ko so prej veljali za Slovence. Kot primer naj navedem kraje: Vrh, Sovinjak, Draguč, Buzet. Kasneje so tudi prebivalce Črnice imeli za Hrvate. Leta 1945 pa so Črničam izjavili, da so Slovenci, prav tako letal 953. Zanimiv je primer vasi Rupa, Pasjak, Šapjan in Brdc, ki so se od 1900 do 1947 priznavali za Slovence, v letu 1947 pa iz materialnih razlogov prosili za priključitev k Hrvatski, pri štetju I. 1953 pa so se v veliki večini javili kot Hrvati. Podatke o narodnosti prebivalstva za občino Piran smo posneli po publikaciji, ki jo je izdal občinski odbor (Poročilo sveta za šolstvo, sveta za prosveto in kulturo, sveta za telesno vzgojo, Piran, nov. 1956). Podatki o narodnosti so na str. 35 in 41. 1 77 ANNALES 3/'93 France OSTANEK: SLOVENSKO-HRVATSKA JEZIKOVNA MEJA V ISTRI, 177-196 1. Šolski okoliš RUPA, občina Jurdani, okraj Klana LRH. Lipa (str. 320) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 411 408 99,27 1 0,24 - - 1 0,24 1890 408 - - 408 100 - - - - 1900 434 1 0,23 433 99,77 - - - - 1910 465 465 100 - - - - - - 1945 164 156 95,12 8 4,88 - - - - 1956 127 113 - 13 - - - 1 - Rupa (str. 323) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 287 287 100 - - - - 1890 290 284 97,93 6 2,07 - - - - 1900 308 - - 308 100 - - - - 1910 314 - - 314 100 - - - - 1945 313 12 3,83 301 96,17- - - - - 1953 261 246 - 15 - - - - - 2. Šolski okoliš: NOVOKRAČINE, občina II. Bistrica, okraj Koper. Novokračine (str. 321) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 370 - - 370 100 - - - 1890 325 1 0,31 321 98,77 - - - - 1900 368 - - 368 100 - - - - 1910 427 - - 427 100 - - - - 1945 431 8 1,86 423 98,14 - - - - 1953 354 2 - 352 - - - - - Sušak (str. 325) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 136 - - 136 100 - - - 1890 163 - - 162 99,39 - - - - 1900 144 - - 144 100 - - - - 1910 174 - - 147 100 - - - - 1945 173 2 1,16 170 98,26 1 0,58 - - 1953 161 - - 161 100 - - - - Nova vas (str. 321) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 41 - - 41 100 - - - 1890 47 - - 47 100 - - - - 1900 40 - - 40 100 - - - - 1910 42 - - 42 100 - - - - 1945 45 - - 44 97,78 1 2,22 - - 1953 34 - - 34 100 - - - - 1 78 ANNALES 3/'93 France OSTANEK: SLOVENSKO-HRVATSKA JEZIKOVNA ME|A V ISTRI, 177-196 Fabci (str. 319) F Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % [ 1880 45 - - 45 - - - - ■ 1890 43 - - 43 - - - - - n 1900 36 - - 36 - - - - - 1910 42 - - 42 - - - - 1945 12 - - 12 - - - - - 1953 37 - - 37 - - - - - 3. Šolski okoliš: JELŠANE, občina Ilirska Bistrica, okraj Koper Jeišane (str. 319) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 438 - - 438 100 - - - - 1890 431 - - 431 100 - - - 1900 456 - - 456 100 - - - - 1910 460 2 0,43 454 98,70 - - 4 0,8 1945 385 3 0,78 380 98,70 2 0,52 - - 1953 347 3 - 344 - - - - - Dolenje (str. 318) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 383 - - 380 99,22 - - - _ 1890 400 1 0,25 396 99 - - - - 1900 404 - - 404 100 - - - - 1910 362 - - 362 100 - - - - 1945 285 4 1,40 281 98 - - - _ 1953 251 3 - 248 - - - - - 4. Šolski okoliš PASJAK, občina Jurdani, okraj Klana LRH. Pasjak (str. 322) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 319 306 95,92 13 4,08 - - - - 1890 362 - - 360 99,45 - - - - 1900 363 - - 359 98,90 - - - - 1910 327 - - 320 97,86 - - 7 2,14 1945 266 2 0,75 262 98,50 2 - - 1953 223 1 Srb 206 92,38 16 7,17 1 0,45 - - Šapjane (str. 324) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 319 314 98,43 - - - - 5 1,57 1890 332 321 96,69 - - - - 11 3,31 1900 339 - - 335 98,82 - - - _ 1910 308 - - 308 100 - - - 1945 260 1 0,38 246 94,62 13 5 - - 1953 306 256 - 48 - - - - - 179 ANNALES 3/'93 France OSTANEK: SLOVENSKO-HRVATSKA JEZIKOVNA MEJA V ISTRI, 177-196 Brdce (str. 317) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi ........% . . 1880 141 137 96,16 4 3,84 - - - 1890 147 - - 147 100 - - - - 1900 153 _ - 153 100 - - - - 1910 136 _ - 136 100 - - - - 1945 127 - - 127 100 - - - - 1953 112 102 91,07 10 8,93 - - - - 5. Šolski okoliš VELIKO BRDO, občina Ilirska Bistrica, okraj Koper. Veliko Brdo (str. 317) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 282 280 99,29 2 0,71 - - - - 1890 305 - - 305 100 - - - - 1900 350 - - 350 100 - - - - 1910 383 - - 383 100 - - - - 1945 317 1 0,32 315 99,36 1 0,32 - - 1953 313 - - 313 - - - - - Studena gora (str. 315) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % dryg! % 1880 88 - - 85 96,59 - - - - 1890 96 - - 96 100 - - - - 1900 97 - - 97 100 - - - - 1910 105 - - 105 100 - - - - 1945 83 - - 83 100 - - - - 1953 67 - - 67 100 - - - - Pavlica (str. 309) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 44 - - 44 100 - - - - 1890 49 - - 49 100 - - - - 1900 49 - - 49 100 - - - - 1910 45 - - 45 100 - - - - 1945 45 - - 45 100 - - - - 1953 36 - - 36 100 - - - - 6. Šolski okoliš STAROD (Starad), občina II. Bistrica, okraj Koper. Starod (str. 314) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 286 108 37,76 178 62,24 - - - - 1890 277 - - 277 100 - - - - 1900 285 - - 285 100 - - - - 1910 285 - - 285 100 - - - - 1945 249 - - 248 99,60 1 0,40 - - 1953 179 1 • 0,56 178 99,44 - - - - 1 80 ANNALES 3/'93 France OSTANEK: SLOVENSKO-HRVATSKA JEZIKOVNA MEJA V ISTRI, 177-196 7. Šolski okoliš PODGRAD, občina Herpelje, okraj Koper. Podgrad (str. 301) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 613 1 0,16 570 92,99 32 5,22 8 1.31 1890 588 - - 558 94,90 20 3,40 9 1,53 1900 595 15 2,52 562 94,96 14 2,35 4 0,67 1910 599 4 0,67 581 96,99 7 1,17 7 1,17 1945 463 14 3,02 443 95,68 6 1,30 - - 1953 492 20 _ 401 “ - " 1 + Srbov 63 - Račiče (stran. 312) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 482 454 94,19 24 4,98 4 0,83 - - 1890 499 - - 497 99,60 - - - - 1900 491 - - 491 100 - - - - 1910 467 - - 467 100 - - - 1945 441 1 0,23 436 98,87 4 0,90 - - 1953 284 6 2,11 277 97,54 1 0,35 - - 8. Šolski okoliš HRUŠICA, občina Herpelje, okraj Koper. Hrušica (str. 304) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 553 - - 551 99,64 - - - - 1890 559 - - 558 99,82 - - - - 1900 535 - - 534 99,81 - - - - 1910 508 - - 508 100 - - - - 1945 552 - - 551 99,81 1 0,18 - - 1953 419 - - 419 100 - - - - Male Loče (str. 307) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 126 - - 126 100 - _ - _ 1890 151 - - 151 100 - - - _ 1900 141 - - 141 100 - - - - 1910 152 - - 152 100 - - - _ 1945 125 - - 125 100 - - - _ 1953 97 - - 97 100 - - - - 9. Šolski okoliš OB ROV, občina Herpelje, okraj Koper. Obrov (str. 308) L Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 339 - - 339 100 - - - _ 1890 376 - - 370 98,40 - - - » 1900 397 - - 397 100 - - - - 1910 409 - - 409 100 - - - - 1945 352 - - 352 100 - - _ - 1953 304 2 0,66 301 99,01 - - 1 madž. - - 181 ANNALES 3/'93 France OSTANEK: SLOVENSKO-HRVATSKA JEZIKOVNA MEJA V ISTRI, 177-196 javorje (str. 306) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 271 - - 271 100 - - - - 1890 297 - - 297 100 - - - - 1900 303 - - 303 100 - - - - 1910 322 - - 322 100 - - - - 1945 324 - - 324 100 - - - - 1953 302 - - 302 100 - - - - 10. Šolski okoliš GOLAC, občina Herpelje, okraj Koper. Golac (str. 329) Leto preb. , Hrvati % Slovenci % Italijani % .....drugi % 1880 569 566 99,47 3 0,53 - - - 1890 540 538 99,63 2 0,37 - - - - 1900 549 - - 549 100 - - - - 1910 582 - - 582 100 - - - - 1945 518 - - 518 100 - - - - 1953 351 - - 350 - - - - - Poljane (str. 310) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 327 327 100 - - - - - 1890 357 357 100 - - - - - - 1900 341 334 97,95 7 2,05 - - - - 1910 362 - - 362 100 - - - - 1945 326 - - 326 100 - - - - 1953 173 4 2,31 169 97,69 - - - - 11. Šolski okoliš JELOVICA, občina Jurdani, okraj Klana LRH. Jelovica (str. 331) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 259 255 98,45 4 1,54 - - - - 1890 267 267 100 - - - - - - 1900 289 289 100 - - - - - - 1910 254 249 98,03 5 1,97 - - - - 1945 236 234 99,15 - - 2 0,85 - - 12. Šolski okoliš VODICE, občina Jurdani, okraj Klana LRH. Vodice (str. 342) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 526 511 97,15 10 1,90 2 0,38 3 0,57 1890 576 574 99,65 2 0,35 - - - - 1900 611 603 98,69 8 1,31 - - - - 1910 503 501 ' 99,60 - - - - 2 0,40 1945 363 363 100 - - - - - - 1 82 ANNALES 3/'93 France OSTANEK: SLOVENSKO-HRVATSKA JEZIKOVNA MEJA V ISTRI, 177-196 13. Šolski okoliš RAKITOVEC, občina Herpelje, okraj Koper. Rakitovec (str. 487) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 316 - - 293 92,72 18 5,70 3 0,95 1890 362 356 98,34 6 1,66 - - - - 1900 369 7 1,90 362 98,10 - - - ■ 1910 345 1 0,29 339 98,26 5 1,45 - - 1945 323 - - 323 100 - - - - 1953 L. ........... 262 - - 262 100 - - - - 14. Šolski okoliš MOVRAŽ, občina in okraj Koper. Movraž (str. 504) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 476 - - 454 95,38 22 4,62 - - 1890 470 - - 470 100 - - - - 1900 506 - - 506 100 - - - - 1910 477 - - 477 100 - - - - 1945 349 - - 349 100 - - - - 1953 294 - - 294 100 - - - Dvori (str. 469) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 64 - - 64 100 - - - - 1890 80 - - 80 100 - - - - 1900 86 - - 86 100 - - - - 1910 87 - - 87 100 - - - - 1945 75 - - 75 100 - - - - 1953 67 - - 67 100 - - - - 15. Šolski okoliš ČRNICA, občina in okraj Buzet LRH. Črnica (str. 461) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 389 - - 8 2,06 381 97,94 - - 1890 385 289 75,06 96 24,94 - - - - 1900 392 391 99,48 1 0,26 - - - - 1910 388 386 9,25 2 0,52 - - - - 1945 292 27 - 261 89,38 4 1,37 - - 1953 300 73 - 222 - 3 - - - 16. Šolski okoliš SOČERGA, občina in okraj Koper. Sočerga (str. 499) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 176 - - 176 100 - - - - 1890 179 - - 179 100 - - - - 1900 149 - - 149 100 - - - - 1910 192 - - 192 100 - - - - 1945 166 - - 165 99,40 - - 1 0,60 1956 101 - 101 100 - - - - 183 ANNALES 3/'93 France OSTANEK: SLOVENSKO-HRVATSKA JEZIKOVNA MEJA V ISTRI, 177-196 Lukini (str. 475) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 64 - - 64 100 - - - - 1890 68 - - 68 100 - - - - 1900 72 - - 72 100 - - - - 1910 72 - - 72 100 - - - - 1945 100 - - 100 100 - - - - 1956 77 - - 77 100 - - - - Maršiči (str. 476) | Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 312 - - 312 100 - - - - 1890 323 - - 323 100 - - - - 1900 338 - - 338 100 - - - - 1910 377 - - 377 100 - - - - 1945 408 - - 408 100 - - - - 1956 229 - - 229 100 - - - - Maršiči imajo dvanajst zaselkov: Belobradi, Karli, Maršiči, Mavriči, Pera, Pičuri, Pisari, Sokoliči, Šeki, Tuljaki, Ulika, Veliki Tirari. Leta 1956 so bili razporejeni: Tuljaki 70, Peraji 32, Pisari 31, Sokoliči 45, Šeki 26, Maršiči 25. 17. Šolski okoliš PREGARA, občina in okraj Koper. Pregara (str. 485) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 339 - - 330 97,35 9 2,65 - - 1890 343 343 100 - - - - - _ 1900 382 336 59,16 156 40,84 - - - - 1910 423 411 97,16 10 2,36 - - 2 0,48 1945 473 75 15,86 397 83,93 1 0,21 - - 1953 374 50 13,37 275 73,5 48 12,83 1 Srb 0,28 Brez zaselka Klunov, ki je v LRH. 18. Šolski okoliš GRADEN, občina in okraj Koper. Graden (str. 53) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 487 332 68,17 - - 155 31,83 - 1890 493 142 28,80 18 3,65 333 67,55 - 1900 495 10 2,02 205 41,41 280 56,57 - _ 1910 558 - - 161 28,85 397 71,15 - - 1945 530 67 12,64 463 87,36 - - - _ 1956 640 60 9,38 510 79,69 66 10,31 Srbi 4 0,62 ANNALES 3/'93 France OSTANEK: SLOVENSKO-HRVATSKA JEZIKOVNA MEJA V ISTRI, 177-196 19. Šolski okoliš HRVOJI, občina in okraj Koper. Hrvoji (str. 60) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 607 562 92,59 - - 45 7,41 _ 1890 581 76 13,08 236 40,62 269 46,30 - - 1900 602 13 2,16 307 51 282 46,84 - - 1910 620 54 8,71 206 33,23 360 58,06 - 1945 615 293 47,64 313 50,90 8 1,30 1 0,16 1956 194 - - 194 100 - - - - Všteti so zaselki: Belvedur, Topolovec, Hrvoji, Žrnovec, Močenigi. 20. Šolski okoliš TREBEŠE, občina in okraj Koper. Trebeše (str. 502) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 84 - - 84 100 - - - _ 1890 101 - - 101 100 - - - - 1900 112 - - 112 100 - - - _ 1910 142 - - 142 100 - - - - 1945 163 - - 163 100 - - - - 1956 122 - - 122 100 - - - - 21. Šolski okoliš BORŠT, občina in okraj Koper. Boršt (str. 423) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 679 - - 679 100 - - - - 1890 715 - - 715 100 - - - - 1900 731 - - 731 100 - - - - 1910 751 - - 751 100 - - - - 1945 847 - - 847 100 - - . - 1956 497 - - 497 100 - - - - Za leto 1956 so upoštevani zaselki: Boršt, Baratali, Herpeljci, Labor, Glem, Škrljevci. 22. Šolski okoliš KOŠTABONA, občina in okraj Koper. Koštabona (str. 447) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 377 - - 377 100 - - - - 1890 386 - - 386 100 - - - - 1900 424 - - 331 78,07 93 21,93 - - 1910 474 - - 362 76,36 112 23,63 - - 1945 490 - - 490 100 - - - - 1956 281 - - 281 100 - - - - 185 ANNALES 3/'93 France OSTANEK: SLOVENSKO-HRVATSKAIEZIKOVNA MEJA V ISTRI, 177-196 23. Šolski okoliš PUČE, občina in okraj Koper. Puče (str. 453) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 239 - - 239 100 - - - - 1890 241 - - 241 100 - - - - 1900 267 - - 216 80,90 51 19,10 - - 1910 283 - - 224 79,15 59 20,85 - - 1945 328 - - 328 100 - - - - 1956 325 - - 325 100 - - - - Planjave (str. 453) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 87 - - 87 100 - - - - 1890 91 - - 91 100 - - - - 1900 84 - - 69 82,14 15 17,86 - - 1910 95 - - 72 75,80 23 24,20 - - 1945 108 - - 108 100 - - - - 1956 83 - - 83 100 - - - - 24. Šolski okoliš KRKAVČE, občina in okraj Koper. Krkavče (str. 445) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 621 - - 602 96,94 7 1,13 - - 1890 622 6 0,96 577 92,78 29 4,66 - - 1900 607 - - 518 85,34 85 14 - - 1910 653 - - 436 66,77 217 33,23 - - 1945 695 - - 684 98,42 11 1,58 - - 1956 491 - - 491 100 - - - - 25. Šolski okoliš RAVEN, občina Piran, okraj Koper. Sv. Peter pri Piranu (str. 540) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 382 - - 382 100 - - - - 1890 418 - - 415 99,28 1 0,24 - - 1900 435 - - 338 77,70 97 22,30 - - 1910 470 46 9,79 402 85,53 22 4,68 - - 1945 669 - - 668 99,85 1 0,15 - - 1956 399 - - 399 100 - - - - Nova vas (str. 541) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 260 - - 260 100 - - - - 1890 253 - - 253 100 - - - - 1900 232 - - 220 94,83 12 5,17 - - 1910 251 - - 251 100 - - - - 1945 316 - - 316 100 - - - - 1956 742 - - 742 100 - - - - Za leto 1956 so upoštevani zaselki: Goreli, Ivanjkovec, Koščice, Križišče-Šternci, Kozloviči, Mlini, Podbando, Rota, Raven, Nova vas. 1 8 6 ANNALES 3/'93 France OSTANEK: SLOVENSKO-HRVATSKA JEZIKOVNA ME|A V ISTRI, 177-196 26. Šolski okoliš SEČOVLJE, občina Piran, okraj Koper. Piran-okolica (str. 531) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 3032 63 3,10 208 10,24 1710 84,15 17 0,84 1890 2690 - - 225 8,36 2236 83,12 103 3,82 1900 3222 - - 159 4,93 2709 84,08 81 2,51 1910 4078 - - 680 16,68 3249 79,67 149 3,65 1945 3852 1 0,03 698 14,07 2152 55,87 1 0,03 Po štetju v I. 1956 imajo Sečovlje 681 prebivalcev, ostali zaselki: Kastinjol 41, Kosta 45, Krog 42, Lončan 46, Milini 44, Padena 34. 27. Šolski okoliš SV. LUCIJA, občina Piran, okraj Koper za leto 1880 do 1945 so podatki o prebivalcih združeni pri Piranu-okolica. Leta 1956 je bilo v Sv. Luciji 828 prebivalcev. Všteta so naselja Sv. Lucija, Frozan, Lučan, Vinjole, Liminjan. 28. Šolski okoliš PORTOROŽ, občina Piran, okraj Koper. Portorož (str. 535) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1900 546 - - 55 10,07 369 67,58 31 5,68 1910 947 - - 96 10,14 627 66,21 224 23,65 1945 1097 15 1,37 368 33,55 703 64,08 11 1 1956 1408 - - 922 65,48 486 34,52 - - 29. Šolski okoliš PIRAN, okraj Koper Piran-mesto (str. 528) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 7387 - - 1 0,01 7338 99,34 11 0,15 1890 7224 3 oo" 9 0,12 7130 98,70 15 0,21 1900 7006 1 0,01 9 0,13 6791 96,93 11 0,16 1910 7379 - - 7 0,09 7074 95,87 298 4,04 1945 5035 7 0,14 430 8,54 4598 91,32 - - 1956 3448 479 13,89 2302 66,76 540 15,66 117 jug. 3,3'» Po podatkih Poročila sveta za šolstvo ... občine Piran iz I. 1956 ima občina 8.919 prebivalcev. Med temi je 6.239 Slovencev, 1.391 Italijanov, 1.083 Hrvatov, 209 drugih. Okoli 2.000 pa je oseb z začasnim bivanjem v občini. Skadanščina (str. 338), občina Herpelje, okraj Koper. Tu je obstajala v času italijanske okupacije šola od 1935 do 1943. V šol. letu 1945/46 je bila odprta ekskurendna šola. Nastanjena je bila v zasebni hiši. Učenci te vasi obiskujejo od 1946 dalje šolo v Materiji. Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 109 - - 109 100 - - - - 1890 114 - - 114 100 - - - - 1900 119 - - 119 100 - - - - 1910 106 - - 106 100 - - - - 1945 93 - - 93 100 - - - - 1953 70 - - 70 100 - - - - 187 ANNALES 3/'93 France OSTANEK: SLOVENSKO-HRVATSKA JEZIKOVNA MEJA V ISTRI, 177-196 V Cadastre national je o šoli napačen podatek. Podgorje (str. 443), občina Herpelje, okraj Koper. Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 270 - - 259 95,93 - - 7 2,59 1890 267 - - 258 96,63 - - 9 3,37 1900 293 2 0,68 282 96,25 1 0,34 8 2,73 1910 333 - - 332 99,70 - - 1 0,30 1945 290 2 0,69 288 99,31 - - - - V Podgorju je razen pod okupacijo od 1918 - 1945 bila slovenska šola z enim oddelkom. Razen navedenih podatkov za podrobnejše opisane šolske okoliše v prejšnjem poglavju navajamo kraje, kjer so se pri štetju v I. 1956 prebivalci javili za Slovence. Občina BUZET, okraj Buzet LRH: 1. Medveje katastrska občina Dobrava str. 468 Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1956 75 46 61,33 10 13,33 - - 19 25,33 2. Perci Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1956 127 44 34,65 83 65,35 - - - - 3. Počekaji Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1956 83 67 80,72 11 13,25 2 2,41 - 4. Seljaci Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1956 104 16 15,38 15 14,42 1 0,96 72 Jug. 69,23 5. Juradi (str. 471) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1956 140 22 15,71 - - - - 118 Jug. 84,29 I 6. Salež (str. 490) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1956 106 78 73,58 27 25,47 - - - - 7. Ugrini Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1956 190 15 7,89 167 87,89 8 4,21 - • Občina OPRTALJ Podgače (str. 482) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1956 217 62 28,57 40 18,43 " _ 115 neopr.Jug. 53 I 188 ANNALES 3/'93 France OSTANEK: SLOVENSKO-HRVATSKAIE2IKOVNA MEJA V ISTRI, 177-196 Občina ROČ Kotli Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1956..... 94 46 48,94 45 47,87 - - - - Kraji, ki so imeli slovensko prebivalstvo Okraj BUZET Butari (str. 460) (Butoraj) Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 78 - - 78 100 - - - _ 1890 86 - ■ - 86 100 - - - - 1900 94 - - 94 100 - - - - 1910 104 - - 104 100 - - - - 1945 121 - - 121 100 - - - - Katastrska občina Movraž v LRS v tej je zaselek Butari. Kodolje (str. 472), okraj Buzet, katastrska občina Črnica. Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 148 22 14,86 - - 126 85,14 - - 1890 166 - - 166 100 - - - - 1900 169 169 100 - - - - - - 1910 184 184 100 - - - - - 1945 214 17 7,94 197 92,06 - - - - Kotle (str. 474), katastrska občina Hum. Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 100 68 68 - - 32 32 - - 1890 110 102 92,73 - - 8 7,27 - - 1900 101 16 15,84 74 73,27 11 10,89 - - 1910 119 119 100 - - - - - - 1945 114 114 100 - - - - - - 1953 94 46 48,94 45 47,87 - - - - Oprtalj (str. 54) okraj Buje, poprej Poreč. Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 2998 405 13,51 10 0,33 2573 85,82 - - 1890 3124 31 0,99 486 15,56 2599 83,19 - - 1900 3097 18 0,58 627 20,25 2443 78,88 2 0,06 1910 3371 965 28,63 85 2,52 2314 68,64 1 0,03 1945 3009 2574 85,54 25 0,84 400 13,29 10 0,33 Zrenj (str. 58), občina Oprtalj. Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % I 1880 725 376 51,68 - - 347 47,86 .................. 1890 832 27 3,25 123 14,78 678 81,49 - _ 1900 915 1 0,11 242 26,45 663 72,46 6 0,66 1910 996 152 15,26 297 29,82 547 54,92 - - 1945 925 644 69,62 1 0,11 280 30,27 - I 189 ANNALES 3/'93 France OSTANEK: SLOVENSKO-HRVATSKA JEZIKOVNA MEJA V ISTRI, 177-196 Okraj BUJE LRH Kaštel (str. 525), poprej občina Piran. Leto preb. Hrvati- % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 869 - - 863 99,31 - - 1 0,12 1890 1044 - - 283 27,11 754 72,22 - - 1900 1181 - - 159 13,46 1019 86,28 1 0,08 1910 1245 71 5,70 362 29,08 812 65,22 - - 1945 1495 1170 78,26 14 0,94 257 17,19 54 3,61 Savudrija (str. 538), poprej občina Piran. Leto preb. Hrvati % Slovenci % Italijani % drugi % 1880 287 - - 41 14,29 231 80,49 - - 1890 392 - - 62 15,82 291 74,23 - - 1900 378 2 0,53 17 4,50 309 81,75 1 0,26 1910 471 - - 66 14,01 371 78,77 34 7,22 1945 597 320 53,60 70 11,73 176 29,48 31 5,19 Naročniki na publikacije Pri ugotavljanju narodnosti pridejo v poštev tudi na­ ročniki na tisk (časopisi, revije, dnevniki) in članstvo v knjižnih družbah. V našem primeru pridejo v poštev v preteklosti Družba Sv. Mohorja, Slovenska Matica in Novice, ki so imele svoje naročnike v Istri. Na Slovensko Matico so bili naročeni večinoma duhovniki, učitelji in uradniki, medtem ko je imela Mohorjeva družba večino naročnikov med kmeti in delavci. Hrvaška Družba Sv. Jeronima je imela le neznatno število članov v teh krajih. Če primerjamo podatke o naročnikih Slovenske Matice in Mohorjeve družbe s podatki v drugih pokrajinah Slo­ venije, ugotovimo, da je število članov v Istri pod po­ vprečjem. Svoj delež pri tem imajo nepismenost, re­ vščina in zaostalost prebivalstva. Že Evgen Lah je v svoji razpravi Matica Slovenska in Družba Sv. Mohorja, priobčeni leta 1886 v Ljubljanskem Zvonu (str. 499 - 502), obravnaval gibanje naročnikov obeh družb po škofijah in ugotovil, da imajo koprska, jelšanska in do­ linska dekanija podnormalno število naročnikov. To sla­ bo stanje pripisuje mešanemu prebivalstvu (str. 567). Prvi naročniki so bili duhovniki, učitelji in šole. Leta 1866 je bilo le 6 naročnikov, čez dve leti že 45 in v letu 1875 v 18 krajih 85. Do leta 1900 je naraslo število naročnikov na 371. Razen v povsem slovenskih krajih, kjer se je razvila slovenska narodna zavest kljub jezikov­ nemu hrvatskemu poreklu, so bili naročniki tudi v Vo­ dicah, Klani, Vel. in Malih Munah, Buzetu, Roču in Kaštelu. Podatki kažejo, da je število naročnikov na­ raščalo v slovenskih župnijah, in upadalo v hrvatskih. Sedanje število naročnikov na Mohorjevo družbo ni točno znano. Le za Jelšane imamo točen podatek, da jih je 70, medtem ko jih je bilo 134. Pri tem je treba upoštevati, da je del župnije pod LRH (Rupa, Šapjane, Pasjak) in da mlada generacija ni tako vezana na cerkev, ki zbira naročnike, ter da ima naročene knjige Prešer­ nove družbe. Šole prejemajo sedaj Pionirski list, Pionirja, Cicibana in ponekod Mladino poleg pedagoškega in drugega re- vialnega tiska. Hrvatsko časopisje na slovenskem ozemlju kupujejo ljudje, ki hodijo na Reko, sicer pa ni stalnih naročnikov. Koliko je bilo svojčas naročnikov na Novice, Slovenski Narod, Slovenca, Dan, Zarjo, Edinost, Jutro, Zvonček, Vrtec, Angeljček, Slovenski Branik, ni znano. Le za Novi rod je nekaj podatkov v Učiteljskem listu. Prav tako niso znani podatki na hrvatske časopise: Narodni list, Omnibus, Našo Slogo, Pučki prijatelj, Narodna prosveta. Za točen pregled periodike, ki je prihajala v te vasi, moramo omeniti Učiteljskega Tovariša, Popotnika in Slovenskega učitelja. Na šolah s slovenskim učnim je­ zikom so bili nanje naročeni. V hrvatskih šolah pa je istrsko učiteljstvo najprej prejemalo Učiteljskega tovariša, po izstopu iz Zaveze pa so bili naročeni na Narodno prosveto, ki je izhajala v Pulju. Točne slike o razširjenosti slovenskega in hrvatskega tiska ni bilo mogoče sestaviti. Kako pa je tisk razširjen v občini Piran, imamo podatke zbrane v Poročilu, ki je izšlo novembra 1956 (str. 41). Slovenskega poročevalca prejemajo 102 izvoda, Ljudske pravice 123, Slovenski Jadran 240, Našo skupnost 45 izvodov. Med prosvetnimi delavci pa je naročnikov na dnevni tisk 23, na tednik 37, na pedagoški tisk (Sodobna pedagogika, Savremena škola, Mladi svet) 68, na lepos­ lovne revije 15, na poljudnoznanstvene 19, na ženski tisk 21, na politično-ekonomski 9, na TT in Pavliha 9. Šole pa imajo naročene 71 revij. 1 90 ANNALES 3/'93 France OSTANEK: SLOVENSKO-HRVATSKA JEZIKOVNA MEJA V ISTRI, 177-196 Na vsakih 47 prebivalcev v občini Piran pride en izvod republiškega lista. Prešernova družba ima v občini 500 naročnikov. V Poročilu pri šolskih kronikah so na­ vedeni podatki o tisku, kolikor so bili dosegljivi. Hrvatskih časopisov, z izjemo Šapjan, nimajo naročenih na slo­ venskem ozemlju. V vaseh, ki so pod ljudsko republiko Hrvatsko, pa so le maloštevilni naročniki. Pripomniti je treba, da je slovenski del Istre kulturno naprednejši od hrvatskega, dasi so bili nekateri kraji vrsto let skupaj s slovenskimi v isti občini ali župniji. Močan faktor pri širjenju knjižnega jezika je radio. Slovenske oddaje iz Kopra, Ljubljane in Trsta poslušajo v vseh vaseh. V Istri imajo na slovenski strani vsi kraji električni tok, medtem ko na hrvatski še vedno uporabljajo petrolejke (Jelovica, Vodice, Dane itd.). Časopisna poročila iz krajev na slovensko-hrvatski narodnostni meji Na Bleivveisove Novice so bili v letu 1843 naročeni v Hrušici, Podgradu, Golcu in Jelšanah. Podatkov za kraje v okolici Buzeta in Pirana nisem našel. Pri pre­ gledovanju cerkvenih šematizmov in učiteljskih ročnih zapisnikov sem ugotovil, da so duhovniki in učitelji slo­ venske narodnosti službovali v hrvatskem delu Istre, obratno pa je nekaj hrvatskih duhovnikov in učiteljev službovalo v slovenskem delu. Aktivnost dopisništva je narasla po letu 1860. Citirani so le tisti dopisi, ki poročajo o narodnostnem stanju, volitvah in kulturnih prireditvah. Novice: 1851. str. 24, 96, 100, 135, 138. Slovenske besede v Liburniji. Jakob Volčič. str. 193. Iz središča Istrie. Pazinska gimnazija; uvedba ilirskega jezika in poročilo, da prejemajo slovenske in hrvatske časopise. 1853. str. 251. Iz Kopra v Istrii. O bogoslužnem jeziku, službenem jeziku na sodniji - ilirsko-istrijanski jezik. Brič. (Foto: D. Darovec, 1989). 191 ANNALES 3/'93 France OSTANEK: SLOVENSKO-HRVATSKA JEZIKOVNA ME|A V ISTRI, 177-196 Buzet (Foto: D. Darovec, 1990) 1855. str. 331. Iz Istre. Šola v Novakih. Šolo ustanovil farni kaplan Miha Župančič in poučeval v domačem, ilirskem jeziku, pa tudi v laškem in od tretjega leta (razreda) dalje v nemškem. Preskušnje v ilirskem jeziku. str. 312. Iz Klane v Istri. Šolska preskušnja od leta 1850 v ilirskem jeziku. 1856. str. 412. Klana, hrvatska vas; bogoslužje in pouk v ilirskem narečju. 1857. str. 42. Isterski Vlahi - Čiribirci. str. 334, 338, 342. Fr. Vidmar: Potopis po Istri od Tersta do Pazina. Omenja Dragonjo kot mejno reko med slovenskim in istrskim narečjem. 1859. str. 217. F. Vidmar: Od kod ime isterskih Su­ rinov. 1860. str. 409. Iz Kastva v Istri. Dopis ob priključitvi Liburnije k Hrvatski. Kje ostane Srednja in Primorska Istra? Pri Trstu, ki se poteguje za italijanstvo. 1861. str. 138. Iz Jelšanske županije - volitve župana. Jelšance imenuje dopisnik "terde Slovence". str. 147. Odgovor, da ni bil izvoljen Italijan za župana, str. 146. Iz Istre o volitvah v deželni zbor - italijanski uradni jezik. 1865. str. 88. Iz Jelšan v Čičih; Poročilo o koncertu pevskega zbora iz Jelšan v Ilirski Bistrici. 1866. str. 31 ,47 , 48. Dopisi o novih volitvah v deželni zbor - tujci zastopajo Slovence in Hrvate (iz Materije). str. 63. Iz Istre. Pomanjkanje šol in učiteljstva. str. 104. Iz Jelšan. Otvoritev slovenske čitalnice 5. marca - poročilo. V njem je omenjeno, da ni bilo razen domačih duhovnikov nobenega drugega na občnem zboru in tudi ne uradnikov iz Novega grada (Podgrada). Prišli pa so Bistričani in Kastavci. Čitalnica v Jelšanah je bila odprta to leto in ne I. 1884, kakor je napačno navedeno v knjigi F. Barbalič: Narodna borba v Istri (str. 45) in v knjigi Slovensko Primorje in Istra (Beograd 1953, str. 181). V letopisu Matice Slovenske za I. 1869 je članek dr. E. H. Coste: Statistični pregled vseh slo­ venskih čitalnic in na str. 68 pregled udov SM; med njimi je omenjena jelšanska čitalnica. str. 274. Iz Topolovca na Primorskem. Mislijo na ustanovitev šole. V vasi so nepismeni in ne bero ča­ sopisov. 1870. str. 190. Kako je v Istri (o volilnih okrožjih). Statistika dekanij, ki jih je 20. V jelšanski je 22.111 Slovencev, v koprski 3.350 in 10530 Italijanov, v piranski 1.857 Slovencev in 13.292 Italijanov, v krkavški 7.048 Slovencev. Najmanj polovica je Kajkavcev in druga Ča­ kavcev. str. 72. Iz Materije. Ustanovitev čitalnice 6. marca 1870. (str. 122). Potrditev čitalniških pravil. 1870. str. 177. Iz Materije; občinske volitve razvel­ javljene. str. 193. Izvolitev slovenskih poslancev za Koper in Liburnijo. str. 225. Iz Istre. Volitve - slovenski poslanci propadli, str. 241. Iz Istre. Tabor 7. 8. v Kubedu, str. 280. V Trstu. A Klodič, deželni šolski nadzorik. Predlog za Nemca. str. 331. V Trstu. Kladič potrjen za šol. nadzornika. 1871. str. 175 iz Rupe na Primorskem. Župan Kalčič, renegat; izdal italijanski razglas. 1873. str. 264, 345, 346. volitve v deželni zbor; rezultati in poročila. 1879. str. 213. Izid volitev 30. 6. str. 6. Dolnji Zemon. Društvo svetega Jeronima pos­ lalo knjige iz Zagreba. Dopisnik priporoča društvo Slo­ vencem. str. 199. Iz Trsta. Poslanci za državni zbor: Nabrgoj Ivan, A. Klodič, Dinko Vitezič. str. 415. Poziv Bleivveisa za pomoč stradajočim bra­ tom v Istri. 1883. str. 281. Deželni zbor istrski. Poročilo o de­ želnem zboru v Poreču. Od petih poslancev so tri iz­ ključili. Demonstracija Italijanov proti slovensko-hrvat- skim poslancem. Šolski Prijatelj. Časopis za šolo in dom. (1852 do 1865). 1852. str. 30. Iz Istre; 137 srenj in 61 brez šol. str. 240. Šola v Jelšanah. 1856. str. 33. Poročilo o učiteljski skupščini v Jelšanah na Tržaškem. Slovenski učitelj. List za učitelje in odgojitelje in šolske prijatelje (1872 do 1877). 1872. str. 56. O šolstvu v Istriji. Šole po učnem jeziku: 59 slovensko-hrvatskih, 59 italijanskih, 26 slovensko- italijanskih šol v I. 1870. Med njimi je bilo 50 šol za silo; od I. 1870 ni več učilo 40 duhovnikov. V voloskem okraju (Volosko) med 22 učitelji 13 duhovnikov. Šolski obisk: od 33.048 učencev je v letu 1870 obiskovalo šole le 13.013, t.j. 39%. 1 92 ANNALES 3/'93 France OSTANEK: SLOVENSKO-HRVATSKA JEZIKOVNA MEJA V ISTRI, 177-196 str. 162. Iz Istrije. Poročilo o slabih materialnih pogojih šol. Nimajo kuriva, peči, klopi; slabe šolske zgradbe. Deželni odbor se ne zanima za šole. str. 181. O istrskem šolstvu se vladno poročilo glasi najžalostnejše. str. 288. Statistika šolstva. L. 1871 v Istri je 151 šol. str. 233. Iz Istre. Analfabetizem - posledica pomanj­ kanja šol. str. 271. Šolska statistika; slovenske šole v Istri: Kubed, Dekani, Movraž in 15 šol za silo v slovenski Istri. str. 304. Poročilo o Klodičevi zgodovini slovenskega narodnega šolstva. 1876. str. 28. Iz Materije v Istri. Slovensko učiteljstvo je svobodno, šolo podpirata gospoda in kmet. Velja le za Materijo. str. 255. Učiteljska konferenca voloskega (vološkega) okraja. Jezik na zborovanju hrvatski. 1877. str. 171. O istrskem šolstvu. Poročilo po Naši slogi. Učiteljski tovariš. Listza šolo in dom (1861 do 1941). 1861. str. 137. Iz Jelšan. Na kmetih na Tržaškem povsod slovenske šole. 1862. str. 173. Iz Jelšan - poročilo učitelja. 1863. str. 80. Iz Mun - poročilo, da so tam Slovenci. 1864. str. 240. Iz Jelšan, poročilo. 1865. str. 79. Iz Primorja. Statistika šol in učnih moči. 1867. str. 62. Iz Istre. 1874. str. 141. Iz Hrušice v Istri. str. 144. Iz Istrije. Smrt učitelja iz Hrušice. 1876. str. 191. Iz Materije. Nekrolog učitelju A. Medji. Dopisnik pristavlja: "Da Istra mnogo bolj spoštuje narod­ no slovensko učiteljstvo kakor izneverjeni svet po Kranj­ skem ali Štajerskem", str. 203-205. Istrski deželni odbor in kopersko učiteljišče. 1881. str. 238. Slovensko učiteljsko društvo za koprski okraj v Istri je potrdilo c.k. namestništvo v Trstu 15. 5. 1881. Dopisnik pravi: "Društvo naj bo močni jez proti ita- lijanstvu in naj združi vse slovenske in tudi hrvatske učitelje, kolikor jih je v Istri". str. 283. Iz Istre. Zborovanje slovenskega učiteljskega društva za koprski okraj. str. 365. Iz Istre. Posvet slovenskih učiteljev o kan­ didatih pri okrajni učiteljski konferenci. Volitev v okrajni zastop. 1882. str. 94 ,125 , 127, 237, 358, 367, 384. Poročila o delu učiteljskega društva za koprski okraj. 1883. str. 11, 61, 382. Kratka poročila iz koprskega okraja. 1888. str. 302. Razpis učiteljskih služb za Podgrad, Tatre, Herpelje. Na šolah učni jezik slovenski. str. 368. Razpis učiteljskih služb za Klano, Mune, Kastav itd. Učni jezik na šolah hrvatski. 1890. str. 186. Razpis učiteljske službe v Lipi; učni jezik hrvatski. str. 224. razpisi za Mune, uč. jez. hrvatski; v Jelšanah slovenski. 1898. str. 178 ,201 ,219 ,253 . Stanje in želje hrvatsko- slovenskega učiteljstva v Istri. 1900. str. 18, 60, 77, 84, 119, 134, 135, 149, 165, 167, 223, 233. Poročila obravnavajo spor med napred­ nimi slovenskimi in konservativnimi hrvatski mi učitelji v Istri. V Učiteljskem tovarišu je bilo nekaj člankov, v katerih je dopisnik kritiziral odvisnost učiteljev v Istri od duhovščine. Hrvatski učitelji v Istri so bili za slogo z duhovniki, ki jih je Učiteljski tovariš napadal. 1901. str. 227. Iz deželnega zbora. Za ustanovitev ljudske šole v Zrenju je Klun zapustil 20.000 goldinarjev. 1903. str. 74. Šolske razmere v Istri. Dopisnik poroča, da 17.000 otrok ne hodi v šolo. 1904. str. 99. Za ljudsko šolstvo v Istri. Povzetek govora dr. Špinčiča. 1905. str. 84, 92 ,127 , 219, 227. Naša sloga (časopis) in učiteljstvo. Boj proti klerikalizmu v Istri. str. 238, 258. Učiteljska konferenca v Voloskem. str. 323, 333. Za odpravo krajevnega plačilnega sis­ tema v Istri. str. 350. Istrsko šolstvo na XVII. gl. skupščini Zaveze v Pulju. Poročilo napisal Ivan Šega. 1906. str. 60, 89, 122, 289, 331, 361. Kršenje za­ konov v Istri. 1907. str. 587. Novi šolski zakon za Istro. Avg. Rajčič poroča o deželnem šol. zakonu, s katerim so bile re­ gulirane plače učiteljev v Istri. Popotnik. Listza šolo in dom. (1800-1949). 1897. str. 366. Ustanovitev podružnice Ciril-Meto- dovega društva (CMD) v Podgradu. str. 382. Šolska stavba Ciril-Metodovega društva v Istri. str. 320. Šolske takse v Istri, znižane za 2 gold. Učiteljski list. Glasilo "Zveze slovanskih učiteljskih društev v Trstu" (Izhajalo od 1. 3. 1920 do 1. 8. 1926). 1920. štev. 8. Za šolstvo v Istri. Vloga Zveze slov. učit. društev v Trstu na generalnega civ. komisarja za slovenske šole v Istri. Stev. 16. Razpisi učiteljskih mest v koprskem okraju: Marezige, Truške, Movraž, Boršt, Rakitovič, Črnica (hr- vatska šola). 1921. štev. 2. Stanje šolstva. Zaprte slovenske šole Pregara in Sočerga. Razpisana učit. mesta Podgrad, Ob- rov, Materija, Jelšane in Hrušica. Interpelacija dr. Pod­ gornika. štev. 3, 16, 26, 27. Naročniki na Novi rod v šolah na jezikovno mešanem ozemlju. štev. 27, str. 205. stanje istrskega šolstva; poroča Bogomil Medvešček. 193 ANNALES 3/'93 France OSTANEK: SLOVENSKO-HRVATSKA JEZIKOVNA MEJA V ISTRI, 177-196 str. 213. Statistika šol v letu 1921/22. Zaprte šole: Puče, Koštabona, Sočerga, Sv. Peter (Piran), Kaštel (hrv. š.), Sv. Lucija (slov. šola). Slovenske šole izpremenjene v italijanske: Puče, Koštabona, Sv. Peter, Sv. Lucija. Slovenski Branik. Vestnik naših pokrajin. (1908 - 1914). 1913. str. 184. Lega nazionale in Družba Sv. Cirila in Metoda; prispevki za šolstvo. 1914. str. 57. Šole CM D v Istri. str. 198. Napredujoče podružnice CMD v Istri, omen­ jena v Klancu - Ocizli. str. 207. Šole CMD in Lega nazionale v Istri. Slovenski učitelj. Glasilo krščansko mislečih učiteljev in vzgojiteljev. Ljubljana. (1900 - 1944). 1900. str. 144. Imenovanje v deželni šolski svet za Istro. Imenovan ni bil noben Hrvat in Slovenec. str. 65. Tužna Istra. Povzetek članka po Slovenskem listu proti pisanju Učiteljskega tovariša. str. 225. Šolske vesti iz Istre. Imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov za Istro. str. 243. Ljudsko šolstvo v Istri (iz Naše sloge). Poročilo omenja šolski obisk in uporabljena finančna sredstva. V letu 1898/99 je od 52.515 šoloobveznih otrok obis­ kovalo pouk 33.454. Takrat sta bili v vsej Istri 202. šoli. 1902. str. 43. Kako cenijo v Istri Učit. tovariša - (iz Naše sloge). Omenjen sklep učiteljskih društev Istre, da izstopijo iz Zaveze. 1907. str. 69. Šole v Istri. Kratka statistika šol po učnem jeziku. Domače ognjišče. List za starše in vzgojevalce slo­ venske mladine. (1907 - 1914). 1910. str. 28. Iz Marezig; poročilo o roditeljskem sestanku v šoli. str. 62. Iz Trušk; poročilo o roditeljskem sestanku. RIASSUNTO La terza e conclusiva parte del saggio, oltre alia bibliografía delle opere consúltate, offre anche i dati complessivi dei censimenti di appartenenza nazionale degli abitanti lungo il confine sloveno-croato per il periodo da! 1880 al 1956. DaI punto di vista dell'appartenenza nazionale è intéressante la rassegna degli abbonati alia stampa e dei membri delle sale di lettura (Družba Sv. Mohorja, Slovenska Matica, Novice). Vengono riportati anche i titoli degli articoli i cui autori provenivano dall'area di confine, inerenti la situazione nazionale, le elezioni egli avvenimenti culturali. 1 94 ANNALES 3/'93 France OSTANEK: SLOVENSKO-HRVATSKA JEZIKOVNA MEJA V ISTRI, 177-196 LITERATURA 1. Barbalič Fran: et Ive Mihovilovič - Proscription du Slovène et du Croate des écoles et des églises, sous la domination Italienne (1918-1943). Avec trois cartes. Editions de l'Institut Adriatique, 1945. str. 28. 2. J. Bleiweis: Slovensko berilo za drugi gimn. razred. Ljubljana, 1852, str. 184. Na str. 87-95. Istrianski Sloven­ ci med Tržaškim in Reškim morjem (spisal Andrej Zde­ šar). 3. N. Bjelovučič: Etnografske granice Slovenaca, Hrvata, Srba i Bugara, Zagreb, 1929. 4. Jovan Cvijič: Balkansko poluostrvo i južnoslovenske zemlje. Osnove antropogeografije. Knjiga prva. Beograd, 1922, str. XVI + 418; 49 kart in skic v tekstu, 7 kart in 54 fotografij izven teksta. 5. Jovan Cvijič: Balkansko poluostrvo i južnoslovenske zemlje. Knjiga druga. Psihičke osobine južnih Slovena. Dopolnil dr. Jovan Erdeljanovič. Beograd, 1931, str. X + 254; 1 zemljevid. 6. Dr. Lavo Čermelj: La minorite Slave en Italie (Les Slovènes et Croates de la Marche Julienne), 2. izdaja. Ljubljana, 1946, str. 293. 7. Dr. Ivo Čermelj: Julijska Krajina - Beneška Slovenija in Zadrska pokrajina. Imenoslovje in politično-upravna razdelitev. Beograd. 1945, str. 73. 8. Lavo Čermelj: II vescovo Antonio Santin e gli Sloveni e Croati delle diócesi di Fiume e Trieste-Capodistria. Ljubljana, 1953, str. 155. 9. Erjavec Fran: Slovenci. Zemljepisni, zgodovinski, po­ litični, kulturni, gospodarski in socialni pregled. Ljublja­ na, 1923, str. 260. Priloga - zemljevid: Slovensko ozem­ lje. 10. Andrej Gabršček: Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri za 1899. Gorica, 1898, str. 144. 11. Hrvatski učitelj. Pedagoško staleški mjesečnik. Zagreb, 1925. Na str. 61-67: Hrvatske i slovenske škole u Istri, (priložena skica). 12. Karl G. Hugelmann: Das Nationalitätenrecht des alten Östrreich. Wien, 1934, str. XIX. + 814; poglavje: Die Adrialdäder; napisal Manussi-Montesole, str. 569- 632. V poštev pride oddelek: Küstenland. 13. index patronymique. Supplement au Cadastre Na­ tional de l'Istrie. Edition de l'Institut Adriatique. Sušak, 1946, str. 150. 14. istrski zgodovinski zbornik. I. Zgodovinsko društvo jugoslovanske cone STO. Koper, 1953, str. 300 + 2. 15. Jadranski Kalendar - 1935, Zagreb, 1934, str. 212. Članki: Mieczyslav Malecki: Slavenski govori u Istri. Na str. 23-26 zemljevid narečij. Nikola Zic: Hrvatska to- ponomastika u Istri. Str. 102-104. 16. Jadranski Koledar - 1937. Zagreb-Ljubija n a, 1936, str. 282. Članki: Matko Rojnič: Narodnosti u Istri i rav- nopravnost. Str. 31-35. Dr. Šime Žužič: Istra prema Hrvatskoj u razdoblju 1860- 1918. Str. 41-47. Avgust Pirjevec: Škof Juraj Dobrila, buditelj hrvatskega kmeta v Istri. Str. 89-95. V.S.: Koliko nas ima. Str. 105-108. (Cerkvena statistika Hrvatov in Slovencev). 17. Jadranski Koledar - 1936. L. II. Zagreb, 1935, str. 208. Članki: Dr. Fran Ilešič: Istra (Iz istorije ovog izraza), str. 93-96. Pučanstvo Istre pred četvrt stolječa + skica Istre. 18. F. Juričevič: O Čičariji in o Čičih. Ljudski tednik. Trst, (1 .1 . 1949). 19. Danilo Klen: Neki dokumenti o svečanstvu u Istri. Zagreb, 1955. Jadranski institut, Jugoslavenska akade­ mija znanosti i umjetnosti. Str. 103 + 16 dokumentov. 20. Norbert Krebs: Die Halbinsel Istrien Landeskun­ dliche Studie in Penks Geographische Abhandlungen. Bd. IX., Heft. 2., Leipzig, 1907, str. 126. ■ V / - W VVJrV,. Sv. Peter pri Piranu (Foto: D. Darovec, 1990) 195 ANNALES 3/'93 France OSTANEK: SLOVENSKO-HRVATSKA JEZIKOVNA MEJA V ISTRI, 177-196 21. Luč-poljudno znanstveni zbornik, I. Trst, 1927, str. 87. Članek: Lavo Čermelj: Politično-upravna raz­ delitev Julijske Krajine v razvojnem pregledu do maja 1927. Str. 5-38. 22. Luč. L. II. Trst, 1928. Str. 108. Članek L. Čermelja: Dodatek k razpravi "Politično-upravna razdelitev ..." (za dobo do 30. nov. 1927). Str. 103-108. 23. Lubor Niederle: Slovanski svet. Zemljepisna in statis­ tična slika današnjega slovanstva. Ljubljana, 1911, str. 308. Priloga: Narodopisna karta Slovanstva. 24. Tomaso Luciani: Fonti per la storia dell'lstria. 4. edizione. Trieste, 1890, str. 22. 25. La Marche Julienne. Etude de géographie politique. Sušak, 1945. De l'Institut Adriatique.. Str. 312. 26. Narodna obramba. Izdala združena tržaška-slo- vanska mladina ob svojem X. velikem Ciril-Metodovem plesu, dne 7. svečana 1914. Str. 24. Trst. Članek: Prof. Iv. Ivančič: Družba sv. Cirila in Metoda za Istru. Str. 11-18. 27. Narodna prosvjeta. Pula, 1910. Članek: A. Klodič Sabladolski: Povijest školstva u austrijskom Primorju. 28. Nastavni vjesnik. List za srednje škole. Zagreb. Knjiga XVII, zv. 10, 1909. Članek: Dr. Fran Ilešič, Jugos­ lovanski "Kranjac". Str. 692. Knjiga XX, 1912. Članek: Fran Vajda: Statistika srednjih šol na Slovenskem in v Istri. Str. 418-436. Knjiga XXI. Str. 681-700, 744-765. Knjiga XXII. 1913/14. Str. 578-586, 667- 681. 29.. Oko Trsta. Redaktori: dr. Viktor Novak in dr. Fran Zvvitter. Beograd, 1945. Str. 432+2 v prilogi in 9 med besedilom. 30. Programma dell'I. R. Ginnasio superiore di Ca- podistria. 1901. Francesco Majer: L. I. R. Ginnasio Superiore di Capodistria. 1848-1900. Cronaca. Str.1 +.7 31. Pavel Plesničar: Narod naš dokaze hrani. Bibliog­ rafski pregled slovenskePrimorske do konca I. 1918. Ljubljana, 1940, str.128. 32. Fran Ramovš: Historična gramatika slovenskega je­ zika. VII. Dialekti. Ljubljana, 1935, str. IX+204. Priloga dialektične baze - zemljevid. 33. Carlo Combi: Saggio di bibliografia Istriana. Ca­ podistria, 1864. Str. 480. 34. Slovensko Primorje in Istra. Boj za svobodo skozi stoletja. Rad. Beograd, 1953, str. 664, 1 zemljevid. 35. Spomenica Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst medzavezniški komisiji za proučitev vprašanj Julijske Krajine v zvezi z določitvijo jugoslovansko-italijanske meje. 1946. Na str. 32 Zemljevid slov. osnovnih šol. Manjkajo slov. šole v Jelšanah, Novokračinah. Pasjaku, Starodu, Podgradu, Poljanah, Golacu, Obrovu, Rupi. 36. Slovenci ob Jadranu. Zgodovinska razstava. Koper, 1952, str. 64. 37. Uradni list FLRJ. Št. 15, 4. IV. 1956. Odlok o potrditvi spremembe meja med ljudsko republiko Hr- vatsko in ljudsko republiko Slovenijo. Sestavni del ozem­ lja LRS postanejo kraji: Abitanti, Belvedur, Brezovica, Gradin, Koromači-Boškini, Močenigi, Pregara, Sirči; kraji iz občine Buje pripadajo LRH. 38. Angelo Vivante:Irredentismo Adriático. Contributo alia discussione sui rapporti Austro-ltaliani. 1945. Tri­ este, str. 248. Zemljevidi in atlanti s podatki o narodnosti 39. Peter Kozler: Zemljevid slovenske dežele in pok­ rajin. Izdelal in na svetlo dal P. K. na Dunaju. 1861. 40. Koženns geographiescher Atlas. F. Heiderich für Mittelschulen. 41. Karty etničeskoj struktury JULIJSKOJ KRAJ N Y. Be­ ograd, 1945. 17 zemljevidov. Na zemljevidu 7 in 9 narodnostna meja med Slovenci in Hrvati. 42. Auflage. VVien, 1911. Karta 46. Verbreitung der Sprachen. Slovenski del Istre vidno označen. 43. Školski atlas. IV. izdanje, Učila. Zagreb, 1956, str. 86. Na str. 24-25 in 85 in 86 so zemljevidi z označeno republiško mejo med Slovenijo in Hrvatsko. 44. Zemljevid: Slovensko ozemlje. Izdala Slovenska Stra­ ža. Ljubljana, 1937, 3. izdaja. Označena narodnostna meja. Na hrbtni strani podatki iz zgodovine in kulturne zgodovine, ki niso popolni, ker so upoštevane le kle­ rikalne organizacije. 196