Jerneja KAVČIČ NAGLASNI PROBLEMI STARE IN MODERNE GRŠČINE Abstract The subject of the article are the accen- tual features of ancient and modern Greek. The first part discusses the prob- lems of the position of the Greek accent at the earliest stages of development and the accentual rules of lonic-Attic, Lesbic and Doric dialect. The second and the third part present the questions of the phonetics of the ancient Greek accent and the process in which the modern Greek accent appeared. Izvleček Članek obravnava značilnosti starogrške- ga in novogrškega naglasa. Prvi del obrav- nava probleme naglasnega mesta grške- ga naglasa v najstarejših obdobjih razvo- ja in naglasna pravila v jonsko-atiškem, les- boškem in dorskem narečju. V drugem in tretjem delu so predstavljena vpraša- nja fonetike starogrškega naglasa in pro- ces, v katerem se je oblikoval moderno- grški naglas. Kot kaže več znamenj 1 ,je bil naglas v stari grščini tonemski. Mesto in vrsta naglasa sta bila odvisna od več pravil. Temeljno pravilo, ki je za mesto naglasa veljalo v vseh grških narečjih, za katere je na razpolago kaj več podatkov o naglasu, to je v jonsko-atiškem, les boškem in dorskem, je bilo naslednje: mesto in vrsta naglasa sta odvisna od dolžine samoglasnika v zadnjem zlogu besede; če je kratek, akut ne sme seči preko predpredzad- njega zloga in cirkumfleks preko predzadnjega, in če je zadnji samogla- snik dolg, akut ne sme seči preko predzadnjega zloga, s cirkumfleksom pa je lahko naglašen samo zadnji zlog besede. Po tem pravilu je bil torej v grščini lahko naglašen samo eden izmed zadnjih treh zlogov besede. Ob- stajalo je tudi pravilo, da mora biti predzadnji zlog, če vsebuje dolg samo- glasnik in je naglašen, nujno naglašen s cirkumfleksom, če je samoglasnik v zadnjem zlogu kratek. Toda poznalo je precej izjem. V literarnih delih, ki so napisana v književnem dorskem narečju, so namreč izpričani primeri kot yuvatKEt;2• Kar se tiče naglasnega mesta, je bilo torej splošno grško lahko samo prvo pravilo. V zvezi z razlikovanjem med osnovnima naglasnima različica- 1 Viri za naglas so poročila grških slovničarjev in drugih piscev (najstarejše je Platono- vo), grške jezikovne značilnosti in nekateri glasbeni zapisi. 2 Prim. Schwyzer, str. 384 Keria II - 1 • 2000, 87-98 88 Keria II - 1 • 2000 ma, akutom in cirkumfleksom, pa je v vseh narečjih veljalo tudi, da je s cirkumfleksom lahko naglašen samo dolg samoglasnik, medtem ko so bili z akutom lahko naglašeni tudi kratki samoglasniki. Ta pravila so torej najstarejša in so veljala že za skupno grščino. O njihovi starosti ne priča le dejstvo, da so kasneje obstajala tako v jonsko- atiškem in lesboškem kot v dorskem narečju, ampak tudi nekatere »izje- me« iz klasične dobe. Pravilo, da je predpredzadnji zlog naglašen samo, kadar je zadnji samoglasnik kratek, je gotovo starejše od prestavitve dolži- ne in samoglasniškega krčenja. Oblike kot TC6AECDc; so s stališča kasnejših dob izjemne, ker so splošno grška naglasna pravila začela delovati prej kot je v fonsko-atiškem narečju iz oblike TC6AT]Oc; nastalo TC6AECDc;3. Grški in indoevropski naglas Ko je v grščini začelo veljati pravilo, da mora biti naglašen eden izmed zadnjih treh zlogov v besedi, se je mesto naglasa pogosto spremenilo. Če se je stari naglas ujemal z novimi pravili, je načeloma ostal, na primer v besedah TCouc;, TCo06c;, TCo81 ali m:x:t'f]p, TCCX'CEpac;, kjer se grški naglas ujema z naglasom v Vedah: prit, padiis, padi oz. pita, pitiiras4 • V nasprotnem primeru se je naglas prestavil na zadnje mesto, ki ga naglasna pravila še dopuščajo (prim. ved. bhiirama?Jas: gr. n:otKtAoi;: stind. pesala, medtem ko so pridevniki ,; Chantraine, str. 317; toda ni jasno, zakaj v sestavljenkah z dvema predponama naglas ne more biti na začetku besede. Schwyzer (str. 391) navaja drugačno razlago, po kateri so oblike kot tn:\;1~cc;, c'm68oc; in cruµn:p6cc; nastale pri enklizi (ker je en- klitika, v tem primeru osebna glagolska oblika, prestavila naglas na predhodni zlog). 7 Kako je bilo s cirkumfleksom v indoevropščini, ni povsem jasno. Morda je nastal šele znotraj grščine, prim. Sihler str. 237. 90 Keria II - 1 • 2000 na isto pripono, toda z drugačno ritmično zgradbo, naglas obdržali na koncu (U\Jf1lA6c;, rcaxuA.6c;). Drugi zakon velja samo za atiščino: v bese- dah z ritmično zgradbo kretika, ki so bile naglašene na predzadnjem zlo- gu, se je naglas prestavil na predpredzadnji zlog. Ta zakon je začel delovati precej pozno, saj so v klasični dobi še izpričane stare oblike poleg mlajših ("'Cporca'iov poleg "'Cp6rcawv). Po tem zakonu seje prestavil naglas v bese- dah kot E wtµoc;, E. p11µoc; (proti jonskemu E"'COtµoc;, i::pilµoc;). Po- sebnost obeh zakonov je, da se naglas ne ravna po dolžini samoglasnika, temveč po kvantiteti zloga. Oba izražata težnjo, da bi se naglas pomaknil čim bolj proti začetku besede. Ta težnja je sicer najbolj značilna za lesboško narečje. Kot poročajo grški slovničarji, je bil v lesboščini naglas recesiven v vseh besednih vrstah in se je v podobnih primerih prestavil proti začetku besede toliko, kolikor so dopuščala splošna naglasna pravila (at. t}uµ6c;: lesb. t}uµoc;, at. rco"'Ca- µ6c;: lesb. rc6"'Caµoc;). Slovničarji pojavu pravijo baritoneza ( !)apm6v11crtc;). Naglas se je spremenil tudi v dorščini, kjer se je v večini primerov v primerjavi z jonsko-atiškim narečjem prestavil za eno ali dve mori proti koncu besede8 . Dorski naglas torej kaže nasprotno težnjo od jonsko-atiške- ga in lesboškega narečja. Fonetična plat naglasa v stari grščini Medtem ko je stanje pri naglasnem mestu jasno, predstavlja več težav fonetična plat grškega naglasa. Že razlika med osnovnima različicama, aku- tom (gr. b~uc;) in cirkumfleksom (m:ptcrrc f:cncb<;), cirkumfleks pa, kadar je naglas na prvem delu (1WtEet > 1WtEt). Na ta način je morda cirkumfleks nastal, prim. Sih- ler, str. 237. 11 prim. Sihler, str. 235: » The actual PHONETIC difference was one oj falling pitch (»cir- curnflex«) and rising pitch (»acute«). « 12 prim. Schwyzer, str. 374, Allen, Vox Graeca, str. 115 92 Keria II - I • 2000 že tedaj pogosto nadomešča gravis 1 ~. Toda ni gotovo, kako naj bi se akut spremenil, ker tudi pomen izraza gravis (j)apuc;) ni povsem jasen. V zvezi z naglasom se pojavlja že pri Platonu in Aristotelu 14, kjer bi se ga dalo razumeti kot nenaglašen zlog ali, še zlasti pri Aristotelu, kot padajoč na- glas. Na ta način je najlaže razumeti tudi poševno znamenje\ ki se je pod tem imenom uporabljalo v pravopisu za označevanje posameznih zlogov in prvotno za drugi (verjetno padajoči) del cirkumfleksa. Toda moženje bil tudi pravopis kot n:EptKA U'tOt; poleg m:pt KA U'tOt;, kjer bi bilo gravis lažje razumeti kot nenaglašen zlog. V tem primeru se zastavi vpraša- nje, zakaj so znamenje za gravis sploh uvedli. Toda grški pravopis je od samega začetka poznal tudi znamenje za šibki pridih, ki pomeni odsotno- sti ostrega pridiha, podobno bi torej gravis pomenil odsotnost naglasa. Če je gravis nenaglašen zlog, bi bilo upravičeno tudi znamenje za cirkum- fleks: za drugi del cirkumleksaje po razlagi grških slovničarjev, ki so uvedli tudi pravopisna znamenja, značilen prehod od najvišjega tona k najnižje- mu (kar bi pomenil gravis), toda ta prehod je nujno postopen, zato ni bilo treba uvajati dodatnega znamenja za padajoči del cirkumfleksa. Dionizij Halikarnaški 1'• označuje z izrazom j)apuc; vse nenaglašene zloge in tudi drugi del cirkumfleksa. Na takšno pojmovanje kažejo tudi starejše pravopisne variante, kjer se gravis lahko uporablja tako za nena- glašene zloge kot za padajoči del cirkumfleksa. Videti je torej, daje izraz j3apuc; vsaj v aleksandrinski dobi in kasneje lahko pomenil tako nenagla- šen zlog kot padajoč naglas. Bapuc;je vsak zlog, ki ne nosi najvišjega tona v besedi, ali odsotnost rastočega naglasa. Toda takšna razlaga ne pove nič natančnejšega o tem, kako se je izgovarjal gravis, kadar je nadomestil akut. Tonska višine se je morala znižati, toda lahko se je izenačila z nenaglaše- nim zlogom ali pa je akut prešel v padajoč naglas. Kot padajoč naglas je gravis smiselno razlagati zlasti, če predpostavljamo, da sta akut in cirkumf- leks rastoč in rastoče-padajoč naglas. Razvoj v moderni grščini Tak način naglaševanja je v grščini obstajal do helenizma, ko so v KOtvf] najprej izginile narečne razlike in so prevladala naglasna pravila jonsko- atiške narečne skupine 10• Temeljna sprememba, ki jo je doživel grški na- glas, pa je izguba tonemskega naglasa. Moderna grščina ima dinamičen 1 " Sturtevant, str. 101 14 Platon, Cratyl. 399A, Aristotel, Poet. l 456b in Rhet. l 403b 15 De compositione verborum 11 1';Kjer seje atiški naglas razlikoval od jonskega, je pravladal naglas prvega, prim. EpT]µO in E't01µ0 v moderni grščini. Jerneja Kavčič, Naglasni problerni stare in rnoderne grščine 93 naglas. »Pri izgovorjavi besede se poudarek izraža s pomočjo povečane glasnosti na poudarjenem zlogu, jasnejše kvalitete samoglasnika in rahle podaljšave. «1 7 Naglasno mesto se torej načeloma ni spreminjalo. Videti je, kot da bi se ohranilo tudi načelo, da na mesto naglasa vpliva dolžina končnega sa- moglasnika v besedi. Toda s stališča moderne grščine to pravilo ne obstaja, ker ne obstaja ločevanje med dolgimi in kratkimi samoglasniki v nenagla- šenih zlogih, zato je mesto naglasa s stališča moderne grščine znotraj zad- njih treh zlogov povsem prosto. Praviloma torej velja: »Samostalniki, ki so naglašeni na predpredzadnjem zlogu, prestavijo naglas na predzadnji zlog pred gen. sg. na -ou, gen. pl.-WV ali acc. pl. -ouc; in nom./acc. -ctc;. «18 Toda pravi- lo pozna iz že omenjenega razloga precej izjem: »Obstajajo besede, kjer se je sčasoma uvdjavilo naglaševanje brez premika naglasnega mesta, na primer ''CO'U 8acrK:aA.ou »učite9·a«, 'COU 'tparcE~oµav'CT]AOU »prta« itd. Po drugi strani se pri tovrstnih samostalnikih naglas včasih prestavi tudi v nominativu plurala ( 01. av'l}pcmrot). 18« Sprememba tonemskega naglasa v dinamičnega je bila povezana z iz- ginjanjem razlik med dolgimi in kratkimi samoglasniki, z nekaterimi sa- moglasniškimi spremembami in s spremembo verznega sistema. 1. Izginjanje razlik med dolgimi in kratkimi samoglasniki Razlike med dolgimi in kratkimi samoglasniki so začele izginjati v zgod- nji cesarski dobi. Izpričujejo jih papirusne najdbe, zlasti tiste zasebne nara- ve; najbolj neposreden dokaz so pravopisne napake, pri katerih se omega in eta zamenjujeta z omikronom in epsilonom in obratno. Nekaj prime- rovrn: -o namesto CD: µtcro µE'COTCO (=µEcrcp µE'C6rccp), µtK:pO (=µtK:pq}) -CD namesto Q: Ka'wapwc; ( =Katcrapoc;), amb ( =arc6) -E namesto 11: µE'CEpa (=µT]'CEpa), TCCDAE Gignac, str. 242 ss 94 Keria II - I • 2000 in cirkumfleks na kratkem samoglasniku ni bil mogoč. Izguba razlik med dolgimi in kratkimi samoglasniki gotovo vsaj napoveduje spremembo na- glasa. Zgoraj navedene pravopisne napake se pojavljajo že v 2. st. pr. Kr., toda v tem času jih izpričujejo samo papirusne najdbe, in so dokazljive zlasti za Egipt. Taje bil verjetno eno izmed prvih območij, ~er seje gršči­ na izgovarjala z dinamičnim naglasom. Že v 2. st. pr. Kr.je tudi v latinščini izpričana beseda incora ( crn:'t "Cl Čeprav je bil grški naglas dinamičen najmanj od konca antike dalje, samoglasniško slabljenje nikoli ni bilo zelo izrazito. Izjema je večji del na- rečij v severni Grčiji, kjer je samoglasniško slabljenje zelo močno24: 6w8poon:oc; > av8poun:ouc; TI:EptµEVE > n:cp'tµtvl Sicer se veliko besed, na primer 8aA.a.crcra., ayyi::A.oc;, a.ouva.wc;, 8t- OC"Cp0 ali "Cpan:i::ša., s tega stališča ni spremenilo. 3. Sprememba verznega sistema Za dinamični poudarek je značilna večja ritmična tendenca kot za to- nemskega, ker se tvori tako, da se se mišična dejavnost izrazito poveča; človekov občutek za ritem pa je bistveno povezan z gibanjem. Kot pravi Platon (Zakoni 665 A) ,je ritem urejenost gibanja (Ktvf]cri::ooc; "Ca~tc;). Ker bi več zaporednih zlogov, ki bi bili izgovorjeni zelo močno, predstavljalo prevelik napor, dinamični poudarek sam po sebi teži k izmenjavanju bolj in manj poudarjenih elementov. Druga pomembna lastnost ritma in s tem verznega sistema pa je prav izmenjavanje bolj in manj poudarjenih ali po- membnih elementov. Grški verz do cesarske dobe ne kaže znamenj, da bi naglas vplival na 22 Diftong ai je prešel v široki e in se po novem zapisoval z T], dolgi široki e je prešel v ozki e in se zapisoval z cl, diftong eije prešel v i in se zapisoval z l, diftong oi je prešel v u in se zapisoval z u. 23 Browning, str. 63. Pogosto se je samoglasnik iz različnih razlogov vzpostavil nazaj; tako seje po analogiji s EAAT]Vci; obdržala oblika EA.A.ooa. 24 Browning, str. 121 96 Keria II - I • 2000 ritem, kar je je eden izmed dokazov, da je bil naglas do tedaj tonemski. Ritemje bil kvantitativen, temeljil je torej na izmenjavanju dolgih in krat- kih zlogov. Kvantiteta in naglas sta bila v verzu v podobnem razmerju kot ritem in melodija. Znamenja, da je v grščini naglas vplival na ritem, se pojavijo šele v cesarski dobi. Tak primer so Babrijeve pesmi, napisane v holijambu. Zanje je značilno, da se končajo na zaporedje naglašen-nenaglašen zlog; kvanti- teto je torej nadomestil (dinamični) naglas. V nekaterih primerih v pou- darjenem delu stopice nastopajo celo (nekoč) kratki naglašeni samogla- sniki. (Če je bil naglas tedaj takšen kot v grščini danes, se je samoglasnik fonetično podaljšal.) Kdaj je Babrij živel, ni jasno. Ponavadi se uvršča na konec drugega ali v tretje stoletje po Kr. Podobne naglasne posebnosti kažejo nekateri heksametri in parojmi- jaki iz približno istega časa (2. st.), za katereje značilno, daje predzadnji zlog naglašen in »kratek« 2". Nonnus Panopolitanus je v kvantitativnem heksametru naglas upošteval tako, da se je izogibal naglasu na zadnjem ali predpredzadnjem zlogu v verzu; takšno naglaševanje je možno samo pri citatih iz Homerja. Največkrat je konec verza enak kot pri Babriju2G. Ti verzi niso akcentuacijski; toda prejšnji kvantitativni verz podobnih posebnosti ne kaže. Pravi akcentuacijsi verz se je razvil v približno istem času. Na prehodu iz drugega v tretje stoletje je akcentuacijski ritem znači­ len za pesmi Klementa iz Aleksandrije, v 4. st. pa za krščansko himno ne- znanega avtorja in za nekatere pesmi Gregorija Nacijanca27• Akcentuacij- ski verz so torej razvili krščanski pisci, ki so pisali tudi za neizobražene, za katere je bila grščina pogosto tudi tuj jezik. Ko je nastal akcentuacijski verz, je bil naglas gotovo že dinamičen in razlike med dolgimi in kratkimi zlogi niso več obstajale, vsaj v nenaglaše- nih delih besede; akcentuacijski verz je bil najbolj naraven, čeprav so skozi vso bizantinsko dobo nekateri pesniki še naprej pisali tudi v kvantitativ- nem verznem sistemu. Ob koncu antike je bil torej grški naglas gotovo že povsod dinamičen, čeprav je vsaj na nekaterih področjih proces stekel že v zgodnji cesarski dobi. 2 " Maas, str. 15 2 i; Za vse naštete metrične posebnosti je značilno, da ima vlogo pri ustvarjanju ritma vedno zlog, ki je naglašen z (nekdanjim) akutom in nikoli, če nosi znamenje za cirkumfleks. Vzroki za to posebnosti niso znani. 27 Allen, Accent and Rhytm, str. 268 Jerneja Kavčič, Naglasni problemi stare in moderne grščine 97 LITERATURA Allen, W.S.: Accent and Rhytm, Prosodic features ofLatin and Greek, Cam- bridge 1973. - : Vox Graeca, The pronunciation ofClassical Greek, Cambrige 19742 Browning, R.: Medieval and Modem Greek, London 1969. Chantraine, P.: Morphologie historique du grec, Paris 19732• Gignac, F. Th.: A Grammar of the Greek papyri of the Roman and Byzan- tine periods, Milano 1976. Holton, D., Mackridge, P., Philippaki-Warburton, I.: Greek, A Compre- hensive Grammar ofthe Modem Language, London 1997. Maas, P.: Greek Metre, translated by H. Lloyd:Jones, Oxford 1962. Schwyzer, E.: Griechische Grammatik auf der Grundlage von Karl Brug- manns Griechischer Grammatik, 1 Allgemeiner Teil, Lautlehre, Wort- bildung, Flexion, Munchen 1939. Sihler, A. L.: New com parati ve grammar of Greek and Latin, Oxford 1995 Sturtevant, E.H.: The Pronunciation of Greek and Latin, Linguistic So- ciety of America, 19402 • 98 Keria II - 1 • 2000 Jerneja KAVČIČ: PROBLEMS OF ANCIENT AND MODERN GREEK ACCENT Summary The basic rule, according to which the indoeuropean free accent changed in Greek, confined the acute accent within the last three syllables of the word and the circumflex within the last two ones. This is the only rule governing the position of the accent that can be considered as common Greek. In regards of the position, the modern Greek accent follows the rules of ancient Attic without basic changes. The ancient Greek accent was tonal, but the difference between the acute and the circumflex is not clear. According to the Greek gramma- rians and some phonetic phenomena, the difference between the two was one of rising (acute) and rising-falling (circumflex) pitch, although the latter could also be considered as falling pitch. Another problem is pre- sented by the third accent mark, the grave, which could indicate falling pitch or absence of accent. The modem Greek accent is dynamic. The tonal accent disappeared gradually in a process, which was finished at least in the 4'h century AD, and accompanied by loss of vowel-lenght distinctions, by vowel weakening and vowel loss and by transformation of the Greek verse system. Naslov: Jerneja Kavčič Mestni trg 27 SI-4220 Škofja Loka