
teci mi pomagat!

Molitvene 'bukve.

Bolnikom spisal

Jak. Peregrin Pavlič,

knez in škof krški.

Za Slovence priredil in z navadnimi molitvami
pomnožil duhovnik krške škofije.

Izdala in založila

Družba sv. Mohorja v Celovci.

Z dovoljenjem visokočastitega krškega knezoškofijstva.

1891 .

Tiskala tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovci.

45224

Vem, da moj Zveličar živi in da bom vstal
iz groba poslednji dan. In s to kožo svojo bom
spet obdan in v mesu svojem bom videl svojega
Boga. Videl ga bom v resnici jaz, in oči moje
ga bodo gledale; to upanje moje je položeno
meni v srce. (Job. 19.)

Predgovor.

njigo, katero ti družba sv. Mohorja v roke
podaje, da ti služi za pripravo na srečno
-zadnjo uro, spisal je večinoma rajni Jakob
1  Peregrin Pavlič za porabo pri oskrbovanji in
obiskovanji bolnikov, ko je bil v Celovci ko-
rar in župnik pri stolni cerkvi. Ta učeni in
za duše ves goreči mož je postal leta 1824. knez
in škof krški. V svoji ponižnosti še celo mislil
ni, da bi to delce dal kedaj natisniti. Ko je pa leta
1827. zamrl, dal je te spise na svetlo dr. Lovrenc
Velvič, ki je takrat služil za tajnika v knezoško-
fijski pisarni in je pozneje kot prošt v Tinjah
zamrl leta 1859.

Tako je bil spomenik postavljen pobožnemu
škofu, ki je bil rojak iz Rožne doline in izmed
krških škofov prvi kmetiškega stanu; pred njim
so bili vsi izmed plemenitih rodovin. Rajni škof,
blagi dr. Valentin Wiery, so napravili leta 1866.
tem nemški spisanim bukvam nov natis; tudi so
je lepo priporočili duhovnikom in vsem bolnikom,
ki znajo brati. V svojem potrjilu in priporočilu
pravijo med drugim v pohvalo teh bukev: „Na-

6

govori v teh bukvah so jako tehtni, prisrčno verni
in navzeti dozorelega uma. Svojim ljubljenim so¬
delavcem in vsem prijateljem bolnikov res ne vem
priporočati boljšega pripomočka (za oskrbovanje
bolnikov in umirajočih), nego bogato vsebino teh
bukev ....  Naj bi te molitvene bukve vsem du¬
hovnikom tako služile, kakor so služile meni. Naj
bi donašale vsem bolnikom, pri katerih se bodo
rabile, tako obilo tolažbe, kakoršno sem jaz sam
dostikrat opazoval!”

Mi Slovenci teh bukev še nimamo, boleznim
pa vendar ne ubežimo; zato sem v svojih brez¬
poselnih urah prestavil to cvetko na slovenski
vrt. Prestava (držal sem se prve izdaje z 1. 1827.)
ni po besedah, gotovo pa po smislu izvirnika,
tudi je dosti lahko umevna.

Razdeljene so te bukve na štiri dele. Prvi
del  obsega pripravljanje, da bolnik vredno prejme
svete zakramente. To bolnik večinoma lahko sam
opravi; zlasti v dolgotrajnih boleznih ima priliko
za to. V tem delu pa ima tudi spovednik lep
navod, kako naj bolnika pripravlja, če je potreba.
Drugi  del  obsega pripravljanje bolnika za srečno
smrtno uro. To bo opravljal bolnik včasih še sam,
seveda le polagoma; večinoma bo pa treba, bol¬
niku tu in tam nekaj brati, če je sam že preslab.
Bolniku pa naj se počasi bere, da bo branje raz¬
umel. Tretji  del  so vzdihljeji bolnika, ko se
bliža zadnja ura. To se ima bolniku narekovati.
Kdor narekuje, naj pametno izbira iz obilega gra¬
diva, kar se mu zdi najbolj priležno. Dolgih mo¬
litev tak bolnik ne more opravljati, tembolj po¬
gosto naj pošilja k Bogu kratke vzdihljeje, utrju¬
joče vero, upanje in ljubezen.

7

Toliko je večinoma iz peresa kneza in škofa
Jak. Peregr. Pavliča; le v prvem delu sem kot
uvod dostavil »besedo bolniku", tu in tam tudi
kaj drugače razvrstil in tretji del nekoliko po¬
množil iz »Nebeške hrane".

Da bi pa knjiga po željah družbinega odbora
ustrezala tudi splošnim potrebam, dodal sem po
škofu Pavliči spisanim trem delom še četrti
del,  v katerem se nahajajo navadne molitve, na¬
menjene zlasti za domačo in očitno božjo službo
in češčenje pomočnikov srečne smrti. Molitvenik
se torej lahko v cerkev jemlje ali pa doma rabi;
tako upam ustreči zdravim in bolnim ljudem.

Zato pa tej Mohorjevi knjigi še ni namen, naj
bi samo četrti  del  služil zdravim ljudem, prvi
trije deli pa bi bili samo za bolnike. Nikakor ne!
Naj le tudi zdravi pridno prebirajo one molitve;
prikupile se jim bodo zavoljo svoje prisrčnosti;
našli bodo, da so nekatere prav primerne tudi
njihovim potrebam in dušnemu stanu in jih bodo
torej vedeli o prilikah moliti. Posebno se pri¬
poročajo spovedne in obhajilne molitve, tri božje
čednosti, vaja udanosti v božjo voljo, molitve v
zapuščenosti duše, Očenaš razložen, premišljeva¬
nje o trpljenji Jezusa Kristusa.

A še drugače jim bode koristilo branje in
molitve prvih treh delov, ako jih opravljajo pre¬
mišljeno. Navzeli se bodo iz njih dobrega duha,
ki mora navdajati vsako krščansko dušo, da se
brez skrbi in s trdnim zaupanjem seli s tega
sveta. Duh strahu božjega jih bo učil živeti in
dušo urediti tako, da jim bo zadnja ura vesela.
Tudi nihče ne ve, bode li obolel pred smrtjo ali
ne, bode li mogel in utegnil morda v prehudi

8

in prekratki bolezni rabiti celi ali le del tega
molitvenika; pobožni kristjani imajo zatorej na¬
vado , že v zdravih dneh večkrat moliti molitve
za zadnjo uro. Tako stori tudi ti, dragi družab¬
nik! — vem, da bodeš še kedaj vesel, če slušaš
ta opomin. Naučil se boš tudi čutiti z največjim
telesnim revežem, bolnikom, in znal boš biti ž
njim potrpežljiv, pomagovati mu ter ga tolažiti.
„Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli.”

Romaj torej, knjižica, med slovenske rojake
rajnega tvojega spisovalca kneza in škofa Jak.
Peregrina Pavliča; uči jih v vseh dušnih in te¬
lesnih potrebah v življenji, posebno pa v zadnji
uri zaupno klicati Jezusa, rekoč: „Gospod, teci
mi pomagat !“ (Ps. 69, 1.) Saj ga ni pomočnika
mogočnejšega, kakor je naš Bog in Gospod Jezus
Kristus; in ni je ločitve srečnejše, kakor je selitev
krščanske duše, združene s svojim Odrešenikom
in njegovim neizmernim zasluženjem! Po tem
klicu bode gotovo vsak bolnik prejel nekaj one
tolažbe, katero je občutilo srce sv. Jožefa, ko sta
mu ob njegovi ločitvi na strani stala in ga tola¬
žila Jezus in Marija!

Prelagatelj.

Prvi del.

Priprava na vreden vsprejem sv, zakramentov
za umirajoče.

g/ Beseda bolniku.

Mjpragi krščanski bolnik! Bog te je položil na
bolečo postelj, ker ima svoje posebne, a
vsikdar ljubeznive namene s teboj. Sprejmi
torej to bolezen, tudi če bi je bil sam kriv ali
drugi, kakor pokoren otrok iz rok najdobrotlji¬
vejšega Očeta v nebesih. „Kogar Gospod ljubi,
tega tepe in šiba vsakega otroka, katerega za
svojega spozna. 0

Morda tvoje življenje dozdaj ni bilo urejeno
po svetih zapovedih božjih ali cerkvenih in bi te
večno pogubilo; glej, v bolezni te pa hoče Bog
pripraviti k spoznanju tega, kar ti je edino v
zveličanje, te spokoriti in rešiti. Ali to ni ljubezen ?

10

Morda imaš za svoje že odpuščene velike ali
pa tudi le manjše grehe še trpeti časne kazni; in
glej, Bog ti je v pokoro nalaga zdaj, da bi ti po
svoji pravici ne moral naložiti veliko hujših tam v
vicah. Zdaj ob enem dotrpiš kazni in si služiš
z voljnim trpljenjem še večno lepšo krono, tamkaj
pa bi moral samo nedopovedljivo trpeti, ne da
bi kaj plačila zaslužil za to. Ali to ni ljubezen?

Morda pa imaš napačna posvetna nagnjenja
v sebi, ki jih ne zatiraš dovolj in ti zato še kva¬
rijo božjo podobo, čeravno se varuješ večjih na¬
pak ; glej, tebe hoče Bog očistiti vse posvetnosti,
da bi te bolj potegnil na svoje srce. „ Zlato in
srebro se čisti v ognji, ljubljenci božji pa v peči
poniževanja." Ali ni tudi to ljubezen?

Morda si pa Bogu prav všeč, kakor pravični
Job in pobožni Tobija in ti vest ne očita ne¬
zvestobe do Boga. Težko se boš mogel pohvaliti
s tema svetima možema, a iz svetega pisma veš,
da je tudi njiju Bog poskušal v trpljenji, da sta
mu tudi v nadlogah ostala zvesta in tem več za¬
služila pri Bogu. „Ker si bil Bogu prijeten," rekel
je angelj Bafael Tobiji, „morala te je poskušnja
potrditi."

Morebiti pa je to, kar piše sv. Gregor veliki:

„Gospod trka, kedar naznanja po težavah bolezni,
da je smrt blizo." Gospod je pred durmi in trka;

11

hoče te torej k sebi imeti, in te z boleznijo pri¬
pravlja, da ga vredno prejmeš. Ali ni oboje ve¬
lika ljubezen Gospodova ?

Sprejmi torej bolečine iz ljubeznive roke božje
in prosi Gospoda Jezusa, da ti da spoznati, kaj
on želi od tebe; reci mu večkrat kakor pobožni
mladenič Samuel: „Govori, Gospod, tvoj hlapec
posluša! 8  Vedno pa se je nam spominjati Jezu¬
sove besede: „Bodite pripravljeni, zakaj, ne veste
ne ure ne dneva; 8  tem več pa se ima to zgoditi
v bolezni, ko trka Gospod. Da boš pripravljen
na prihod Gospodov k sodbi, kjer se ti poreče:
„Daj odgovor od svojega hiševanja,“ poslušaj,
kaj ti je storiti.

a)  Odpravi vse časne skrbi in uravnaj po¬
svetne reči!

To je najpred potreba, da moreš potem skrbeti
samo za dušo in se popolnoma izročiti Bogu. Ge
si gospodar, zaukaži najprej doma, kdo naj med
tvojo boleznijo varuje dom, in kdo naj ukazuje
zdaj pri gospodarstvu. — Da te v bolezni ne
bodo mučile ali ob smrtni uri motile posvetne
skrbi, napravi brez odloga svojo opo¬
roko (testament),  ako je še nisi napravil v
zdravih dneh. Ge imaš v postavah zvedenega
človeka, naj oporoko ta postavno napiše. Ge pa

12

tacega ni, tedaj je najbolje, da pokličeš tri za¬
nesljive priče. — Vse te tri priče morajo biti ob
enem pričujoče, sicer oporoka ni veljavna. —
Njim naznani svojo poslednjo voljo prav določno
in nadrobno. Pri naredbi oporoke naj te vodi
pravičnost, ljubezen in modrost.

Pravičnost  tirja, da po tvoji smrti dobi
vsak, kar mu po pravici gre, najprej dolžniki.
Povej tedaj vestno, komu in koliko si dolžen, in
če imaš še poravnati katero krivico. — Ljube¬
zen  hoče še temu, kar pravica tirja, kaj dodati
pri onih, za katere si skrbeti dolžan; taki so:
otroci, žena, mož. Tudi onih se spominjaj, ka¬
terim si dolžen hvaležnost; taki so: stariši, do¬
brotniki. — Modrost  hoče, da ne boš drugim
boljši kakor sam sebi. Na druge se ne zanašaj,
temuč poskrbi sam za svojo dušo. Natanko na¬
roči, katera duhovna opravila naj se opravljajo
za teboj. Ako si premožnejši, tudi ne pozabi
domačih ubožcev, domače cerkve, dobrotnih in
pobožnih naprav k časti božji, v pomoč katoliški
cerkvi in domovini svoji. — A zelo ti priporočam,
napravi oporoko že v zdravih dneh, da ne boš
imel v bolezni še te skrbi. Saj tudi ne veš, v
kakih okoliščinah boš umrl in če boš mogel na
oporoko misliti.

13

V bolezni pokliči, če ti je mogoče,
zvedenega zdravnika, pa ne pošiljaj k ma¬
začem , ki se niso učili zdravljenja. Poslužuj se
vestno in voljno zdravil in zdravnikovih naročil.
Bog je položil v različne stvari in posebno v
rastline zdravilne moči, človek se pa jih naj po¬
služuje z zaupanjem na božjo pomoč. Vse prazno-
vere in vraže so grešne in prazne, zato se jih varuj.

Ako si premožen, priskrbi si za čas bolezni
zvedeno in spretno postrežbo.  Ne bodi
nevoljen, ako ti napravlja to nekaj nenavadnih
troškov. Zdravje je zlata vredno, zato se sme
zanj tudi kaj potrositi. Imej pa tudi potrpljenje,
kedar ti na postrežbi kaj ni hitro po volji. Veruj
mi, bolnikom streči je težavna reč.

b)  Poskrbi za svojo dušo!

Ko si tako odložil in uravnal svoje posvetne
skrbi, potem bodi skrb za tvojo dušo
edino tvoje opravilo.  Trpi v duhu pokore
in udanosti v voljo božjo. Bog te gleda in sliši:
to naj te tolaži, in ta misel naj nikdar ne izgine
iz tvojega srca. Bog ti gotovo pomaga, ali na
tem svetu do zdravja, ali pa v večnosti do zve¬
ličanja. Zatorej verno zaupaj v Boga!

Pred vsem pa je treba, da si v stanu milosti
božje. Kdor v smrtnem grehu trpi, tak trpi huje

14

in teže, in vendar brez zasluženja za večno živ¬
ljenje. Ako pa trpiš v milosti božji, tedaj te
tolaži in podpira sveti Duh, da lože prenašaš svoje
bolečine in da si ž njimi nabiraš zasluženje za
večno življenje. To je nauk svete vere, ravnaj se
po njem! Kedar zboliš, hitro preglej svojo vest,
in obudi popolno obžalovanje vseh svojih grehov.
Ob enem obudi v sebi trden sklep, d a s e b o š
prej ko mogoče dobro spovedal.  Za to
spoved se prav dobro pripravi, ker bo morebiti
zadnja tvojega življenja.

Prav mnogo dušne tolažbe in prijazen mir
vesti pa prinese človeku, ako pred svojo smrtjo
zamore ponoviti vse svoje spovedi in še enkrat
vsega se obtožiti, kar je zadolžil v vsem svojem
življenji. Zato je velika ali vesoljna spo¬
ved sploh pred smrtjo vsakemu koristna
in zveličavna, kdor je še ni opravil.  —

Ge presodiš vse svoje življenje, bolje spoznaš
stan svoje duše, svojo hudobnost in nehvaležnost
pred Bogom, dobrote in usmiljenje božje proti
tebi; bolje in srčneje torej grehe obžaluješ, po-
nižnejše in tudi odkritosrčnejše se jih izpoveš in
prejmeš v sveti odvezi tem večje milosti in po¬
sebno tolažbo. Marsikomu je že taka spoved bila
začetek resničnega spreobrnjenja in pravega kr¬
ščanskega življenja. — V smrtni nevarnosti je pa

15

vesoljna spoved zato posebno tolažljiva, ker se ž
njo najbolje pripravimo na sodbo, ki se bode vr¬
šila o dejanji in nehanji celega našega življenja.
Kaj se bo bal sodbe in sodnika oni, ki se je že
sam sodil in obtožil grehov vsega svojega živ¬
ljenja v vesoljni spovedi; saj sv. apostol Pavel
pravi: „Če se sami sodimo, ne bomo sojeni."
Zato ti svetujem, opravi v svoji bolezni vesoljno
spoved, čeravno bi ti ne bila potrebna. Ako si
jo pa že kedaj opravil, ni ti je več treba ponav¬
ljati ; opraviti jo pa moreš sem od zadnje ve¬
soljne spovedi.

Marsikomu pa je vesoljna spoved
naravnost potrebna k večnemu zveli¬
čanju.  Namreč njemu, ki se je enkrat ali več¬
krat nevredno spovedal in tistih spovedij še ni
poravnal.

V bolezni včasi človeka vest opominja, da
pri dosedanjih spovedih ni bil kaj natančen; zna-
biti je iz nemarnosti pri izpraševanji vesti bil sam
kriv, da se smrtnih grehov ni obtožil; znabiti je
v svojih zmotah kak greh premišljeno ali vedoma
zamolčal; znabiti je dalj časa nemarno živel v
neki grešni navadi, zvezi ali radovoljni priložnosti;
ko je hodil k spovedi, ni čeznatorno obžaloval
vseh smrtnih grehov, morda ravno tega ne, na
katerega je bil najbolj navezan; ali pa ni storil

16

trdnega sklepa, varovati se ga in odstraniti rado-
voljno priložnost, zato je po spovedi koj spet
naprej grešil, kakor poprej ali pa še huje; zna-
biti tudi ni bil volje opraviti naloženo pokoro
in seje že pred odvezo  namenil, daje  ne
bo opravil: — zdaj pa mu hodi vse to v spo¬
min, dela skrbi njegovi duši in ga plaši. Glej,
za take je velika ali vesoljna spoved
potrebna.  Ako te vest opominja, opravijo
nemudoma, dokler je še čas za to. Ne daj se
slepiti z mislijo, da jo opraviš, potem ko ozdraviš,
na kakem drugem, morda romarskem kraji ali pa
pri kakem irugem spovedniku. Zdaj je čas mi¬
losti za te. Koliko jih je v peklu zavoljo za¬
molčanih ali neobžalovanih smrtnih grehov, ki
bi se zdaj radi spovedali z največjo spokornostjo
in odkritosrčnostjo, ko bi le mogli, a potekel jim
je čas milosti.

Miren pa bodi zastran svojih spovedij, če so
bile odkritosrčne in skesane, sklenjene s trdno
voljo poboljšanja; zlasti pa še tedaj, kedar ti
spovednik tako reče.

Tukaj ti hočem celo kratko napovedati, kako
se pripraviš na vesoljno spoved. Ko si v teh
bukvah pobožno odmolil molitve k svetemu Duhu
za razsvetljenje božje, potem preiskuj svojo vest
od onega časa naprej, s katerega radovoljno želiš,

17

ali pa s katerega spoznaš, da ti je treba opraviti
vosoljno spoved; pri tem se drži reda, kakor ti
ga pove opomba konec prve molitve. Ako se pa
poslužuješ tiskanega ogledala vesti, beri ga po¬
časno in premišljuj zraven, katere grehe si storil
sem iz svojih mladih dnij; ali vsaj od takrat, ko
si prvič smrtni greh zamolčal; ali od tedaj, ko si
začel svoje spovedi slabo opravljati. Pri smrtnih
grehih premisli tudi primeroma, kolikokrat si
kak greh storil na leto, ali na mesec, ali na
teden, ali na dan. — Pri nevrednih spovedih se
spomni, kolikokrat si jih tako opravil in koliko¬
krat si tudi sveto obhajilo in druge svete zakra¬
mente prejel v tem nevrednem stanu. — Ko si
tako premišljevaje prebral ves obrazec za izpra¬
ševanje vesti, ali sam pri sebi premislil svoje
grehe, tedaj bodo stale pred teboj vse zmote tvo¬
jega življenja, veliko število grehov, večjih in manj¬
ših. Sramuj in kesaj se jih pred Bogom. Pobožno
moli molitve pred spovedjo. Milost božja ti bo obu¬
dila srčno žalost, da si s svojimi grehi Boga razžalil,
nebesa izgubil in pekel zaslužil. Utrdila se ti bo
tudi resnična volja, svoje življenje poboljšati in
nič več grešiti. Na to spovej se svojih gre¬
hov v sveti spovedi ravno tako, kakor
si se v svoji vesti za krivega spoznal.
Bog sam govori v svetem pismu: „Nočem smrti

Gospod, teci mi pomagat! 2

18

grešnikove, ampak da se spokori in živi.“ (Eeeh.
18, 27.) Mir vesti se ti povrne, milost božja ti
zasije v tvojo dušo; obudila bo v njej lepi cvet
resnične pokore in pobožnosti.

Po opravljeni sveti spovedi prejmi tudi
presveto rešnje Telo našega Zveličarja.
To je angeljski kruh, ki je iz nebes prišel; to je
sveta večerja, pri kateri angelji strežejo; to je za¬
dostilo za naše grehe, živež našim dušam in za¬
stava večnega življenja. V tem svetem zakramentu
pride Jezus tebe tolažit in krepčat v bolezni in
zadnjem boji. Traja tvoja bolezen dalje časa,
prejmi večkrat svete zakramente. — Ako pa to
po okoliščinah ni lahko mogoče, opravljaj toliko
pogošče duhovno obhajilo.  Tudi obiskuj v
duhu vsakega dne presveto rešnje Telo v farni
cerkvi, in udeležuj se v duhu vsakega dne tudi
daritve svete maše; saj veš, ob katerih urah du¬
hovniki opravljajo svete maše in morebiti ti tudi
zvon naznanja glavne njene dele.

Ako bolezen količkaj nevarna postaja, ne
odlagaj prejeti zakramenta svetega po¬
slednjega olja.  Naša sveta vera uči, da po¬
množi ta sveti zakrament v nas milost božjo ter
nam izbriše ostanke in slabe nasledke storjenih
grehov; on tudi pospešuje telesno ozdravljenje,
ako je duši v zveličanje. V skušnjavah nam po-

19

daje moč, tolaži nas v trpljenji in nam odganja
preveliki strah pred smrtjo in sodbo. Ta sveti
zakrament je močno orožje zoper vse napade
hudega duha, ki nas zalezuje še v zadnji uri.

Kedar se bolezen podaljša in bolečine niso
prehude, naj bodo tvoje pobožne vaje: branje,
premišljevanje in molitev. Za branje  se ti
priporočajo: »Življenje svetnikov", »Življenje Ma¬
tere božje Marije in svetega Jožefa", »Hodi za Kri¬
stusom," zlasti tretji del. — Za premišljevanje
se najbolje podaje: »Kristusovo življenje in smrt",
»Nebeška hrana" v drugem delu intudite-le bukve.
— Zastran molitve  drži se teh bukev in moli
kar je v njih; kar se ti zdi posebno primerno,
ponavljaj in moli po večkrat. Tem molitvam pa
lahko še dodaš iz drugih molitvenih bukev, kar
se najbolj prilega tvojemu sedanjemu dušnemu
in telesnemu stanju.

Ako te obiščejo sosedje in znanci,
dajaj jim lep vzgled pobožnosti, potrpežljivosti in
udanosti v voljo božjo. Obračaj govorjenje na
duhovne reči in svete verske resnice. Prosi jih,
naj ti kaj povejo iz nedeljske pridige ali iz kr¬
ščanskega nauka; naj ti kaj pobožnega berejo
ali svete molitve s teboj molijo. Tako bode njih
obiskovanje njim in tebi v dušni dobiček.

2 *

20

Ako postane slabost velika in bolečine hude,
tedaj ne muči se z dolgimi molitvami. Takrat
zadostujejo kratki vzdihljeji do presvete Trojice,
do Jezusa, do Marije, do angelja variha in do
božjih svetnikov. Taki kratki vzdihljeji krepčajo
dušo in ne utrudijo telesa.

Krščanski bolnik! v božjem imenu prosim
te, prenašaj bolečine bolezni zavoljo Boga, dokler
ti on ne preloži bolezni. Ako je pa večni Bog
tako prisodil, da imaš za to boleznijo umreti;
tedaj te pripravi tako pobožno zadržanje v bo¬
lezni za srečno smrt in za sveta nebesa. Veseli
se jih, zakaj sveti Pavel uči: „Naše sedanje kratko
trpljenje se ne da primerjati časti, katera nas čaka.“

Molitve

o vsprejemanji svetih zakramentov za
umirajoče.

Molitev za božje razsvetljenje pri iz¬
praševanji vesti.

'smiljeni Bog! ti ne zavržeš
niti največjega grešnika, ako
se obrne k tebi. Pri tebi
zdaj iščem usmiljenja in od¬
puščanja. Jaz se hočem spo¬
vedati svojih grehov, ker ve¬
rujem tolažilnim besedam tvojega Sina,
ki je rekel svojim apostolom: »Sprej¬
mite svetega Duha; katerim boste grehe
odpustili, tistim so odpuščeni.« Jaz se
hočem svojih grehov ponižno spovedati,

22

zakaj prevzetnika ti zavržeš. Jaz se ho¬
čem svojih grehov odkritosrčno spove¬
dati, zakaj moj sodnik je Jezus, ki po¬
zna najskrivnejše misli mojega srca.
Res ne bi bil vreden tvoje usmiljene
ljubezni, ako bi nalašč zamolčal kak
velik greh. Jaz se hočem svojih grehov
skesano spovedati, zakaj tebi dopade
skesano in ponižano srce. Jaz se hočem
spovedati svojih grehov tako zaupljivo,
kakor da bi prišel me spovedavat sam
Jezus Kristus, ki je trpel za vse moje
grehe in me hoče odvezati njih po
svojem namestniku.

To je moja resnična volja, in spol¬
niti jo hočem tako skrbno, kakor da
bi bila ta spoved zadnja spoved mo¬
jega življenja. O Bog, pridi s svojo
milostjo na pomoč meni slabemu člo¬
veku. Pošlji mi svojega svetega Duha,
da spoznam krivico, katero sem storil.
Obvaruj me zmote, da ne bi živel v
nespoznanem grehu. Daj mi skesano
srce, da moja duša tako obžaluje svoje
grehe, kakor je nekdaj to storila sveta

23

Magdalena. Daj mi moč in srčnost, da
se v srci ponižam in se vsega obto¬
žim, kar spoznam, da je greh. Amen.

O Marija, mati Jezusova in moja
ljuba mati! zavoljo srčnih bolečin, ki
si jih imela pod svetim križem, ko si
na njem videla svojega Sina kakor ne¬
dolžno Jagnje zaklanega za moje grehe,
nikar ne dopusti, da hi njegova rešnja
kri bila zastonj prelita za mojo ubogo
dušo; zatd mi zdaj prosi duha resnične
pokore, da svoje grehe prav spoznam,
jih iz srca obžalujem, se jih odkrito¬
srčno in ponižno obtožim božjemu na¬
mestniku, in iz njegovih ust zaslišim
tolažilne besede: »Grehi tvoji so ti
odpuščeni!«

Angelj božji, varih moj, priča vsega
mojega življenja, vseh mojih dobrih in
slabih del, bodi meni zdaj na pomoč,
da zveličavno osramččen izpregledam
stan svoje duše in jo skesan operem
v zakramentu svete pokore s krvjo
Jezusa Kristusa, Zveličarja mojega.

24

Vsi svetniki in svetnice božje, po¬
sebno vi moji krstni in birmski pa¬
trom, prosite Boga za me!

(Izprašuj se zdaj po redu, v čem si radovoljno
prelomil zapovedi božje, — cerkvene, — bil kriv
grehom bližnjega, — zanemaril dolžnosti svojega
stanti, če si grešil v mislih, željah, besedah in dejanji.
Zadostuje, če izprašuješ svojo vest kakor veš in
znaš; služiti ti pa tudi more v pomoček kako
ogledalo vesti,  na pr. ono v prvem delu
„Nebeške hrane" na strani 329.)

Kesanje pred spovedjo.

(To obudi po izpraševanji vesti.)

1. Zdaj stojim pred tvojo sodbo,
vsevedoči in neskončno pravični Sodnik!
Pa samega sebe tožim. Pred teboj za-
dobi milost in usmiljenje samo tisti, kdor
se odkritosrčno obtoži. Zatorej se tudi
jaz obtožim pred tvojim svetim obličjem:
Bil sem velik grešnik, zdaj pa sem ža¬
lujoč spokornik. Po krvi Jezusa Kri¬
stusa odpusti mi vse hudobije mojega
življenja. Glej Oče, tvoj otrok se bliža,
ne zavrzi ga; glej Stvarnik, tvoja stvar
išče milosti, ne daj jej poginiti. To
prošnjo pa stavim z vsem zaupanjem,

25

ker si ti zatrdil: da je tvoje usmiljenje
večje od naših hudobij, in da ti ne za-
vržeš skesanega srca.

Ne obžalujem samo z ustrni. Sama
zunanja žalost tebi ne zadostuje; Duh
si in hočeš, da te v duhu molimo. V
svoji duši obžalujem vse svoje grehe,
katere sem storil od prvega trenutka,
ko sem začel tebe spoznavati, do se¬
danje ure. O Bog! pregrešil sem se z
mislimi, z željami, z besedami, z deja¬
njem in z opuščanjem dobrih del. Pre¬
grešil sem se zoper tvoje in cerkvene
zapovedi, zoper dolžnosti do svojega
Boga, do bližnjega in do samega sebe.

Ako ne bi bil se ti mene usmilil,
o Bog! jaz bi bil umrl v teh svojih
grehih. Čakala me je strašna sodba
brez milosti; strašno pogubljenje brez
upanja na odrešenje je bilo moj delež.
To me vera uči. Mar ne bom sovražil
in črtil greha, ki me telebi v tako ob¬
upno večnost, čeravno sem stvarjen za
večno zveličanje? Zdaj res sovražim
greh in večno ga hočem sovražiti; greh

26

je največji nasprotnik mojega zveličanja.
Greh vse to podira, kar si ti, o Bog!
svetega namenil z menoj.

O Bog ljubezni in tolažbe! ki si me
ljubil, preden sem jaz tebe ljubiti za-
mogel; ljubil si me, ko sem bil še greš¬
nik. Ko je grehu zapadel prvi človek
in ž njim ves človeški rod, usmilil si
se ga po očetovo. Obljubil si njemu
Zveličarja in poslal si svojega edino-
rojenega Sina, da bi po svoji krvi spra¬
vil s teboj ves človeški rod. Kako ne-
utrujeno išče Jezus grešnika; kako lju¬
beznivo ga vsprejema; kako srčno se
veseli, če najde kako izgubljeno ovco;
kako potrpežljivo prenaša hude muke,
kakoršnih še ni občutil noben človek;
kako se daruje na križi in kako umira
za nas iz same ljubezni! Vse to pa se
godi samo zavoljo naših grehov!

Kedar to premišljujem v svojem
duhu, tedaj vzdihnem iz globočine svo¬
jega srca: Toliko si me ljubil, o Bog!
bode li moje srce ostalo neobčutno in
mrtvo do take ljubezni? Tega nikar ne!

27

Čez vse tebe ljubim, in ljubil te bom
vekomaj, ker si moj prvi in največji
dobrotnik in ker si največja in prelju-
bezniva dobrota. Brez konca obžalujem,
da sem bil do zdaj tako nezvest in ne¬
hvaležen do tebe. O da bi bil jaz umrl,
preden sem prvikrat grešil po svetem
krstu; moje življenje na tem svetu bi
bilo sicer kratko, pa nedolžno! O da
bi zamogel izbrisati iz svojega življenja
tiste trenutke, ko sem tebe pozabil in
grehu služil! O da bi zamogel s svojim
življenjem izmiti svoje grehe, ali jih vsaj
obžalovati, kakor spokorni David! O da
bi imel solze spokorne Magdalene ali
žalujočega Petra! Vsevedoči Bog! glej,
to čuti moja duša, ko premišljujem ža¬
lostno svoje minulo življenje in ko pro¬
sim odpuščanja grehov. Ne zavrzi mo¬
jega skesanega srca! Vsprejmi me spet
med svoje otroke! Posihdob nočem več
jenjati od tvojih zapovedij. Podreti ho¬
čem svoje hudo nagnjenje in svoje slabe
navade. Po zmožnosti hočem poravnati
hude nasledke svojih grehov. Vedno

28

hočem ljubiti le tebe samega, saj si ti
moj Bog. To bolezen hočem voljno
prenašati za pokoro svojih grehov. Rajši
hočem umreti, kakor tebe še enkrat
razžaliti.

Pa kaj so moji sklepi, če me ne
podpira tvoja milost! Moj duh je voljen,
a moje meso je slabo; zato tebe prosim,
ne zapusti me samega v vojski. Tvoja
pomoč, nebeški Oče! in milost tvojega
Sina naj me potrdite, da to v dejanji
spolnim, kar zdaj tako iz srca obetam.
Ako pa spoznaš, da bi jaz, če zdravje
zadobim, pozabil svoje sklepe in spet
se udal grehu, tedaj mi daj umreti, da
te z grehom ne bom več žalil. Amen.

2. Na tvoji sodbi, pravični Bog! še
svetniki ne bi obstali, ako ti ne bi bil
tudi usmiljen do nas. Kako pa bo še
le z menoj, kedar razkrijem pred teboj
svoje slabosti polno srce. Kako pogosto
sem sklenil, nič več ne grešiti, in kako
naglo sem ta sklep zopet pozabil. Kako
pogosto sem vstal od greha, ker me je
podpirala tvoja milost; kako naglo sem

29

pa zopet padel v greh, ker me je podrla
moja slabost. Glej Gospod! ta moja
revnost me dela žalostnega. Moj poklic
na svetu je ta, da postanem popolnoma,
kakor je moj Oče v nebesih popolnoma.
Ali mar ne bom žalosten, kedar mi vest
očita, da sem tako malo dosegel ta svoj
namen in da sem tako slabo dopolnil
to tvojo voljo? Iz srca si želim in trdno
sklenem, da se posihdob bolj potrudim
za popolnostjo; iz srca pa tudi obžalu¬
jem, da sem dosihdob dan za dnevom
se oddaljeval od nje.

Da po otročje ljubim svojega Očeta,
svojega Dobrotnika, svojo naj večjo Lju¬
bezen: to bodi moja prva skrb, in s
tem se hočem vrednega delati tvoje
očetovske previdnosti. O da bi zamogel
s tem se tolažiti, moj Bog! da sem tebe
vselej tako ljubil, kakor zaslužiš, in da
je ravno ta ljubezen me varovala greha!
Pa ravno zato mi poka srce, ker spo¬
znam, da te nisem vselej ljubil, kakor
ljubi otrok svojega očeta. Da se delam
tvoje ljubezni čedalje bolj vrednega, to

30

ni bila moja naj večja skrb. Imel sem
premalo spoštovanja do tvojih zapovedij,
zato sem je dostikrat zanemarjal. Ni¬
sem se tebe spominjal z ono ljubeznijo,
ki bi me svarila pred grehom. Bil sem
mlačen v skrbi za svoje zveličanje, zato
sem se tako lahko zmotil. Premalo sem
pazil na samega sebe, premalo sem se
vojskoval zoper svoje hudo nagnjenje,
zato sem padel v greh.

Zdaj pa bolestno čutim, kaj se pravi
izgubiti svojega Boga. Oče! prizanesi
mojim zmotam; pokoriti se hočem, kar
sem zadolžil. V zadoščenje za svoje grehe
darujem tebi to bolezen in vse bolečine,
ki me bodo še zadele. Zdaj se hočem
tega največ bati, da bi tebe, ki si sama
svetost, še kedaj vedoma razžalil s ka¬
kim grehom. Jaz hočem tebe zares lju¬
biti čez vse, zatd se hočem varovati tudi
najmanjših grehov. Natančno hočem
spolnovati tvoje in cerkvene zapovedi;
živo se hočem spominjati tebe; ostro
hočem opazovati samega sebe; zatirati
hočem svoje hude navade; vojskovati

31

se hočem zoper svoja slaba nagnjenja;
in tako se hočem vrednega storiti tvoje
ljubezni. To je moj trdni sklep, saj ga
vidiš v mojem srci; pomagaj mi, da ga
dopolnim; dovrši delo, katero si začel.

Vsemogočni Bog! vem, da se vsi
naši sklepi podirajo, ako nam ne pride
naproti tvoja milost. Vodi in potrdi me,
da nikdar več ne propadem. Za to mi¬
lost te prosim po spokornih solzah tistih
svetnikov, ki so nad svojimi grehi v
ostri pokori jokali do konca svojega
življenja. Oče nebeški! za to milost te
prosim po neskončnem zasluženji Jezusa
Kristusa, tvojega edinorojenega Sina.
Amen.

Molitev po spovedi.

(Sam moliš to o priliki po vsprejetji svetih zakramentov.)

Moj Bog! tvoje usmiljenje ljubeznivo
vsprejema naj večje grešnike, ako se obr¬
nejo k tebi. Glej, tudi jaz sem danes
s pomočjo tvoje milosti dopolnil največje
in najimenitnejše delo pokore. S trdnim
zaupanjem smem pričakovati, da so mi

32

odpuščeni vsi moji grehi. Jezusov nauk
je božja beseda, Jezusova obljuba je božja
prisega. On sam je pa nam zapustil slo¬
vesno obljubo, da je vse to tudi v ne¬
besih odvezano, kar je božji namestnik
na svetu odvezal. Zdaj smem tebe, o
Bog! zopet imenovati svojega Očeta, ker
si me zopet vsprejel med svoje otroke.
Tvoji angelji v nebesih se vesele nad
pokoro skesanega grešnika; mar ne bom
se tudi jaz veselja solzil, ker sem za-
dobil mir vesti, ki ga mi je greh odvzel.

Zdaj zopet gledaš z dopadenjem
na me, ki sem pred kratkim bil kot
grešnik tebi zopern. Hvala tebi, usmi¬
ljeni Bog! za to tvojo milost. Dokler
živim, hvalil bom tvoje neskončno u-
smiljenje. Jaz nočem svojega dušnega
pokoja zopet izgubiti po kakem grehu;
nočem nikdar več zapustiti doma svo¬
jega Očeta. Potruditi se hočem, da za¬
dostim tvoji razžaljeni pravici. Naloženo
pokoro hočem spokorno in vestno opra¬
viti. Vse bolečine svoje bolezni hočem
potrpežljivo vsprejeti s tvoje roke. Dobra

33

dela hočem opravljati tudi v ta namen,
da ž njimi izbrišem kazni za svoje grehe.

Moj Bog! kedar se navalijo na me
žalosti in nadloge, kedar od ljudij tr¬
pim krivice in obrekovanje, in kedar se
moja užaljena natora upira zoper vse
to, tedaj naj me tolaži in pomiri ta mi¬
sel, da so to božje naredbe, po katerih
delam pokoro za svoje grehe že tu na
svetu. Ta misel naj mi daje tudi moč,
da nosim vse križe s krščansko stano¬
vitnostjo. Kar pa meni pomanjkuje na
trdni volji in na lastnem zasluženji, to
dodaj ti, neskončni Bog! po krvi Je¬
zusa Kristusa, ki je po svoji smrti od¬
kupil mojo dušo. Amen.

Molitev

pred vsprejemom svete popotnice.

1. Jezus, Zveličar vseh ljudij! tudi
moj Zveličar si ti. Kako milo si rekel
svojim učencem: »Iz srca želim, jesti z
vami velikonočno jagnje, preden trpim.«
Tako si hotel pred svojo smrtjo opra¬
viti s svojimi učenci daritev stare za-

Gospod, teci mi pomagat! 3

34

veze. Tudi jaz želim, o božji Sin! pre¬
den se loči moja duša od telesa, pre¬
jeti daritev nove zaveze, zaužiti tvoje
presveto Telo in Kri. Ne vem, kaj si
namenil z menoj, zakaj v tvoji roki je
življenje bogatinov in siromakov. To bo¬
lezen pa hočem šteti za naznanilo moje
smrti. Ravno tako se hočem pripravljati
na ta imenitni pot v večnost, kakor da
bi pred seboj gledal konec svojega živ¬
ljenja. Zatorej hočem prejeti najsvetejši
zakrament, zastavo svojega zveličanja,
to mogočno popotnico na potu v več¬
nost. Poslušaj torej, moj Gospod in Bog!
preden prideš k meni, kako se ponižno
obtožim pred teboj.

Jaz sem ubožen in nimam tebi po¬
dati, kar bi bilo spodobno tvoji viso¬
kosti, zatorej ponižno priznam: Res ni¬
sem vreden, da greš pod mojo streho.
Gospod nebes in zemlje! z zaupanjem
gledam na tvoje neskončno usmiljenje,
ki ljubeznivo dopolni, kar moje uboštvo
ne premore. Zato te ponižno prosim,
reci samo besedo in očiščena bo moja

35

duša. Ne glej na moje minulo življenje;
saj sem je obžaloval, skesanega in po¬
trtega srca pa ti ne zavržeš. Ne spo¬
minjaj se one mlačnosti in otrpnjeno-
sti, po kateri sem tako nepremišljeno,
nespodobno, nepobožno, brez žive vere
stopal k tvoji mizi in se udeleževal tvoje
svete večerje. Zdaj, o Bog! drugače
mislim. Umita je moja duša po svetem
zakramentu pokore vseh madežev greha;
očiščeno je moje srce po tvoji usmiljeni
milosti; pobožno poželim zaužiti ta živi
kruh angeljski. Spolni torej moje želje,
saj sem tudi jaz povabljen k tvoji sveti
mizi. Pridi torej, ti milo Jagnje božje!
ki odjemlješ grehe sveta. Moje srce želi
tebe vredno vsprejeti in kliče tebi po¬
božno naproti: Hosana! slava in čast tebi,
Sinu Davidovemu; hvaljen bodi zdaj in
na vso večnost od mene ti, ki prideš k
meni v imenu Gospodovem. Amen.

2. V tem slovesnem trenutku ču¬
tim popolnoma, kako velika in sveta
je ta skrivnost, na katero se zdaj pri¬
pravljam. V tej podobi kruha spozna-

36

vam tebe, svojega Zveličarja, ki je umrl
na križi za nas revne ljudi. V tej po¬
dobi kruha častim tebe, svojega Sod¬
nika, ki bo nekdaj prišel sodit vesoljni
svet. V tej podobi kruha molim tebe,
pravega Boga, ki je stvaril nebo in
zemljo. V tej podobi kruha prejmem
tvoje pravo Telo, katero si dal za od¬
rešenje vseh ljudij, tudi pijem tvojo
pravo Kri, katero si prelil za odpu¬
ščanje naših grehov. To verujem in
spoznavam z ustmi in srcem, zakaj ti
si večna Resnica in si sam rekel: »Vze¬
mite, to je moje Telo, to je moja Kri.«
To trdno verujem, o moj Bog! zahte¬
vaj moje življenje, rad ti je dam, da
spričam svojo vero v to sveto resnico.
Veroval jo bom do svojega zadnjega
vzdihljeja, dokler ne pridem tja, kjer
sediš na desnici Boga Očeta. Tam ne
boš več zakrit v podobi kruha, temuč
gledal te bom od obličja do obličja,
molil in častil te bom vekomaj.

Rad bi kedaj prišel tja k tebi, in
upam to doseči, ker si ti sam obljubil:

37

»Kdor uživa moje Meso in pije mojo
Kri, imel bo večno življenje.« Zdaj bom
užil tvoje Meso in pil bom tvojo Kri;
ti pa boš spolnil na meni svojo obljubo.
Ti me boš potrdil ob uri mojih bolečin,
da bom trpel s potrpljenjem. Ti me boš
podpiral ob uri moje smrti, da zmago
zadobim. Ti me boš vzel po dokončani
vojski tega življenja v sveto stanovanje
svojih izvoljenih. Kar ti hočeš, to se
zgodi, ker si vsemogočen; kar ti oblju¬
biš, to tudi spolniš, ker si neskončno
zvest, dobrotljiv in usmiljen. Ti pa ho¬
češ moje zveličanje in si mi obljubil
večno življenje. Zato upam, da bom
večno zveličan. Glej, to je trdna in ne-
omajana podlaga mojega upanja. To
upanje pa naj me spremlja tja, kjer
bom vse to gledal in dosegel, kar zdaj
samb verujem in upam.

Vse tvoje življenje, o Jezus! je bilo
življenje ljubezni; tvoja smrt je bila ve¬
likodušna daritev iste ljubezni; tudi od
tebe postavljeno rešnje Telo je znamenje
tvoje ljubezni. Kakor umirajoč oče si

38

nam zapustil v tem zakramentu svoje
Telo v živež in svojo Kri v pijačo za
naše duše. Mar ne bom tebe ljubil, o
Bog ljubezni in tolažbe? Zares tebe lju¬
bim iz celega srca. Odsibdob naj vsa
moja dejanja oznanjajo tvojo čast. V
znamenje, da tebe ljubim, hočem svojo
bolezen stanovitno prenašati. K tebi
hočem sklepati svoji roki, kedar sa¬
motno na postelji ležim, ali v molitvi
s teboj govorim. Tebi hočem darovati
vse bolečine svojega trupla in svoje
duše, dokler me ne pripelješ tja, kjer
bom tebe z večjo ljubeznijo ljubil v
družbi svetnikov. S temi občutki žive
vere, trdnega zaupanja in hvaležne lju¬
bezni (v duhu) pokleknem pred tebe,
molim te, in te vsprejmem kot popot¬
nico iz roke tvojega služabnika duhov¬
nika. Presveto Telo našega Gospoda
Jezusa Kristusa blagoslovi me, potrdi
me, varuj me hudega in pripelji me
v večno življenje. Amen.

39

Počeščenje

presvetega rešnjega Telesa pred sv. obhajilom.

1. Jaz verujem, da je tam, kjer
gledam podobo kruha, pričujoče Telo
in Kri Jezusa Kristusa. To je učil
moj Zveličar sam. Njegovih besed ne
ostane nobena neizpolnjena, prej mineta
nebo in zemlja. Z detinskim spoštovan¬
jem in z otročjo pobožnostjo hočem se
pripravljati na to slovesno opravilo, da
po vrednem vsprejmem svojega Boga.

2. Za večno življenje si me stvaril,
o Bog! ta tvoj očetovski namen naj ne
bo izgubljen nad menoj. Zdaj bom za-
užil Jezusovo Telo in Kri; Zveličar je
pa obljubil, da bo imel večno življenje,
kdor uživa njegovo Telo in pije njegovo
Kri. Nad njegovo obljubo ne smem in
ne morem dvojih. Trdno in neomah-
ljivo torej upam večno življenje.

3. Jezus Nazarenski! ti si dal na
križi svoje življenje za me. Prej si me
ljubil, preden sem zamogel jaz tebe
ljubiti. Ljubil si me, in iz ljubezni do

40

mene si poplačal odkupnino za moje
grehe, katerih jaz nisem mogel popla¬
čati. Mar ne bom tebe tudi jaz ljubil?
Zares te ljubim  iz vse svoje duše.
Ljubim te čez vse in darujem se tebi.
Zanaprej hočem biti le samo tvoj. O da
bi ta ljubezen storila me vrednega, da
prejmem ta presveti zakrament ljubezni!

4. O sveta večerja, v kateri se Kri¬
stus zauživa, spomin njegovega trplje¬
nja ponavlja, se duša z nebeško mi¬
lostjo napolni, in se zastava večnega
zveličanja podeli! Hvala tebi, večni
Bog! da vabiš tudi mene revnega in
zdaj skesanega grešnika na to večerjo,
pri kateri angelji strežejo.

5. Tvoje Telo, o Jezus! ki si je
daroval na Kalvariji; tvoja Kri, katera
je tekla na križi za odpuščanje naših
grehov: to se podaje moji duši v jed
in pijačo. Potrdi mojo vero v tvojo
besedo. Pomnoži moje upanje v tvojo
obljubo. TJžgi mojo ljubezen do tvoje
ljubezni. Moja vera naj nikdar ne oma¬
huje; moje upanje naj se nikdar ne

41

podira; moja ljubezen naj nikoli ne
ugasne. Amen.

Molitev

po vsprejeti presveti popotnici.

1. Zdaj, usmiljeni Zveličar! zdaj je
dokončano najimenitnejše delo mojega
zveličanja. Ti si nasitil mojo dušo s
kruhom angeljev; deležen sem postal
tvojega Telesa in tvoje Krvi. Tukaj v
sebi imam torej odkupnino za vse svoje
grehe. Tukaj v sebi imam pečat vsega
blagoslova in zastavo mojega zveličanja.
Kako naj tebi povrnem vse usmiljenje,
ki si ga meni skazal? Vzdigni se moja
duša, hvali Gospoda, opravljaj mu za¬
hvalno daritev! Res, to hočem storiti.
Mili moj Bog! ti si gledal moje mno¬
govrstne zmote, in si usmilil se mene;
odpustil si meni moje grehe, in si me
zopet vsprejel med svoje otroke. Gledal
si mojo slabost, opazil si mojo revnost,
in prišel si mi s kruhom močnih na
pomoč. Prav živo občutim, kako velika
je tvoja dobrota. Ponižam se pred tvo-

42

jim obličjem, in te zahvaljujem za tvojo
neskončno dobroto. Vsevedni Bog! to
niso same prazne besede. Ti gledaš
skrivnosti moje duše, zato tudi spoznaš,
da res tako mislim in tako čutim. Te
moje misli pa naj se spričajo z dejanjem.

Dokler si hodil še vidno po svetu,
rekel ti je Cahej, ko si stopil v njegovo
hišo: »Nisem več oni grešnik, kateri
sem bil prej; popraviti hočem, kar sem
zakrivil.« Tako je Cahej sebi v prid
obrnil tvoje obiskovanje. Enako čutim
danes tudi jaz, ker si ponižno prišel
pod mojo streho. Grešnik sem bil, zdaj
pa nisem več. Zdaj smem zopet za¬
upljivo povzdigniti k tebi svoj pogled,
in smem tebe zopet klicati: ljubi Oče!
Od zdaj me ne sme več ničesar ločiti
od tebe! Hudi vzgledi me ne bodo
več zvabili; nagnjenje do hudega me ne
bo več zmotilo; revno življenje in bridka
smrt me ne bosta več odstrašili od
dobrega. Po svoji moči hočem porav¬
nati, kar sem do zdaj hudega storil.
Na svoji postelji hočem z mirnim pre-

43

našanjem svojih bolečin povzdigovati
tvojo čast, katero sem tolikokrat ne¬
marno oskrunil v zdravih dneh. To
je moja odkritosrčna misel, katero iz¬
rekam pred sedežem vsevednega Boga,
katerega goljufati ni mogoče. Prosim
te, o Bog! daj mi, da se tudi nad me¬
noj dopolni, kar si rekel nekdaj Caheju:
»Danes je tej hiši zveličanje došlo!« Ne
hodi od mene; spremljaj me vselej na
tem revnem potovanji, da bom to tudi
v dejanji dopolnil, kar zdaj tako odkrito
obetam. Ostani pri meni, stanuj v
meni, da bom zanaprej reči zamogel:
»Jaz živim, pa ne jaz, temuč Jezus
Kristus živi v meni.« Amen.

2. Moj Bog, nebeški Oče in moj
Gospod! Ti si nam po svetem apostolu
Pavlu ukazal, da naj oznanjujemo Je¬
zusovo smrt, kolikorkrat uživamo nje¬
govo Telo in pijemo njegovo Kri. Ho¬
tel si doseči, da se pri božji mizi spo¬
minjamo Gospodove smrti, in da se
očitno spoznamo za učence svojega kri¬
žanega Odrešenika Jezusa Nazarenskega.

44

Za vse mnogotere dobrote, katere si mi
skazoval ves čas mojega življenja, po¬
sebno pa za današnjo milost po kateri
si dal Telo in Kri tvojega Sina moji
duši v jed in pijačo : za vse to te ne
morem zahvaliti bolj dostojno, kakor da
oznanjam smrt mojega Zveličarja bolj z
dejanjem ko z ustmi. Od danes naprej
hočem hiti, kolikor človek zamore, Je¬
zusu podoben. Prenašati hočem svojo
bolezen, kakor je Jezus prenašal svoje
bolečine. Ako se tebi dopade, da me
pokličeš s tega sveta: tedaj hočem tudi
jaz umreti, kakor je umiral pravični
Jezus. Kot srednik med nebesi in
zemljo je bil svojemu Očetu pokoren
do smrti na križi. Udati se božjim na¬
red bam, to naj bo tudi moje edino pri-
zadetje. V tem mojem sklepu naj me
potrdita Jezusovo Telo in njegova pre¬
sveta Kri.

Klečeč v vrtu Getzemani, obdan od
smrtnih težav, je molil Jezus k nebeš¬
kemu Očetu: »Oče! ne moja, temuč
tvoja volja naj se zgodi.« Enako hočem

45

tudi jaz moliti, kedar me obsujejo sti¬
ske in bolečine. Kedar se moja natora
ustraši bolečine in smrti, tedaj hočem
klicati: »Oče! trda je sicer tvoja roka,
ki me je zadela; pa ne moja, le tvoja
volja naj se zgodi.« K temu potrebu¬
jem tolažbe od zgoraj. Pošlji mi torej,
ljubi Jezus moj! z nebes onega angelja,
ki je tebe potrdil v smrtni bridkosti.
Ta sveti angelj naj tudi meni donaša
tolažbe.

Ti, moj Bog! si najhujše bolečine
prenašal tako pohlevno, da se nisi pri¬
tožil, da se nisi razsrdil, da si celo
ubijalcu odpustil. Iz same ljubezni si no¬
sil svoj težki križ na Golgato; ostal si
tih, kakor jagnje, ki se pelje v mesnico.
Tvoj vzgled, križani Jezus! naj bo tudi
moj vzgled, po katerem hočem svoje
dušne in telesne bolečine nositi z lju¬
beznijo, s pohlevnostjo in z udanostjo.
Le pridi, Tolažnik vseh žalostnih! meni
v pomoč, kedar začnem slabeti.

Ko si dopolnil voljo svojega Očeta
do zadnje pičice, zaklical si zmagovalno

46

na križi: »Dopolnjeno je!« Ko si to
zaklical, nagnil si glavo in umrl. Tako
umirati je tudi moja prisrčna želja.
S tem bi oznanjal tvoje trpljenje in
umiranje, dokler sam trpim in umiram.
Tebi podoben postati, to bodi moje prvo
in naj večje delo v žalostnih in veselih
urah, v življenji in smrti; s tem bom
obhajal tvoj spomin. O moj Bog! tako
sicer zdaj sklenem, pa vem, da sem
slaboten in tvoje pomoči potreben. Zato
se obračam do tvojega usmiljenja, in te
prosim po rešnjem Telesu Jezusa Kri¬
stusa: Podpiraj me s svojo milostjo in
dovrši v meni delo, ki ga je začela
tvoja ljubezen. Potem bom nekdaj tudi
jaz mirno reči zamogel: »Dopolnjeno je
delo, na katero si me poklical.« Amen.

3. Vsemogočni večni Bog! Nekdaj
si spolnil pobožno željo Simeonu, da
gleda pred svojo smrtjo Zveličarja. Tudi
si mu dal milost, da ni le samo videl
Jezusa, temuč ga tudi vsprejel v svoje
naročje. Danes si nasitil tudi moje go¬
reče želje po Jezusu. Moje oči so gledale

47

v podobi kruha tistega, pri čegar roj¬
stvu so zapeli angelji nebeško hvalnico:
»Čast bodi Bogu na višavah in mir
ljudem na zemlji!« Jaz nisem samo
gledal, tudi vsprejel sem njega, po ka¬
terem so očaki tako željno vzdihovali,
pa ga živega gledati niso zamogli. V
njegovem imenu se imajo ukloniti vsa
kolena. Simeon se je srčno veselil te
dobrote. Za njo je hvalil tvoje presveto
ime in je zaklical: »Zdaj naj mirno
umrje tvoj služabnik, ker sem na lastne
oči gledal tolažbo Izraelovo in zveličanje
vseh ljudstev.« Enako se danes tudi
jaz veselim, in se bom veselil ves čas
svojega življenja, da sem vsprejel pre¬
sveto rešnje Telo Jezusovo. Tudi jaz
povišujem tvoje sveto ime. Tudi jaz
zaupno izrečem: Zdaj, Gospod, stori s
svojim hlapcem po svoji volji, jaz sem
pripravljen na vse.

O zakaj sem do zdaj tako malo
cenil tvojo milost! Zakaj sem tako po¬
gosto sam izostajal od te mize angelj-
ske! O Gospod življenja in smrti! ako

48

mi povrneš telesno zdravje, potem naj
nadomesti moja gorečnost, kar je do
zdaj opustila moja mlačnost. Potem
hočem z drugimi kristjani večkrat pri¬
hiteti k tvoji mizi, kjer se deli Jezusovo
Telo in Kri. Tam hočem iskati moči
svoji slabosti, trdnosti svojim sklepom,
usmiljenja svoji revni duši. Hočem pa
tudi tako živeti, da vreden postanem,
večkrat zaužiti od tega svetega Telesa
in piti od te svete Krvi. Sprejmi, sveti
Oče! milostno ta moj sklep. Pomagaj
mi po svoji vsemogočni milosti, da ga
v dejanji spolnujem. Za to te prosim
po Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki
naj bo hvaljen od mene in vseh ljudij
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Počeščenje

presvetega rešnjega Telesa po svetem obhajilu.

1. Zdaj, o Gospod! si uslišal moje
želje, zdaj si me poživil z nebeškim
kruhom za večno življenje. Moli, moja
duša, v ponižnosti svojega Boga, saj v
tebi prebiva! Tebe so molili angelji,

49

preden si se učlovečil. Tebe so v
jaslicah počastili pobožni pastirci in mo¬
dri z Jutrovega kot svojega Boga. Tebi
bo na sodnji dan klicalo vse stvarjenje:
»Jezus, sin Davidov, usmili se nas!» V
duhu pokleknem pred teboj, zahvalim
te za tvoje dobrote in te molim z be¬
sedami svetega Tomaža: »Moj Bog in
moj Gospod!«

2. O Gospod Jezus Kristus! ti si
rekel svojim apostolom: »Mir vam za¬
pustim, svoj mir vam dam.« Ne glej
na moje grehe, temuč glej na vero tvoje
cerkve in daj moji duši oni mir in po¬
koj, ki ga svet ne more dati. Tako bom
voljno prestal dni bolečin, ki so prišli
nad me; tako bom obrnil čas poskušnje
v svoj dušni prid; in tako bom mirno
ter zaupljivo umirati zamogel, ko pride
tista ura, katero si meni odmenil.

3. Tvoje Telo, Jezus Kristus! katero
sem zaužil, in tvoja sveta Kri, od katere
sem pil, naj mi nikdar ne bodeta v
sodbo in pogubljenje, temuč naj obva¬
rujeta mojo dušo za večno življenje.

Gospod, teci mi pomagat! 4

50

4. Gospod Jezus Kristus, ki si se
daroval na križi svojemu nebeškemu
Očetu! ti si postavil presveti zakrament
rešnjega Telesa v večen spomin svoje
ljubezni do nas in v večen spomin svoje
smrti za nas. Ti se daruješ še zdaj po
mašnikovih rokah svojemu nebeškemu
Očetu kot naš srednik in pomočnik.
Očisti po tem svojem presvetem Telesu
in po tej svoji presveti Krvi mojo dušo
vseh grešnih madežev! Potem darujem
tudi jaz samega sebe tebi v prostovoljno
daritev. Potem tudi jaz nikdar ne bom
pozabil tvojih svetih zapovedij. Hva¬
ležno se bom spominjal tvojega trplje¬
nja in tako se storil deležnega sadh
tvoje smrti.

5. O Jezus, ti dobri pastir vseh
duš! zapustil si drago odkupljeni čredi
v živež svoje Telo in svojo Kri; ostani
vselej pastir moje duše, saj je tudi iz¬
med tvoje črede! Pasi jo s svojo mi¬
lostjo, saj si jo danes potrdil s svojimi
milostmi. Tako si se zedinil z menoj,
kakor to zamore storiti le samo tvoja

51

vsemogočnost. Ne loči se več od mene,
da se tudi jaz ne bom več ločil od
tebe. Kot dobra ovčica tvoja hočem
vselej slušati samo tvoj glas.

Molitev bolnika,

kateri ne more vsprejeti svetega obhajila.

O Bog! čegar usmiljenje ne gleda
toliko na naše dejanje, kolikor na našo
resnično voljo: ti si gledal resnično vo¬
ljo Abrahamovo, da tebi daruje svojega
sina Izaka, in zaradi te trdne volje si
ga blagoslovil. Danes glej tudi na mojo
resnično željo, vsprejeti Jezusa v najsve¬
tejšem zakramentu. Jaz sem ubog gre¬
šnik; zato si želim Tistega, ki me je
odrešil na svetem križi. Jaz sem re¬
ven in zbegan človek; zato želim vspre¬
jeti Jezusa, pri katerem najde vsak re¬
vež tolažbo in pomoč. Jaz sem slaboten
in ubožen človek; zato si želim kruh
angeljski, ki je res pravi živež naših
duš. Jaz želim zaužiti presveto Telo in
piti presveto Kri Jezusa, mojega Zve¬
ličarja.

4 *

52

O Bog! dopolni to željo mojega
srca, saj veš, da je resnična. Ako si
pa tako odločil, da se ne dopolni ta
moja želja: takrat mi pošlji vsaj ono
tolažbo, oni mir srca in vse one mi¬
losti, katere si obljubil tistim, ki s tr¬
dno vero in čistim srcem vsprejemajo
Jezusovo Telo in Kri. Posveti, potrdi,
potolaži, blagoslovi mojo dušo ravno
tako, kakor da bi bil po vrednem pre¬
jel Jezusa v najsvetejšem zakramentu.
On je sama svetost; on je blagoslov
sveta; on je moč slabih; on je tolažba
žalostnih; on je pomoč vsem tistim, ki
v njega verujejo, v njega upajo, njega
ljubijo. Amen.

Molitev

pred vsprejemom zakramenta svetega olja.

O Bog, ki po očetovsko skrbiš za vse
človeške potrebe! ti nisi pozabil posebnih
želj bolnikov, temuč si njim v tolažbo
postavil zakrament svetega olja. Zares
božja je ta beseda, ki si jo nam govoril
po ustih svojega svetega apostola Jakoba:

53

»Ako je kdo bolan med vami, naj po¬
kliče mašnike cerkve k sebi, da naj
molijo nad njim in ga mazilijo z oljem
v imenu Gospodovem. In molitev vere
bo pomagala bolniku, in Gospod bo
dal, da bo njemu boljše, in če je v
grehih, mu bodo odpuščeni.« Bolan
ležim na postelji, in kaj zamorem v
tej žalostni uri storiti druzega, kakor
pribežati k tistemu pripomočku, kate¬
rega si postavil bolnikom v mir in
zveličanje? Res, Gospod! to hočem
storiti. Prejeti hočem ta sveti zakra¬
ment z živo vero na tvojo božjo besedo,
s trdnim upanjem na tvojo obljubo, s
pravo ter znotranjo žalostjo nad svo¬
jimi grehi.

Daj mi, o Bog! da postanem dele¬
žen vseh onih milostij, katere si nam
dati obljubil po tem svetem zakramentu.
Povrni mi zdravje, ako je koristno mo¬
jemu zveličanju, da še dalje živim; pa
ne moja, le tvoja volja naj se zgodi
tudi v tej reči. Daj mi milost potrp¬
ljenja in stanovitnosti, da v svojih bo-

54

lečinah ostanem po otročje udan v tvojo
presveto voljo. Obvaruj mojo dušo muke
obupljivosti; brani od mene grozeči strah
pred smrtjo in sodbo; pomagaj mi, da
bom vsak čas z mirno dušo pripravljen
na vse to, kar ti meni pošlješ. Odpusti
mi, usmiljeni Oče! vse moje grehe, ka¬
tere zdaj še enkrat iz srca obžalujem.
Odpusti mi vse, kar sem kedaj hudega
storil po svojih peterih počutkih. Očisti
mojo dušo vseh ostankov ali nasledkov
greha, da tebi dopadem. Po svojem
apostolu si ti obljubil, da bo molitev
vere bolniku pomagala, da mu hočeš
odložiti, da mu hočeš grehe odpustiti,
če jih na sebi ima. V to tvojo besedo
verujem, v to tvojo besedo upam. Naj
ne propade moja vera, in naj se ne
podre moje upanje. Za to te prosim
po Jezusu Kristusu, ki je na svetu
usmiljeno ozdravil toliko bolnikov, to¬
liko žalostnih napolnil z nebeško to¬
lažbo, toliko grešnikom ljubeznivo grehe
odpustil. Amen.

55

Molitev

po vsprejetem zakramentu svetega olja.

K tebi, o Jezus, tolažba trpečih!
vzdiga se zdaj moja duša s hvaležnim
občutkom. Zdaj me ne plaši več misel,
da bi stopil nepripravljen pred tvojo
sodbo. Zdaj imam dosti srčnosti in
moči, da tvojo sveto voljo popolnoma
spolnujem. Pokliči me, in prišel bom,
kamorkoli me povabiš. Ukaži mi, in
ubogal bom, čeravno bi uboganje se
zdelo meni pretežko. Tako sem pomir¬
jen, tako sem potrjen, tako sem utola-
žen po tej milosti, katero sem prejel
v zakramentu svetega olja.

Ljubi Jezus! kako bi mogel jaz
revni človek tebi povrniti vse dobrote,
katere si meni skazal? Dokler bom živ,
hvalil bom tvoje presveto ime. Sredi
svojih bolečin bom s pobožnim Jobom
klical: »Češčeno bodi ime mojega Boga,
ki me kaznuje, ker me ljubi.« Ako se
mi pa vrne zdravje, potem naj bo vsak
trenutek tebi posvečen in odločen po¬
višanju tvoje časti. Potem hočem ginje-

56

nega srca opravljati tebi zahvalne mo¬
litve in spoznati pred vsem svetom, da
si ti storil z menoj ta čudež svoje mi¬
losti. Ge si pa v svojem večnem sklepu
odločil, da me v tej bolezni pokličeš s
tega sveta: tudi to razsodbo mirno po¬
slušam in jo voljno vsprejmem. Moja
smrt naj bo moja zahvalna daritev za
vse tvoje mnogoštevilne in velike do¬
brote. Tvoja milost o Bog! je poro¬
dila meni takšne misli; tvoja milost naj
me ohrani v taki udanosti do zadnjega
vzdihljeja. Tako se hočem obnašati,
tako hočem misliti, in teh milostij no¬
čem več izgubiti. Amen.

Opomin "bolniku,

oskrbljenemu s st.  zakramenti umirajočih.

Ljubi brat v Kristusu! Zdaj si spre¬
jel vse pripomočke zveličanja, katere je
postavil Jezus bolnikom v tolažbo in s
katerimi pride sv. cerkev bolnikom na
pomoč. Skesano si se spovedal svojih
grehov in si prejel sveto odvezo, katera
je po Jezusovih besedah potrjena tudi

57

v nebesih. Izbrisani so torej vsi madeži
duše, da je zdaj Bogu dopadljiva in
za nebesa pripravljena. Najžlahtnejšo
zastavo blažene neumrjočnosti imaš v
sebi in pri sebi, — samega Jezusa v
presvetem zakramentu rešnjega Telesa,
katero si zdaj prejel. Veseli se tega,
zakaj tebi veljajo besede Jezusove:
»Kdor je moje Telo in pije mojo Kri,
ima večno življenje, in jaz ga bom obu¬
dil poslednji dan; on ostane v meni in
jaz v njem.« Noben strah, nobena plaha
malosrčnost te ne sme več zbegati. Ako
je Bog z nami, kdo bo zoper nas? —
Sprejel si tudi zakrament svetega olja
in ž njim posebno milost božjo, da Bogu
dopadljivo prenašaš svojo bolezen in se¬
danje nevarne dni. Zato si maziljen na
svojih počutkih.

Tako si prejel, mili brat! tri svete
zakramente, ki služijo bolnikom v dušno
pomoč. Veruj besedi našega Zveličarja,
ki obljubuje večno življenje in nebeško
srečo. Zaupaj v usmiljenje tistega, ki te
je očistil, poživil in potrdil v svetih

58

zakramentih. Oživi gorečo ljubezen do
milega Boga, ki ti daje svoj obilni bla¬
goslov! Potem pa daruj sebe in svoje
bolečine tistemu, ki se je daroval za nas
iz ljubezni na križi. Mirno in potrpe¬
žljivo prenašaj poskušnjo, katero ti je
Beg poslal. Molitev Jezusova na Oljski
gori bodi tudi tvoja molitev, kedar te
silijo bolečine in te objema žalost. »Oče«,
— tako vzdihuj — »težka je tvoja roka,
ki me je zadela. Grenek je kelih, ki
mi ga piti daješ. Vendar naj se ne
spolni moja volja, če ni ob enem tudi
tvoja volja. Le tvoja volja naj se zgodi,
ne moja!« Milost Jezusa Kristusa, katero
si prejel v svetih zakramentih, naj te
ohrani in potrdi v takih mislih. Oče
nebeški pa, ki vidi vse naše življenje,
naj krepča in tolaži tvojo dušo ob urah
bolečin in samote. Amen.

Drugi del.

Priprava na krščansko trpljenje in srečno smrt.

Jutranja molitev bolnikova.

I.

moj Bog in moj Oče! po tvoji
dobroti sem preživel žalostne ure
■  samotne noči. Nov dan mi podaješ.
da si nabiram novih zaslug za več¬
nost. K tebi se vzdiga moja duša
in tebi daruje zahvalno molitev jutra¬
njo. Tvoja sveta beseda me uči, da za¬
stonj čuva človeško oko, če nas ti ne

varuješ. Da torej ob urah nepokojnega
spanja in bolečega bedenja ni postala
moja duša malosrčna; da zdaj še di¬
ham in živim ter z novim dnevom

60

uživam novih dokazov tvojega očetov¬
skega varstva: vse to je samo delo
tvoje tolažbe in tvojega usmiljenja. Mar
ne bom tebe, ki me tako po očetovo
varuješ, prisrčno zahvalil za to dobroto?
Ničesar nimam, o Bog! kar bi ti za-
mogel darovati v zahvalno daritev; samo
svoje srce imam, ki je udano tvoji pre¬
sveti volji, in ki tebi daruje vse bole¬
čine minule noči. Z zaupanjem položim
to srce na tvoj oltar, sprejmi je do¬
padljivo.

Sicer sem vesel hitel na svoje delo,
kedar sem se zbudil iz sladkega spanja;
zdaj si pa odmenil meni drugo opra¬
vilo. Ti hočeš, da naj bolečine, katere
mi pošiljaš, nosim in prenašam stano¬
vitno, pohlevno in potrpežljivo; to naj
bo torej moje delo za današnji dan.
Vse težave, ki me bodo danes zadele,
hočem vsprejeti iz tvoje očetovske roke
z otročjo ljubeznijo in pokornostjo. Ne
glej, o Bog! na glas moje telesne na-
tore, ki se upira boleči bolezni; glej
na mojo dušo, katera vse tvoje naredbe

61

kot svete spozna in časti! Trpeti ho¬
čem, kakor je trpel Jezus; pa tudi mo¬
liti hočem, kakor je molil Jezus : »Oče,
vzemi ta kelih od mene, pa ne moja
volja naj se zgodi, temuč tvoja.« Jaz
hočem tako trpeti, kakor je tvoja volja,
da trpim. Srčno hočem hoditi po tem
trnjevem potu, ker me samo ta pot
pripelje do tebe.

Tako sem sklenil in tako sem se
odločil; ti pa, usmiljeni Bog! pridi v
žalostnih in bridkih urah meni v po¬
moč. Tolaži me s svojo božjo tolažbo,
da bo to moje trpljenje tebi v čast in
meni v dušno zveličanje. Naj postanejo
ti dnevi bolezni za me šola poboljšanja.
Naj živim ali naj umrjem, vodi me ti
po svoji presveti volji. Varuj mojo dušo
malosrčnosti, nepotrpežljivosti in vsega
hudega. Tako bom po svojem trpljenji
vreden postal, da nekdaj pridem v ono
stanovanje, ki ga je pripravil Jezus za
svoje prijatelje. Amen.

62

II.

Jezus, Tolažba vseh žalostnih, ki si
sam v molitvi prečul veliko nočij in
prestal marsikatero bridko uro: zdaj
pribežim k tebi, ko se zbudim po bo¬
lečinah pretekle noči k novemu življenju.
Ne vem sicer, kaj je sklenila o meni
čuječa milost tvoja; pa dobro vem, da
kar Bog stori, vse prav naredi. Zatega-
voljo se vsega izročam tvoji očetovski
volji in tebi darujem vse, kar bom čez
dan po tvoji volji trpljenja prestal.

Vsak oddih naj oznanjuje čast mo¬
jega Stvarnika. Vsak vzdihljej naj se
vzdiga do tebe, usmiljeni Oče! Vsaka
bolečina naj bo v dar podana tebi, ki
si iz ljubezni do mene umrl strašne
smrti na križi. Ako me hočeš poklicati
s tega sveta, potem naj le razpade to
trohljivo truplo, in naj začnem živeti
večno življenje. Če se pa dopade tvoji
neskončni modrosti, da danes polajšaš
moje bolečine in mi daješ veselih ur,
potem bom jasno pričal in z veselim
srcem klical: »Dober in usmiljen je

63

moj Bog, v katerega verujem, v kate¬
rega upam, katerega ljubim in molim.«
Ako pa moram po tvojem božjem sklepu
tudi danes piti grenki kelih trpljenja:
pa naj se zgodi tvoja presveta volja.

Tvoja podoba, križani Jezus! naj
mi bo vselej pred očmi, da bom tudi
jaz trpel tako potrpežljivo, tako pohlevno,
tako udano v voljo nebeškega Očeta,
kakor si ti trpel. Vsevedoči Bog! ti
gledaš mojo slabost, ti poznaš mojo
revnost; zato tolaži me ti, ki si bil sam
tolažen od angelja, ko si za nas krvavi
pot potil! Potrdi me ti, ki veš po lastni
skušnji, kako se godi trpečemu. Tvoja
milost naj blagoslovi ta moj sklep, ki
ga v tej jutranji uri sklepam pred tvo¬
jim obličjem. Potem bom na večer
mirno reči zamogel, da nisem trpel za¬
stonj. Tam v bukvah večnega življenja
so zapisane bridke ure tega dneva.
Tam se bo nad menoj spolnila tudi
tvoja obljuba: »Blagor žalostnim, ker
oni bodo potolaženi.« Amen.

64

Večerna molitev bolnikova.

I.

»Ostani pri nas, o Gospod! zakaj
že se mrači.« Tako so prosili Jezusa
njegovi učenci, ko jih je gnala neka
notranja moč, da naj ne pustijo od
sebe nepoznanega spremljevalca. Enako
molim tudi jaz ob konci tega dneva:
»Gospod, ostani pri meni, zakaj noč se
bliža, in v teh samotnih urah mi je
treba tvoje pomoči in tvoje tolažbe.«

Velika je tvoja dobrota, o Bog!
brezkončno je tvoje usmiljenje. Iz same
ljubezni nam pošiljaš trpljenje, in težko
zadeva tvoja roka one, katerih se ho¬
češ usmiliti. S to tolažilno mislijo skle¬
pam današnji dan. Bil je dan trpljenja
za me, pa tudi dan tvojega usmiljenja
čez me. Dan žalosti je bil za moje telo,
pa tudi dan srečnega vojskovanja moje
duše za večnost. Oh kako pa zamorem
zahvaliti tebe za ljubeznivo skrb, ki je
po očetovsko varovala mene bolnika!
Ako je bilo moje današnje trpljenje do¬
padljivo tvojim božjim očem: vzemi je,

65

usmiljeni Oče! kot zahvalo za tvoje
dobrote, kot zadostilo za moje grehe,
kot zasluženje za večno življenje.

Ako pa današnjega dneva nisem
preživel popolnoma po tvoji presveti
volji; ako sem imel premalo zaupanja
v tvojo vsemogočnost; ako sem bil
premalo udan tvojim dobrotnim na-
redbam; ako sem se dal po malosrč-
nosti in bolečinah zapeljati v nezado¬
voljnost in nevoljo; ako onim, ki so
bili okoli mene, nisem dajal lepega
vzgleda krščanske krotkosti; ako v svoji
bolezni nisem po svoji moči poviševal
tvoje časti pred ljudmi: pa mi od¬
pusti, nebeški Oče! po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem.

Glej, Oče! tvoj otrok skesanega srca
kliče usmiljenja; ne zavrzi mojih po¬
nižnih prošenj. Obvaruj me tudi to noč
vsakega greha. Daj mi sladko spanje,
pa odpddi od mene vse strahove, ki
bi znali vznemirjati mojo dušo. Ako
pa mora tudi ta noč biti za me noč
trpljenja, tedaj mi pošlji od zgoraj

Gospod, teci mi pomagat! 5

66

tolažbe in pomoči. Podpiraj s svojo
vsemogočnostjo moje moči, da ne ob-
nemorem v svoji slabosti. Z otročjim
zaupanjem v tebe naj mirno prenašam
vse bolečine in bridkosti, v jutro pa
naj se zopet razveselim tvoje usmiljene
ljubezni. Te milosti te prosim, nebeški
Oče! po Jezusu Kristusu, sredniku na¬
šem, ki je sam občutil bolečine na duši
in na telesu, in torej po lastni skušnji
potrpljenje ima z vsemi, ki trpijo. Amen.
ii.

Povsod pričujoči in usmiljeni Bog,
ki ne spavaš in ne dremlješ: glej na
liho revo bolnikov tudi v temni noči,
ko je zaprto vsako človeško oko. Kdor
v tebe veruje in v tebe upa, ta najde
pri tebi tolažbo, čeravno ga ne sliši no¬
beno človeško uho, in čeravno ga ne
miri noben prijateljski jezik. Kako to¬
lažilna je za me ta misel zdaj, ko se
bliža noč, in ko jaz ne vem, kaj ti na¬
meravaš z menoj. Zato se vsega izro¬
čim tvoji previdnosti in tvojemu usmi¬
ljenju. Stori z menoj po svoji presveti

67

volji; le daj mi tudi milost, da dopol¬
nim tvojo voljo z otročjo pokornostjo.
Tvoje vsevideče oko naj čuva nad me¬
noj , da ne prilazi v mojo dušo nobena
pregrešna misel, da ne užali malosrčnost
moje duše, da ne pride nobena nestrp-
Ijiva beseda iz mojih ust, Daj mi tudi
takrat, kedar moja natora v dolgi noči
vzdihuje pod težo trpljenja, uživati oni
mir, ki ga svet ne more dati, temuč
ga da le prisrčno zaupanje v tvojo po¬
moč. Tvoji sveti volji se celoma vsega
izročim. Ne glej na čute mojega telesa,
glej samo na voljo moje duše. Jaz ho¬
čem vse trpeti, kar ti hočeš, in tako
dolgo trpeti, dokler ti hočeš. Ta moja
volja naj velja, druga nobena!

O moj Jezus! ki si v svojem trp¬
ljenji sam prestal bolečo noč brez spa¬
nja: ti bodi vzgled in ravnilo mojemu
trpljenju v tej noči in ves čas mojega
življenja. V duhu hočem gledati na te,
kedar moja duša tolažbe prazna postaja.

Marija, mati mojega Zveličarja in
tudi moja mati! usmili se svojega ča-

68

stilca v tej žalostni uri. Izprosi meni
milost potrpljenja in moči ter udanosti,
da bi tudi jaz zamogel trpeti, kakor si
ti trpela. Voljno, Bogu udano in stano¬
vitno naj bo vse moje trpljenje.

Tudi vašemu varstvu, sveti angelji
božji! priporočam svojo dušo in svoje
telo. Vaši čuječi skrbi je izročil sam
Bog nas slabotne ljudi. Zatorej odstra¬
nite od mene vse, kar bi zamoglo sla¬
biti mojo vero v Boga, moje zaupanje
v Boga, mojo ljubezen do Boga.

Se vi svetniki in izvoljenci božji,
ki stojite pred božjim obličjem, izprosite
meni milost, da se za nebesa dobro
vojskujem, da veren ostanem svojemu
Bogu, da srečno končam tek svojega
življenja, in da pridem med vašo zve¬
ličano družbo. Tam bi rad z vami Bogu
čast in hvalo prepeval vekomaj. Amen.

Tri božje čednosti.

Vera.

Zapisano je: »Kdor veruje v Boga
in Jezusa Kristusa, zadobil bo večno

69

življenje.« Po veseli večnosti poželi tudi
moja duša. Poslušaj torej, vsemogočni
Bog! ponižno izpoved moje vere, ki jo
spoznam pred teboj. Jaz verujem in za
resnico spoznam, da je en sam Bog, ki
vse vidi in vlada. Kako bi bil jaz zdaj
nesrečen brez te resnice! Koga bi kli¬
cal na pomoč, ako ne bi vere imel, da
je en Bog nad nami? Pred kom bi
odkrival svoje srce, ako ne bi bilo tebe,
mojega Boga?

Verujem in za resnico spoznam, da
je Bog pravičen sodnik, ki vse dobro
plačuje in vse hudo kaznuje; če pla¬
čilo ali kazen ne pride na tem svetu,
pa gotovo pride v prihodnjem življenji.
Dan sodbe bo torej dan vsestranskega
povračila. Veseli se, moja duša! tam
zadobiš tudi ti tolažbo, in tudi tebe
čaka tam plačilo.

Verujem in za resnico spoznam, da
je Jezus Kristus pravi Bog, rojen iz
Marije Device, Zveličar moj in vsega
sveta; da je zavoljo naših grehov trpel
na telesu in na duši, kar noben človek

70

pretrpeti ne more; in da je umrl naj¬
strašnejše smrti samo za to, da nas
zedini s svojim nebeškim Očetom. Hvala
tebi, božji Zveličar! večna hvala tebi
za to veliko daritev ljubezni. Tvoje ime
je sicer prevzetnim neumnost, neumnim
pa kamen spodtike: meni pa bodi čast
in tolažba, da spadam med spoznavalce
križanega Jezusa Nazarenskega.

Verujem v sveto, krščansko, kato¬
liško cerkev. Za resnico spoznam, da si
ti, o Bog! jej obljubil in dal pomoč
svetega Duha, in da je pozidana na
trdno skalo, katere ne bo podrlo vse
brezbožno prizadevanje pekla in hu¬
dobnih ljudij. Vse to verujem, ker to
uči cerkev božja kot božjo besedo. Vero
te cerkve spoznavam z ustmi in srcem;
njene nauke spoštujem, dokler bom živ.

Vse to verujem otroško ponižno. »Bog
reče«, to mi je zadosti, da verujem, če¬
ravno tega s svojim umom ne bi mogel
spreumeti. Ti, o Bog! si večna resnica,
ki nikogar ne goljufaš; ti si tudi večna
modrost, ki se goljufati nikomur ne daš.

71

Vse to verujem trdno in neoma-
hljivo. Sveti mučeniki so rajše na mo¬
rišči umirali, kakor da bi zatajili Je¬
zusa. Tudi jaz, o Bog! sem pripravljen,
da prej dam svoje življenje, kakor da
bi se odpovedal Jezusu, njegovemu
nauku in njegovi cerkvi.

Nebeški Oče! ohrani in pomnoži v
meni to vero. Njena luč naj mi sveti
na težavnem in motnem potu zemelj¬
skega življenja. Njena moč naj me po¬
trjuje v mojem trpljenji. Njene obljube
naj me tolažijo ob uri moje smrti. Ta
vera naj me spremlja, dokler ne pri¬
dem tja, kjer bom v družbi tvojih svet¬
nikov to gledal, kar zdaj s trdno vero
objemam.

Upanje.

Spoznavam, o moj Bog! da sem po¬
gosto in hudo se pregrešil; jaz pa tudi
vem, da bi to bila moja največja pre¬
greha, ako bi nad tvojim usmiljenjem
obupal. Zato, moj Bog! pokleknem v
duhu z otročjim zaupanjem pred sedež
tvojega usmiljenja.

72

Po zasluženji Jezusa Kristusa upam,
da si mi odpustil vse moje grehe, ka¬
tere zdaj in brez prenehanja obžalujem.
Kedarkoli torej se spominjam s trepe¬
tom in strahom svojih storjenih grehov,
vselej me tolaži sveto upanje, da so moji
grehi meni odpuščeni, in da so izbri¬
sani pred tvojim božjim obličjem.

Od tvoje dobrote upam zadobiti tvojo
milost, brez katere ničesar za večnost
zaslužnega ne morem storiti. Brez tvoje
milosti tudi ne morem doseči svojega
namena, kateremu sem stvarjen na ta
svet. To tvojo milost pa trdno upam
zadobiti od tvoje neskončne dobrote.
Kedar me torej žali in plaši spomin
moje slabosti, tedaj naj me povzdigne
in potrdi upanje na tvojo vsemogočno
milost.

Upam še tudi milost stanovitnosti v
dobrem do zadnjega diha. Izgubljene
bi bile za me, o Bog! vse druge mi¬
losti tvoje, ako bi mi manjkalo zadnje
vseh milostij, stanovitnosti do konca.
Nikdar nočem izgubiti tolažilnega upanja,

73

da mi dodeliš tudi to milost, ko jem¬
ljem slovo od tega življenja.

Po tem nemirnem in revnem živ¬
ljenji upam, da pridem v večno mirno
in večno srečno življenje. To upanje,
da bom večno živel, naj zmaga ves
strah pred časnimi težavami in pred
smrtjo. V tem upanji se hočem mirno
bližati svoji smrti.

Tudi vse upam, kar zamore upati
otrok od svojega Očeta, odrešenec od
svojega Odrešenika, in kar si nam ti
obljubil po Jezusu Kristusu Gospodu
našem. Vse to upam zares s prav trd¬
nim zaupanjem.

O Bog! kedar mi tvoja previdnost
pošlje križe in težave, kedar obložiš mojo
dušo s težkim križem zapuščenosti, tudi
takrat hočem moliti: »V tebe, o Gospod!
sem zaupal, moje zaupanje ne bo pro¬
padlo.« Ti, ki si vse to obljubil, si vse¬
mogočen ; tvoja vsemogočnost zamore
spolniti vsako tvojih obljub. Ti si ne¬
skončno dobrotljiv; tvoja dobrota hoče
vsako dano obljubo spolniti tudi v de-

74

janji. Ti si zvest v svojih obljubah;
tvoja zvestoba bo zares tudi spolnila,
kar si nam dobrotno obljubil.

Glej, o Gospod! na to trdno in ne-
omahljivo podlago stavim svoje upanje.
To upanje naj me spremlja po vseh
nevarnih potih pozemskega življenja ter
naj obvaruje mojo dušo obupljivosti in
malosrčnosti. Daj mi potrpljenje v te¬
žavah in tolažbo pri umiranji, da pri¬
dem tja, kjer bom v družbi tvojih iz¬
voljenih dosegel, kar zdaj tako trdno
zaupam.

ljubezen.

Da naj tebe, svojega Boga, ljubim
iz vsega srca in iz vse duše, to je tvoja
prva in največja zapoved. Ravno to dolž¬
nost občuti v sebi tudi vsako nepokvar¬
jeno srce. Mar ne bo ljubil otrok svo¬
jega Očeta, stvar svojega Stvarnika, od-
rešenec svojega Odrešenika? Jaz tebe
res ljubim čez vse. Ljubim te kot naj¬
večjo in najbolj ljubeznivo dobroto. Zu¬
naj tebe ni je dobrote, ki bi mogla uto-
lažiti mojo dušo. Pripravljen sem, tebi

75

darovati vse, kar imam. Tebi priporočam
v dar svojo časno srečo in celo svoje živ¬
ljenje. Vedno sem pripravljen, vse za¬
pustiti in vsemu se odreči: le samo tebe
nočem zapustiti, in tebi se nočem odreči.

Zdaj te ljubim s hvaležno in otročjo
ljubeznijo; o da bi te bil ljubil ves čas
svojega življenja! Ti si se mene usmilil,
ko sem bil izgubljen; ti si me ljubil,
preden sem jaz tebe ljubiti zamogel; ti
si poslal svojega edinega Sina, da me
reši večnega pogubljenja. On je zadostil
za moje grehe, ker je za me trpel in
umrl; on je poplačal odkupnino za moje
grehe, kar jaz nikoli ne bi bil zamogel
storiti. Kar je v meni in krog mene,
vse mi jasno oznanjuje to resnico, da
je naš Bog zares Bog ljubezni, da je
neskončno dobrotljiv in usmiljen. Ali
bi mar zamogel tebe imenovati svojega
Očeta, ako ne bi te ljubil, kakor tvoj
otrok? Moj Bog! jaz tebe ljubim. Ne
smrt s svojim strahom, niti bolezen s
svojo bridkostjo me ne bodete odvrnili
od ljubezni do tebe.

76

Tudi svojega bližnjega hočem ljubiti,
ker ga ti ljubiš. Iz srca odpuščam vsem
svojim sovražnikom, kakor si tudi ti
meni odpustil. Tako mislim, o Bog! in
ravno ljubezen je stvari la v meni te
misli. Ohrani in pomnoži v meni to sveto
ljubezen. Povzdigni pa tudi v meni čute
ljubezni, da te bom ljubil z ono čisto
ljubeznijo, s katero te ljubijo sveti an-
gelji tvoji in vsi izvoljeni tam v nebesih.

Vaja udanosti v božjo voljo.

Zdaj se moje telo vojskuje z dušo,
zdaj sem podjan med življenje in smrt,
zdaj mi minjuje časnost in se bliža več¬
nost. Sam ne vem, česa bi zdaj posebno
prosil; zato se izročim tebi, o Bog! ka¬
kor se dete izroči svojemu skrbnemu
očetu. Tvoja modrost mi je odmenila to
bolezen, tvoja vsemogočnost mi je to
trpljenje naložila, in tvoja ljubezen je
vodi v zveličanje moje duše. Ali mar
ne bom se zaupal največji modrosti,
mar ne bom se izročil najvišji ljubezni,
mar ne bom se podvrgel vsemogočnosti

77

božji ? O Bog! moja duša se vzdiga nad
čute mojega telesa in tebi kliče: Zgodi
se tvoja volja, neskončno modri Bog!
ker ti sam veš, kaj mi je dobro. Zgodi
se tvoja volja, vsemogočni Bog! zakaj
zastonj bi se upiral tvoji vsemogočnosti.
Zgodi se tvoja volja, usmiljeni Bog! ker
tvoje očetovsko srce z menoj vselej to
namerava, kar je za me najboljše.

Jaz verujem v nauk Jezusa Naza¬
renskega, križanega. On je trpel za me
najbridkejšo bolest; jaz pa mar ne bi
hotel prenesti nobene nadloge iz ljubezni
do njega? Najnedolžnejši Jezus je v naj¬
večji bridkosti se izročil volji svojega
Očeta; jaz grešnik pa ne bi hotel voljno
nositi svojih dosti manjših bolečin? Od
Jezusa se hočem učiti in ž njim moliti:
»Ne moja volja, Oče! le tvoja volja naj se
zgodi!« Tako hočem trpeti, kakor je trpel
Jezus; in tako se hočem podati v tvojo vo¬
ljo, kakor je to storil Jezus. Glej, nebeški
Oče! daritev leži na oltarji, tebi jo darujem.

Abrahamu je sicer krvavelo srce, pa
vendar je pokorno hitel na goro, da tebi

78

daruje lastnega sina. Enako sem tudi
jaz pripravljen, da tebi darujem svoje
življenje. Vzemi je, saj je tvoje; od tebe
je imam, tebi je dam. Ako pa hočeš
podaljšati moje življenje, pa bom hvalil
tvoje sveto ime. Abel je odbral tebi v
daritev najboljše izmed svoje črede;
enako darujem tebi tudi jaz najboljše,
kar imam, — svojo voljo. Zanaprej bodi
samo ta volja v meni, da sem tvoji volji
po vsem pokoren. Dopadljivo vsprejmi,
o Bog! ta moj dar, kakor si nekdaj do¬
padljivo vsprejel Abeljnovo in Abraha¬
movo daritev. Zavoljo Jezusa Kristusa
potrdi me v tej moji udanosti do konca
mojega življenja. Vse svoje križe in te¬
žave naj bi prenašal v voljni pokornosti
do tebe in v ljubezni do bližnjih. Nekdaj
pa naj bi svoje življenje sklenil s to mislijo:
»Naj se zgodi z menoj volja mojega Boga«.

Darovanje samega sebe.

Moj Bog in Stvarnik! kaj imam, kar
ne bi bil od tebe vsprejel? in kaj bi
tebi daroval, kar ne bi bila tvoja last-

79

nina? Ponižno torej pokleknem pred tvo¬
jim obličjem in spoznam svojo revnost.
Ker pa zaupam tvoji obljubi, da imaš do-
padanje nad daritvami, ki se ti podajejo
v Jezusovem imenu; zato darujem tebi
samega sebe v imenu svojega Zveličarja,
ki se je za me daroval na križi.

Tebi darujem vse svoje misli.
Samo na tebe, svojega Boga, svojega
Stvarnika, svojega Dobrotnika misliti;
tvojo čast na zemlji po svoji moči po¬
vzdigovati ; po vsem tvoje ljubezni vred¬
nega se delati: to naj bo moje resnično pri-
zadetje, in to naj bo zanaprej namen mo¬
jega življenja. Tvoja milost pa naj mi po¬
maga, da dopolnim to daritev svojih mislij.

Tebi darujem svojo bolezen in
vse svoje bolečine.  Tvoje sv. ime,
ki sem ga prej tako pogosto onečastil,
naj bo zdaj od mene s tem počeščeno,
da potrpežljivo trpim. S tem naj zado¬
stim tvoji pravici, katero sem tako po¬
gosto žalil s svojimi grehi. Vsprejmi
dopadljivo, o Bog! ta dar spokornega
srca in daj mi svojo pomoč, da vse

80

bolesti prenašam spokorno in tebi v
čast stanovitno.

Tebi darujem tudi vse svoje živ¬
ljenje,  tirjaj ga od mene, kedar ho¬
češ, pripravljen sem, tebi ga dati. Ne
želim toliko živeti, kolikor želim tebi
služiti z večjo gorečnostjo. Svoje dano
pohujšanje želim poravnati z lepimi vz¬
gledi. Svoje mnogotere grehe želim tu¬
kaj pokoriti in sebi še nabirati zaslu-
ženja za večnost, To je, o Bog! moja
daritev, katero ti danes darujem v imenu
Jezusa, tvojega Sina. Ne zavrzi je, in
potrdi me s svojo milostjo, da si ohra¬
nim take misli danes ta dan in ves čas
svojega življenja. Amen.

Molitev

ob uri zapuščenosti.

Vsemogočni Bog! močno si me po¬
nižal in hudo me je zadela tvoja roka.
Spomin na te in upanje na tvoje bla¬
žene obljube sta me do zdaj tolažila v
vsem mojem trpljenji. Moja duša je za¬
jemala iz tega spomina spodbudo in moč

81

do potrpljenja, do veselja in do miru
celo ob urah bolečin. Zdaj pa mi od¬
tegneš še to tolažbo; — to me boli
in plaši.

Vem sicer, da me ljubiš, pa vendar
ne morem najti v tej ljubezni tolažbe
in polajšanja za se. Spominjam se sicer
tvojih prijaznih obljub, pa vendar ne
občutim v njih tvoje prijazne tolažbe.
Užaljen ležim tukaj in vzdihujem pod
težo trpljenja: »Moj Bog, moj Bog, za¬
kaj si me zapustil?« Moje žalovanje pa
se ne sme prevreči v nevoljne pritožbe;
saj sem zaslužil to tvojo očetovsko ka¬
zen. Oh kako nepremišljeno sem po¬
zabljal ob dneh svojega zdravja prijaz¬
nih resnic svete vere. Kako redko sem
iskal pri tebi prave tolažbe, katere svet
ne more dati. Zdaj spoznam, da moje
srce ne more živeti brez tebe in tvoje
pomoči. Glej, Gospod! to svojo sedanjo
zapuščenost vsprejemam v zasluženo ka¬
zen za to, ker sem tebe tako brezskrbno
pozabil. Zdaj čutim, kako močno mi je
potreba mojega Boga. Iz globočine svoje

Gospod, teci mi pomagat! g

82

užaljene duše kličem k tebi: »Usmili
se mene!«

Oče vseh ljudij, Tolažnik žalostnih!
jaz prosim svoji revni duši samo ene
tolažbe. Samo edin opomin tvojega sve¬
tega Duha daj mojemu žalostnemu duhu.
Samo eno kapljico iz neizmernega stu¬
denca svoje tolažbe podeli mojemu ob¬
upnemu srcu. Ako le hočeš, pa so usli¬
šane moje najbolj goreče želje, in usli¬
šane so tudi prošnje mojih domačih.
Potrti zaradi mojega bolehanja molijo
in prosijo usmiljenja za me. Nebeški
Oče! zavoljo svojega Sina, ki je za nas
umrl na križi, ne glej brezsrčno naših
solz. Ne bodi gluh za naše prošnje, te-
muč pošlji mi pomoči, preden obupam.
Ako si pa v svoji previdnosti sklenil,
da naj trpim to trpljenje, potem naj se
zgodi tvoja volja, ljubi Oče! saj sem
tvoj otrok. Tudi Jezusu je bila odme-
njena enaka dušna žalost in zapuščenost.
»Moja duša je žalostna do smrti,« tako
je rekel Zveličar, ko se mu je bližal čas
trpljenja. Še na križi, kratko pred svojim

83

umiranjem, je zbral vse svoje moči in
je glasno zaklical: »Moj Bog, moj Bog,
zakaj si me zapustil!« Tako je prelju-
beznivi Jezus, božji Sin in naš Zveličar,
sam občutil največjo žalost in zapušče¬
nost. Na njegovo podobo hočem torej
obračati pogled. Od križanega Zveličarja
hočem se učiti otročje udanosti v tvojo
presveto voljo. Po tvojem vzgledu hočem
tudi jaz mirno nositi svojo bolečo za¬
puščenost, dokler ne pride oni prijazni
čas, ko boš mojo žalost spremenil v
lepo veselje, in ko boš obrisal vse solze
lega časnega življenja.

Vaja zaupanja na božjo previdnost.

Moj Bog! tvojo previdnost oznanju¬
jejo vse stvari na zemlji, in ponižno jo
molijo vsi angelji v nebesih. Zapustil
si nam v svoji dobroti tolažilni nauk,
da tvoja previdnost skrbno čuva nad
ljudmi. Usliši mojo ponižno prošnjo, ko
zdaj v svoji bolezni verno zaupam v
tvojo previdnost, in te prosim tolažbe
in polajšanja. Po besedah svetega pisma

6 *

84

skrbiš, ti Stvarnik vseh stvarij, za živ¬
ljenje vsake živali. Jaz pa nisem le tvoja
stvar, jaz sem tudi tvoj otrok. Koliko
bolj bo torej skrbelo tvoje srce za moje
življenje in za vse moje dejanje. Ti me
ne zapustiš na moji postelji, da bi se
mi godilo tako tja v en dan. Tvoje oko
gleda vse moje bolečine, tvoje uhd sliši
vse moje vzdihe, tvoja previdnost vodi
vso mojo bolezen tebi v čast in duši
moji v zveličanje.

»Vsi lasje naše glave so prešteti,«
pravi Jezus. Prešteto je tudi vse trplje¬
nje, ki sem ga prestal od svojega roj¬
stva do sedanje ure, in ki ga bom še
prestal do svoje smrti. Zato se z otro¬
čjim zaupanjem podajem v božjo pre¬
vidnost, zato mirno nosim svoje sedanje
trpljenje, in zato se ponižno izročam bo¬
žjemu varstvu. Vsevedni Bog! ti si od¬
ločil tek mojega življenja, dokončaj ga
tudi po svoji neskončni modrosti. Daj
mi to milost, da živo čutim resnico, da
se ničesar ne zgodi brez tvoje volje.
To prepričanje poživi v meni, kedar mi

85

upada srce, kedar mi peša udanost, ke-
dar se podira moj mir. Tvoje naredbe
naj vselej ponižno molim, čeravno jih
moj razum ne more spreumeti, in če¬
ravno se dozdevajo mojemu srcu pre¬
ostre. Tako naj se dopolni nad menoj
apostolova beseda: »Onim, ki Boga lju¬
bijo in njegovi previdnosti zaupajo, se
steka vse v dobro, tudi umreti jim je
dobiček.« Amen.

Molitev

za milost srečne smrti.

O božji Zveličar! ki si po svojem
umiranji na križi nam dal lep vzgled
srečne smrti: k tebi se vzdiga moja
duša, da izprosi od tebe zadnjo vseh
milostij, srečno smrtno uro, ki bo od¬
ločila za vso večnost.

Do živega si čutil smrtni strah, po¬
sebno tam klečeč na Oljski gori; po¬
polnoma v voljo nebeškega Očeta udan
si trpel najbridkejšo smrt za grehe vsega
sveta. Daj tudi meni milost, da stano¬
vitno zmagam strah pred smrtjo, in da

86

smrt voljno prevzamem v pokoro za
svoje grehe. Ko si umiral, spominjal si
se svojega nebeškega Očeta in utolažen
si rekel: »Oče, v tvoje roke izročim
svojo dušo!« Opomni tudi mene v tej
imenitni uri, da imam dobrega Očeta
v nebesih. Kedar me plaši pogled tro¬
hljivosti, potrdi me z mislijo, da me
čaka večno življenje. Poživi v meni tudi
to resnico, da mi smrt le pot odpira
do nebeškega Očeta. Smrt bodi meni
le angelj miru, ki me kliče z dela na
počitek, z vojske na zmago, z nevar¬
nega potovanja tja v pravo domovino.
Ko otemnijo moje oči, ko obnemore
moj jezik, takrat mi daj še toliko moči,
da svojo dušo povzdignem do svojega
Boga in rečem: »Oče, v tvoje roke iz¬
ročim svojo dušo!«

O Jezus, moj križani Zveličar! ti si
še le takrat izdihnil svojo dušo, ko si
po pravici zamogel reči: »Dopolnjeno
je.« Kako pa je z menoj? Z žalostnim
srcem spoznam, da moje življenje ni
bilo vselej življenje pravičnega. Vendar

87

po tvojem neskončnem zaslnženji upam,
da so mi grehi odpuščeni, in da uča¬
kam srečno smrtno uro. Zato ponižno
prosim tebe, ljubi Jezus! daj mi svojo
pomoč, da svoje grehe tukaj pokorim,
da tvojo voljo zvesto dopolnim in da se
dobro pripravim za svojo pot v večnost.

Ljubi Jezus! ti si molil k svojemu
Očetu: »Oče! jaz hočem, da so tam, kjer
sem jaz, tudi tisti, katere si mi dal.«
Tudi jaz sem izmed tistih, katere ti je
Bog Oče izročil. Tudi mene si odrešil
po svojem trpljenji, zato usmili se mene
v smrtni uri. Pomagaj mi, da se srečno
vojskujem za nebeški dom. Daj mi to
veselje, da po smrti pridem tja, kjer ti
sediš v časti svojega Očeta. Tam ni več
trpljenja, tam biva samo večno veselje in
pokoj. Tudi ti Marija, sveta Mati božja!
prosi za me zdaj in ob moji smrtni uri.
Amen.

Molitev

k blaženi Devici Mariji.

Živo zdaj občutim, da je vse v božjih
rokah, kar se bo zgodilo z menoj. Prav

88

iz srca mi prihaja želja, da naj bi nebo
in zemlja prosila za me. In kam se naj
obrnem za božjim Očetom in za njego¬
vim usmiljenim Sinom, da dobim po¬
moči? Najprej se obračam do tebe, bla¬
žena Mati mojega Zveličarja! Angelj
Gabriel te je nagovoril »milosti polno«,
ker mu je Bog tako ukazal. »Tolažnica
žalostnih, pribežališče grešnikov, pomoč¬
nica umirajočih« imenujemo tebe mi kri¬
stjani, ker nas sveta cerkev tako uči.
Glej, božja Mati! jaz sem tudi tvoj otrok.
Z otročjim zaupanjem kličem tebe v po¬
moč. Ne zavrzi tega mojega zaupanja,
potem bom na tvojo priprošnjo vsprejel,
česar moja slaba molitev ne more doseči.

Jaz sem krščen na vero v odpuščanje
grehov, vstajenje mesa in večno življenje.
Izprosi mi od Boga to milost, o Marija!
da me vera v odpuščanje grehov obva¬
ruje vse malodušnosti; da me upanje
na vstajenje života tolaži ob žalostnih
urah; da me trdno pričakovanje več¬
nega življenja spremlja v večnost. Jaz
sem krščen na presveto ime Jezusa Kri-

89

stusa. Z ustmi in srcem spoznavam vero
v tistega, katerega si ti, o Mati Marija!
nosila pod svojim srcem. Tam pred se¬
dežem svojega Sina bodi moja priproš-
njica, da nad menoj ne bode izgubljena
moč njegovega imena in cena njegove
predrage krvi.

O Marija! podpiraj mojo molitev s
svojo mogočno priprošnjo. Prisrčno pro¬
sim daru krotkosti v svoji sedanji bo¬
lezni. Prosim tudi potrpežljivosti v svo¬
jem dolgotrajnem bolehanji. Vzdihujem
za milost mirne udanosti v voljo ne¬
beškega Očeta. Pomagaj mi, o Marija!
Od Boga mi izprosi tisto krotkost, po¬
trpežljivost in udanost v božjo voljo, s
katero si nekdaj ti prenašala svoje trp¬
ljenje. Kedar me pretrese spomin na
svoje drage, katere tukaj žalostne za¬
puščam: tedaj naj prešine mojo dušo
spomin na to, o Marija! kar si ti trpela,
ko je umiral Jezus pred tvojimi očmi.
Tudi ta misel naj me v smrtni uri to¬
laži, da bom svoje drage zopet videl
pred božjim obličjem.

90

Preblažena Mati! posebno se ti pri¬
poročam za čas svojega umiranja. Ne
zapusti me v tem najimenitnejšem tre¬
nutku mojega življenja, da dobro boju¬
jem zadnji boj. in da srečno končam
svoje življenje. Tako postanem vreden,
priti v kraj večnega miru, kjer ti uživaš
večno plačilo svojih čednostij. Amen.

Molitev

k svetemu angelju vari h u.

Tvoja očetovska ljubezen, o Bog!
je dala vsakemu človeku od prve nje¬
gove ure svetega angelja  var  ih  a.
Po tvojem usmiljenji spremlja tudi mene
tak prebivalec nebes, da se ne pogubim
na svojem nevarnem potu v večnost.
Radostnega srca te zahvaljujem, nebeški
Oče! za to tvojo skrb. Odpusti mi, če
sem do zdaj premalo spoznal to tvojo
milost, in če sem prešerno se odmikal
od pota, po katerem me je vodil tvoj
sveti angelj. Zanaprej me ne boste več
gnali svojeglavnost in strast, ne več
meso in kri. Zanaprej naj me vodi vselej

91

samo tvoj sveti angelj, kateremu si me
izročil. Tebi, o Bog! se ves izročim.

Sveti angelj Najvišjega! trd je boj,
ki ga bojujem za sveta nebesa. Tvoje
varstvo naj me potrdi, da zadobim ke-
daj venec zmage. Angelj je spremljal
mladega Tobija na potovanji  ter
ga srečno zopet pripeljal do njegovega
očeta. Tudi ti, zvesti spremljevalec mo¬
jega življenja! stoj mi vselej ob strani
in pripelji me do mojega Očeta v ne¬
besih, kjer je tvoja in moja domovina.
Angelj je po ukazu Gospodovem varo¬
val Daniela v levnjaku.  Tudi mene,
sveti angelj varih! je tvojemu varstvu
izročil sam Bog, ki je stvaril naju oba.
Pomagaj mi torej zmagati vse zapreke
mojega zveličanja in reši me iz rok
mojih sovražnikov. Dobodi mi te dve
milosti, da stanovitno prenašam bolečine
bolezni in da srčno premagam strah pred
smrtjo. Redar mi srce upada, opominjaj
me na večno domovino, kjer se povrača
vse dobro in kjer nobene solze ni. An-
gelj je nosil molitve pobožnega

92

Tobija pred vsemogočnega Boga. Re¬
dar torej Bogu tožim svoje težave, ke-
dar tiho vzdihujem k svojemu Bogu.
kedar skrite solze točim na samem,
kedar svoje bolečine darujem Bogu, ke¬
dar obžalujem svoje grehe in kedar Bogu
obetam poboljšanje: tedaj nosi tudi ti,
varih moje duše! vse vzdihljeje in mo¬
litve moje pred sedež vsemogočnega Boga.
Naj bi vse to bilo po tvoji prošnji Bogu
dopadljiva daritev. Angelj je potrdil
Jezusa na Oljski gori,  ko je za nas
krvavi pot potil. Potrdi in potolaži tudi
mene ob uri moje zapuščenosti. Pristopi
mi ob uri mojega umiranja, da bo zadnja
moja vojska se srečno skončala. Angelji
so nesli dušo ubozega Lazarja,
ko je zamrl, na kraj zveličanih. Tudi
ti, iz nebes poslani varih moje duše!
spremljaj jo pred sodbo, ko se razve¬
žejo njene telesne vezi. Postavi jo pred
božjega Sodnika in bodi moj srednik,
da najdem milost in usmiljenje.

Vsi angelji stojte pred božjim
obličjem  in hvalite večnega Boga. Ti

93

sveti varih moje duše! pripelji me med
vas na oni srečni kraj, kjer z nebeškim
petjem častite našega Stvarnika: »Svet,
svet, svet je Gospod Bog Sabaot! Nebo
in zemlja sta polna njegove časti.« Amen.

Gospodova molitev

za bolnike premišljevana.

»Oče naš!«  — Kako to dobro de
mojemu srcu, da v bolezni smem Boga,
Stvarnika nebes in zemlje, imenovati
svojega Očeta. Ne plaši se, moja duša!
ako v stiskah večkrat ne veš, kaj in
kako bi prosila. Bog, katerega moliš, je
tvoj Oče. On ve, česa ti pomanjkuje,
zatč pride svojim bolnim otrokom v
pomoč. Z otročjim zaupanjem se izro¬
čam vsega tvoji ljubezni in srčno kli¬
čem k tebi: Pomagaj mi v bolezni, ti,
moj ljubi Oče!

»Kateri si v nebesih.«  — Tam v
nebesih sediš na sedeži svoje časti, krog
tebe pa pojejo angelji: »Svet, svet, svet
je Gospod Bog Sabaot; nebo in zemlja

94

sta polna njegove časti.« Tam je dom
zveličanih, kjer tebe gledajo v večni časti
od obličja do obličja. Od tam se usmiliš
solz nadlegovanih sirot in tam poslušaš
njih prošnje. Zatorej hočem ob uri svo¬
jih bolečin vzdigati svoje srce in svoje
oči k nebesom. Moč in srčnost daje naj
mi misel, da tam v nebesih prebiva vse¬
vedni Bog, ki vse dobro plačuje, ki je
meni naložil tudi to trpljenje. Tam v
nebesih je moja domovina, v katero
nekdaj pojdem na večni mir in pokoj.

»Posvečeno bodi tvoje ime!«  — O
da bi tebe, ljubi Oče! in Jezusa Kri¬
stusa, katerega si poslal, ves svet spo¬
znal in častil! O da bi jaz in da bi
vsi ljudje s pokornostjo do tvojih za-
povedij poviševali tvojo čast! Glej, to
je prva želja mojega srca; to je prva
prošnja moja. Usliši jo, usmiljeni Bog!
zavoljo svojega presvetega imena spolni
jo meni v tolažbo. V bolezni, seveda,
ne morem tvojega imena častiti z no¬
benim očitnim dejanjem; pa vendar naj
tvoje ime hvalim s stanovitnim prena-

95

šanjem vsega, kar mi pošlješ bridkega.
Nikdar nočem mrmrati nad tvojimi na¬
red bami, naj bi me telesno še tako bo¬
lele. V ponižnosti poljubljam tvojo oče¬
tovsko roko, ki me tepe samo zatega-
voljo, da se poboljšam. Na glas spozna¬
vam, kako dober, kako usmiljen si ti,
naš Bog, ki nam sicer bolezni pošiljaš,
pa nam tudi s svojo tolažbo pomagaš,
da je stanovitno prestanemo. O da bi
jaz ob uri svoje smrti zamogel z Jezu¬
som reči: »Oče, poveličal sem tebe na
svetu; dopolnil sem delo, ki si ga meni
naročil.«

»Pridi k nam tvoje kraljestvo /« —
Po tem kraljestvu zveličanih vzdihuje
vsa moja duša. Saj sem tvoj otrok, ne¬
beški Oče! otrok pa sme prositi za svoj
delež. Oh kdaj bo dokončana ta vojska,
da stopim kot zmagovalec v deželo več¬
nega plačila? Oče! ne daj, da bi jaz bil
v  vojski premagan; ne daj, da bi izgubil
svojo srčnost. Le tako postanem vreden,
da se kedaj večno veselim v tvojem kra¬
ljestvu milosti in zveličanja. Tvoje kra-

96

ljestvo naj pride k vsem ljudem in naj
pride tudi k meni, potem bodo izbri¬
sane vse moje solze, poplačano bo vse
moje trpljenje, in moja žalost se bo iz-
premenila v večno veselje. O Bog! kako
mirno vendar človek trpi, ako zaupa na
obljube, katere nam daje sveta vera.
Hvala tebi, večni Bog! za to sveto vero,
ki tolaži bolnika z veselim pogledom v
večnost.

»Zgodi se tvoja volja, kakor v ne¬
besih, tako na zemlji. « — Oče nebeški!
tvoja volja je, da zdaj bolan ležim. Daj
mi tudi moč in trdnost, da tako trpim,
kakor je tvoja volja, in da tako dolgo
trpim, dokler je tvoja volja. Daj mi tudi
tisto srečo, da spolnujem tvojo voljo na
zemlji tako voljno, tako veselo in tako na¬
tanko, kakor jo spolnujejo angelji in svet¬
niki v nebesih. To naj bo moja služba,
o Bog! katero v bolezni tebi darujem; naj
tebi tak oltar in taka daritev dopade!

»Daj nam danes naš vsakdanji
kruh!«  — Tako moli sveta cerkev
vsakega dne, nebeški Oče! da nam

97

podaješ vsakdanji živež. Daj ga vsem
mojim znancem, daj ga siromakom in
ubožcem, daj ga vsem ljudem. Jaz sem
pa v svojem trpljenji lačen še druzega
kruha. Lačen sem nebeškega kruha, o
katerem Jezus pravi: »Kdor je od tega
kruha, vekomaj ne bo umrl.« Nebeški
Oče! Ta dušni živež tisti uživa in ta
obljubljeni kruh neumrjočnosti tisti
prejema: kdor veruje v tebe in v tvo¬
jega Sina Jezusa, kdor zaupa v tebe in
v tolažilne besede Jezusove, kdor za¬
povedi tvoje spolnuje v ljubezni do tebe,
in kdor tako pripravljen prejme pre¬
sveto Rešnje Telo. Naj torej, o Bog!
v tej veri nikdar ne omagujem v naj-
hujših skušnjavah; naj v tem zaupanji
nikdar ne obupam v največjih boleči¬
nah; naj mi ta goreča ljubezen nikdar
ne ugasne ob času hude skušnjave.
Daj mi ta nebeški kruh danes in vse
dni mojega življenja. Daj mi ga tudi
ob uri moje smrti, da se moja duša
okrepča za tukajšnje kratko trpljenje in
za prihodnje večno življenje.

Gospod, teci mi pomagat!

7

98

» Odpusti nam naše dolge, kakor tudi
mi odpuščamo svojim dolžnikom /« —
Kako bi bil jaz grešnik žalosten, ako
ne bi me učil ljubi Jezus sam, da imam
verovati v odpuščanje grehov. V tej veri
kličem prav z vsem zaupanjem: »0 Bog,
odpusti mi moje grehe!« Stvarnik moj,
odpusti grehe svoji revni stvari! Oče
moj, odpusti grehe svojemu skesanemu
otroku! Odpusti mi grehe zavoljo pre¬
drage krvi Jezusove! Tudi jaz odpuščam
vsem, ki so me kedaj razžalili. Ako bi
v tem trenutku slovo jemal od tega
sveta, ne bi vzel s seboj v večnost no¬
bene mržnje do bližnjega. O Bog! ti
gledaš moje srce in veš, da resnico go¬
vorim. Še v smrtni uri molim s svo¬
jim Zveličarjem: »Oče, odpusti vsem, ki
so me razžalili.« Daj jim znotranji mir
vesti in blagoslovi je. S svojo milostjo
gani tudi srca vseh, katere sem jaz
kedaj razžalil, da meni odpuste. Meni
pa daj umirati s to tolažbo, da so mi
odpuščeni vsi moji grehi, in da sem
spravljen z Bogom in z vsemi ljudmi.

99

»ln ne vpelji nas v skušnjavo !« —
Prosim te, nebeški Oče! odvrni od mene
vse skušnjave. Ker se pa poganjam tudi
za tisto krono, katera je obljubljena samo
zmagovalcem, ki so se srčno vojskovali:
zatd prosim še tiste milosti, da v skuš¬
njavi nikdar ne obnemorem. O Bog!
če hočeš s trpljenjem mene poskusiti,
ali sem udan v tvojo božjo voljo, ali
sem pokoren tvojim zapovedim, ali sem
trden v danih obljubah: pa naj se zgodi
tvoja presveta volja. Samo ne dopusti
večjih težav, kakoršnih nositi zamorejo
moje moči. Ves čas mi pošiljaj iz nebes
toliko moči in stanovitnosti, kolikor je
potrebujem v svoji slabosti. Ako si skle¬
nil, o Gospod! da dalje časa bolujem,
naj se tudi zgodi tvoja volja. Le te mi¬
losti te prosim, da me ne zapelje v greh
dolgi čas bolezni, ali hude njene bole¬
čine. Naj se dopolni nad menoj očetov¬
ski namen, s katerim si mi naložil se¬
danjo bolezen. Po trpljenji naj postane
moja ljubezen do tebe čistejša, moja po¬
trpežljivost popolnejša, moje vojskovanje

7 *

100

za večnost bolj zaslužno. To milost mi
dodeli, o Bog! po Jezusu Kristusu, ki
nas je učil moliti k tebi: »Ne vpelji nas
v skušnjavo«. O božji Zveličar! ki si
se zavoljo nas skušati dal, ti si tudi v
smrtnem boji krvav pot potil: zato bodi
ob uri skušnjave moj vzgled, kako naj
se vojskujem zoper skušnjave in je tudi
premagam. Le tako bom kedaj vreden
postal, uživati sad svoje vojske tam v
nebesih.

»Temuč reši nas hudega! Amen .« —
Kje pa bi iskal pomoči v tej solzni do¬
lini, kjer nas obsipa toliko dušnega in
telesnega trpljenja, če ne pri tebi, sveti
Oče vseh ljudij! Ti gledaš skrite solze
in čuješ tiho vzdihovanje, preden ga
potožimo tebi. Po svoji previdnosti nam
pošlješ kako trpljenje, po svoji vsemo¬
gočnosti pa ga nam znaš zopet vzeti.
Zato kličem zaupljivo k tebi: Oče, reši
me vsega hudega; reši me šibe bolezni,
s katero si me obiskal; povrni mi spet
zdravje, ako spoznaš, da ga bom pora¬
bil tebi v čast in sebi v zveličanje. Daj

101

mi to milost, da bom hvaležno hvalil
tvojo usmiljeno dobroto, če uslišiš mojo
prošnjo; daj mi pa tudi tisto milost,
da bom ponižno molil tvojo pravično
naredbo, ako mi ne odvrneš tega čas¬
nega trpljenja. Samo ene reči te pro¬
sim, usmiljeni Oče! odvrni od mene
največje hudo na svetu, reši me greha.
Obvaruj tudi mojo dušo vse malosrč-
nosti, kedar se spominja grehov, katere
je že davno in srčno obžalovala. Moje
zaupanje v tvojo usmiljeno ljubezen naj
se ne omaja nikdar. Pa ne prosim za
sebe samega, temuč prosim za vse ljudi
in posebno za bolnike. Usmili se jih.
polajšaj jim bolečine, ozdravi jim rane;
tolaži žalostne, osrči slabotne, da bodo
tako vsi ljudje molili in hvalili tvoje
usmiljenje. Amen.

Nekaj tolažljivih izrekov sv. pisma.

1. Sin človekov je prišel iskat in
zveličat, kar je bilo izgubljenega. (Luk.
19 , 10 .)

102

2. Zdravi ne potrebujejo zdravnika,
ampak bolni. Nisem prišel klicat pravičnih,
ampak grešnike k pokori. (Luk. 5,31.32.)

3. Kakor je Oče mene ljubil, tako
sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji
ljubezni. (Jan. 15, 9.)

4. Vemo pa, da njim, ki Boga lju¬
bijo, vse k dobremu pomaga. (Rim. 8,28.)

5. Sveti Duh podpira našo slabost;
ne vemo namreč, kaj bi prosili, kakor
se spodobi; sam Duh pa prosi za nas
z neizrekljivimi vzdihljeji. (Rim. 8, 26.)

6. Kliči me ob dnevi bridkosti: re¬
šil te bom! (Ps. 49, 15.)

7. Gospod potrpežljivo ravna z nami,
ker noče, da bi se nekateri pogubili,
temuč da bi se vsi k pokori obrnili.
(II. Petr. 3, 9.)

8. Vso svojo skrb zvrnite na Go¬
spoda , ker njemu je skrb za vas.
(I Petr. 5, 7.)

Kratko premišljevanje

Jezusovega trpljenja

za vsak dan čez teden.

V nedeljo.

Kako strašno trpi Jezus na Oljski gori.


Zgodba.

jj reden je začel ljubi Jezus trpeti,
| hotel je še zadnjikrat jesti s svo-
^ mi učenci velikonočno jagnje in ž
l'k  njimi prvikrat obhajati sveto večerjo.

Ko je oboje preijubeznivo dokon¬
čal, šel je ž njimi na vrtič Getzemani.
Tam jim reče: »Ostanite tukaj, dokler
ne pridem spet nazaj. Jaz grem dalje,
da opravim svojo molitev. Molite tudi
vi, da v skušnjavo ne padete.« Potem

104

je šel Jezus malo naprej, da začne svoje
bridko trpljenje. Samo Peter, Janez in
Jakob, ki so bili priče njegovega izpre-
menjenja na gori Tabor, so smeli biti
tudi priče njegovega trpljenja na Oljski
gori. Tukaj je napadla najsvetejšega in
najbolj nedolžnega Jezusa taka strahota
in dušna bridkost, da je milo zaklical:
»Moja duša je žalostna do smrti.« V
tej žalosti zapusti Jezus te tri svoje
apostole, gre še nekoliko dalje, pade
na svoje obličje in moli: »Moj Oče!
ako je mogoče, vzemi to trpljenje od
mene; pa ne moja, le tvoja volja naj
se zgodi.« Zdaj vstane od molitve in
gre nemiren in dušno pobit k svojim
apostolom, ko da bi hotel pri njih to¬
lažbe iskati. Oni pa spijo; in to pre¬
trese njegovo užaljeno dušo. »Simon«,
reče Petru, »ti si mi prej tako zvesto
zatrdil svojo udanost, zdaj pa je tebi
ena ura preveč, da bi molil z menoj?
Gujte in prosite Boga, da ubežite bli¬
žajoči se nevarnosti! Pri vsej voljnosti
duha je telesen človek vendar le slab.«

105

Tako je Zveličar za trenutek pozabil
svoje lastno trpljenje, pa je mislil na
to, kaj čaka apostole. Ker pa še ni
dotrpel, zato je pokleknil še enkrat in
je ponovil svojo prošnjo do nebeškega
Očeta. Angelj z neba se približa, da ga
potolaži. Pripravil je Jezusa na še hujše
trpljenje, zakaj žalost doseže zdaj naj¬
večjo stopnjo. Jezus se začne potiti
kakor mrlič, in pot mu pada na tla,
kakor srage krvi. Takrat je občutila
človeška natora Jezusova ves smrtni
strah, vso žalost in bridkost, katero ob¬
čuti človek, kedar umira.

Nauk,

1. Najnedolžnejši in Najsvetejši je
moral trpeti največjo in najbolj bolečo
smrtno bridkost. Ali mar smem jaz greš¬
nik nestrpno zavreči božjo roko, ako mi
pošlje trpljenje, ki sem ga zaslužil?

2. Grozno trpljenje, še več pa grehi
celega sveta so težili Jezusa. Ti so uz-
ročili njemu ne samo bridke solze, ka¬
kor nekdaj čez Jeruzalem, temuč krvav

106

pot, ki je kapal na zemljo. Ali mar jaz
ne bi točil solz žalosti zavoljo svojih
lastnih grehov, katerih je veliko število?

3. Kaj je počel Jezus ob času svoje
največje dušne bridkosti? Molil je k svo¬
jemu Očetu. Tudi jaz hočem ob uri svo¬
jega trpljenja moliti k Bogu. V dneh svoje
bolezni hočem pri Bogu iskati pomoči.

4. Jezusova molitev je bila uslišana.
Angelj je prišel, da ga potolaži. Nebeški
Oče tudi mene ne bo zapustil brez to¬
lažbe, ako v njega zaupam. Moja po¬
moč je v imenu Boga.

5. Kako je molil Jezus? Med naj¬
večjo zapuščenostjo se je izročil v voljo
svojega Očeta. Njemu enako hočem
tudi jaz moliti. Klicati hočem, da naj
se mene Bog usmili in me reši trp¬
ljenja. Pa tudi to hočem Boga prositi,
da se naj nad menoj ne zgodi moja,
temuč njegova volja.

Molitev.

O Jezus! kedar koli se spominjam
groba, in me obide groza pred smrtjo;

107

kedar koli me v tej bolezni napade
bridka ura žalosti in zapuščenosti: vse¬
lej naj mi živo stopi pred oči tvoja ža¬
lost na Oljski gori, tvoj krvavi pot in
tvoja bridka smrt. Daj mi, da si dobro
v srce vtisnem tvoje srčno bojevanje,
tvoje boleče žalovanje, tvoje prisrčne
prošnje, tvojo udanost v voljo nebeš¬
kega Očeta. Daj mi, da tudi jaz stano¬
vitno molim kakor ti, in da tudi jaz
voljno trpim kakor ti. Tvoja milost in
tvoj vzgled naj me potrdita v mojem
trpljenji, s trpljenjem pa naj si zado-
bim večno življenje. Amen.

V pondeljek.

Kako se je obnašal Jezus, ko so ga ujeli.

Zgodba.

Že je prestal ljubi Jezus največje
smrtne težave. Vrača se k apostolom,
ki še zmirom spijo. »Prišla je ura«, jim
reče, »da bo Sin človekov dan grešni¬
kom v roke. Glejte, že se bliža izda¬
jalec.« Komaj je to izgovoril, že so se

108

prikazali biriči z orožjem in svetilnicami,
da bi Jezusa ujeli. Judež izdajalec je
bil njih vodja. Pokazal jim je pot na
ta samotni kraj in je dogovoril ž njimi
znamenje: »Kogar bom poljubil, tistega
primite.« Strašen je bil ta napad, pa
Jezus je šel trumi mirno naproti in je
z jasnim glasom vprašal: »Koga pa
iščete?« Poznali ga niso, Judež pa še
ni dal svojega znamenja, zato so vsi
zavpili: »Jezusa Nazarenskega!« Gospod
jim z božjim glasom reče: »Jaz sem.«
Te besede Jezusove so se vsi ustrašili.
Kakor od strele zadeti so popadali na
tla. Ko so se malo oddahnili, vprašal
je Jezus drugič z milim glasom: »Koga
pa iščete?« Odgovorili so zopet: »Jezusa
Nazarenskega!« Gospod jim zdaj po¬
hlevno reče: »Saj sem vam povedal, da
sem jaz. Storite z menoj, kar vam je
ukazano; vendar pustite v miru te, ki
so pri meni.« Zdaj stopi Judež pred
Jezusa, rekoč: »Pozdravljen bodi, uče¬
nik!« potem ga poljubi. Milo pogleda
Jezus izdajalca in mu užaljen reče:

109

»Prijatelj! čemu si prišel, ali s poljubo-
vanjem izdaješ sina človekovega?« Zdaj
obstopijo Jezusa biriči, ga povežejo in
odpeljejo. Jezus pa molči, mirno se da
vezati in odpeljati. Zavrnil je še celd
naglega Petra, ki ga je hotel z mečem
braniti. Rekel mu je: »Misliš li, da mi
je orožja treba v bran? Saj bi lahko
prosil svojega Očeta in več ko dvanajst
legijonov angcljev bi mi poslal, da me
varujejo. Potem pa ne bi se zgodilo to,
kar pismo o meni prerokuje, da mo¬
ram trpeti.« Tako srčno gre Jezus svo¬
jemu trpljenju naproti.

Nauk.

1. Minula je Jezusu ura naj večje
srčne bridkosti. Prosil je sicer ravno¬
kar prav iz srca, naj gre mimo njega
to trpljenje, zdaj pa mu gre neustrašen
naproti. Potrpi tudi ti, moja duša! v brid¬
kih urah svojih bolečin. Po božji dobroti
se bliža tudi tebi srečni dan veselja.

2. Jezus je prostovoljno trpel. Po
sami svoji besedi: »jaz sem« podrl je

110

že celo trumo sovražnikov na tla. Kako
lahko bi se jim bil izognil, ako bi bil
le hotel. Tega pa ni storil, temuč rekel
jim je: »Jaz sem tisti, katerega iščete.
Storite z menoj, kar je vam ukazano.«
Legijoni angeljev so mu stali na pomoč,
ko bi hotel se jih poslužiti. Pa tega ni
storil. Dal se je prostovoljno povezati
in kakor jagnje v mesnico peljati. Čemu
pa to? Ker je taka bila volja nebeškega
Očeta. To je povedal Jezus sam. — Ta
nebeška mirnost mojega Zveličarja naj
mi bo vzgled v moji bolezni. Da trpim
po volji svojega nebeškega Očeta, ta mi¬
sel naj pomiri mojo telesno občutljivost
in naj me ukrepi za večje zatajevanje
samega sebe.

3. Ko preti Jezusu naj večja nevar¬
nost, še takrat ne pozabi svojih učen¬
cev. Njih varnost ga bolj skrbi ko lastna
nevarnost. Sebe samega izroči rokam
svojih sovražnikov, pa prosi za svoje
učence. Še celo svojega izdajalca pri¬
jazno nagovori in srčno želi, rešiti ga
pogubljenja. — O ljubezen, da je ni

111

enake! Kako bi jaz kedaj obstal pred
tvojo sodbo, ako bi neprijazno ravnal z
onimi, ki so blizo mene ali me obisku¬
jejo. Vračati jim hočem njih ljubezen
tudi z ljubeznijo in z vso mogočo skrbjo
za njih prihodnje dni.

Molitev.

O moj Bog! v svoji bolezni hočem
gledati na trpečega Jezusa, od njega
se hočem učiti. Pri vsaki priložnosti
hočem samega sebe vprašati: »Kako se
je obnašal ob enaki težavi moj Učenik
in Gospod?« To je moja volja. Jaz pa
čutim tudi, da sem preslab, to svojo
voljo sam iz sebe dopolniti. Zato pro¬
sim tebe, o Bog! usmiljene pomoči. Ti
si po svoji vsemogočnosti najvišje svoje
namene spolnil s slabimi človeškimi
močmi: potrdi tudi mene, da se po
sinovsko podvržem tvojim naredbam,
da težave od tebe poslane prenašam s
krščansko srčnostjo, in da nikogar ne
žalim po svoji nevoljnosti. Daj mi tako
vzvišeno udanost v tvojo sveto voljo,

112

da svojega trpljenja ne vržem od sebe,
ako le vem, da mi je došlo po tvoji
volji. Kedar začne moja srčnost pešati
in moja trdnost slabeti, tedaj naj po¬
gledam na podobo križanega Jezusa.
Ta spomin, da je Jezus srčno šel svo¬
jemu trpljenju naproti, naj me spodbuja
k stanovitnosti. Kedar mi žuga nevar¬
nost, da obnemorem pod težo dušnih
bolečin, tedaj naj mi pomaga tvoja mi¬
lost, da se z Jezusom osrčim, rekoč:
»Dobro došla mi ura mojega trpljenja,
ki ga mi je poslal moj nebeški Oče!«
Amen.

V torek.

Kako stoji Jezus na sodbi v hiši Kajfeževi.

Zgodba.

Od pristave, kjer so Jezusa ujeli,
peljali so ga najprej k Anu, ki je bil
prejšnje leto veliki duhoven. Potem so
divjali ž njim pred Kajfa, ki je tega
leta imel najvišjo duhovsko oblast. Bilo
je blizo polnoči, ko stopi Jezus v sodno
hišo, kjer so bili zbrani najvišji sodniki.

113

Hitro se začne zaslišanje; priče pristo¬
pijo, ki so krivo pričevale zoper Jezusa;
on pa molči. Čemu li bi odgovarjal?
Saj je bila že prej sklenjena njegova
smrt. Da bi pa prisilili iz Jezusa kake
besede, po katerih bi ga mogli obsoditi,
zarotil ga je Kajfa prav slovesno, da
naj govori. Rekel mu je: »Zarotim te
pri živem Bogu, povej nam, ali si Me¬
sija, sin živega Boga?« Na tako resno
in slovesno vprašanje ni več molčal
Jezus. Vedel je sicer, da s svojim od¬
govorom vzbudi najkrivičnejše obsojenje
v smrt, pa vendar je z jasnim glasom
potrdil: »Resnično, jaz sem božji Sin!«
Komaj je izrekel te besede, že se je
izrekla enoglasna sodba: »Preklinjal je
Boga, smrti je vreden!« Odkar so za¬
slišali sodnijski biriči, da je Jezus v
smrt obsojen, že ni bilo zasramovanja
in psovanja, ki ga ne bi mu privoščili.
Najzlobnejši razbojnik se omiluje, kedar
je obsojen; najnedolžnejšemu Jezusu so
pa pljuvali v obličje. Dobrotnika vseh
ljudij so zasramovali; zavezovali so mu

Gospod, teci mi pomagat! 8

114

oči, udarjali ga v obraz ter vpraševali:
»Povej nam, Mesija, kdo te je udaril?«
Kaj pa dela ljubi Jezus? Molčeč po¬
sluša krivično sodbo, molčeč se daje
zasramovati.

Ko so Jezusa izprašali in zaslišali,
peljali so ga iz sodne hiše. Na dvorišči
je stal Peter, ki je ravnokar Jezusa bil
trikrat zatajil, ko so mu bili očitali, da
je tudi on eden izmed ljudij tistega
Galilejca. Jezus ga milo pogleda, ko da
bi ga preljubeznivo svaril. Ta pogled je
segel Petru globoko v srce. Hitro je šel
iz nesrečnega dvorišča in bridko se je
zjokal od same bolesti in kesanja.

Nauk,

1. Jezus je molčal na krivo obto-
ženje podkupljenih prič. Pri najkrivič-
nejši sodbi visokega zbora se ni niče¬
sar pritožil. Jaz pa bi mrmral zoper
pravične naredbe božje? Moje srce naj
bi se topilo v tolažbah, ko da bi hotel
priberačiti pomilovanje vseh ljudij. Ni¬
kakor ne!

115

2. Molčeč in potrpežljivo je prena¬
šal Jezus psovanje, s katerim je žalilo
ljudstvo njegovo Mesijevo čast. Jaz sem
učenec tega Jezusa Nazarenskega, pa ne
bi s potrpljenjem prenesel in na tihem
Bogu daroval kak temen pogled, kako
trdo besedo, kako nestrpnost onih, ki
mi strežejo?

3 .  Ko je šlo za Očetovo čast, spo¬
znal je Jezus neustrašen, da je božji
Sin, čeravno je vedel, da mu to spo¬
znanje prinese smrt. Meni pa očita vest,
da pogosto oskrunim čast božjo, čast
svete vere, čast svojega bližnjega ali iz
boječnosti ali iz lastne hudobije. Posih-
dob naj mi sveti Jezusov vzgled. Ne
bom več v pričo trpel pogovorov zoper
čast božjo, zoper čast cerkve, ali zoper
čast bližnjega. S potrpežljivim prenaša¬
njem bolezni hočem glasno pričati, da
je Bog tudi takrat neskončno dobrotljiv
in usmiljen, kedar nas kaznuje.

4 .  Peter je zatajil svojega Gospoda,
za katerega je malo prej bil volje umreti.
Njega, ki je ravno prej zoper celo trumo

8 *

116

potegnil svoj meč, preplaši zdaj glas
dekle vratarice. Kako pogosto se je meni
enako godilo! Najsvetejše sklepe sem
sklepal, pa ob prvi skušnjavi so se po¬
drli. Jokati hočem v svoji duši zaradi
te nestanovitnosti, kakor Peter. Hočem
pa tudi čuvati nad seboj, hočem moliti
k Bogu, hočem v Boga zaupati. Zoper
svoja slaba nagnjenja se hočem vojsko¬
vati in se ponižati pred Bogom. To ho¬
čem v svoji bolezni, in to hočem tudi
ves čas svojega življenja!

Molitev.

O Jezus! jaz tebe spoznam in mo¬
lim kot svojega Boga in Zveličarja tudi
v podobi človeka, ki je zasramovan in
k smrti obsojen. Mojo dušo prešinja
misel, da tako je trpel za moje odre¬
šenje in meni v posnemanje On, v ka¬
terem ni bilo nobenega greha. Potrdi
me s svojo milostjo, da vero v tebe in
v tvoje sveto evangelje spričujem vse¬
lej z besedo in z dejanjem, zlasti pa
v svoji bolezni. Pomagaj mi, da sem

117

mirno udan in voljen, ne samo za te
živeti, temuč tudi za te trpeti in umreti.
S pogledom, ki ni pretil maščevanja,
temuč obljubljal odpuščanje, ganil si
Petrovo srce, da se je bridko zjokal.
Gani po svoji milosti tudi moje srce,
da svojih grehov ne obžalujem malo-
srčno, temuč zaupljivo zavoljo tvoje
usmiljene ljubezni, tako bi rad s po¬
trpežljivim prenašanjem bolezni poslužil
to, kar sem zadolžil. Tako bi rad ho¬
dil za teboj tukaj v tvojem trpljenji,
tamkaj pa v tvoji časti. Amen.

V sredo.

Kako se je dal Jezus bičati in s trnjem kronati.

Zgodba.

Jezus naj umrje, tako je sklenil
njemu sovražni visoki svet, in Pilat naj
ga v smrt obsodi. Z vrvmi povezanega
peljejo Jezusa kot razbojnika k Pilatu,
da naj ga zasliši in obsodi. Mirno in
jasnega obraza je stal Jezus pred sod¬
nikom, kakor zamore le sama nedolžnost

118

stati na sodbi. Pilat ga je zares tudi
nedolžnim spoznal in je iskal priložnosti,
da bi ga rešil krvoločnosti Judov. To
se je pa naneslo tako-le. Ravno tega
dne bi imel Pilat po stari navadi opro¬
stiti in izpustiti Judom enega ujetnika.
Zato je postavil zraven Jezusa nekega
Barabo, zloglasnega roparja in morilca,
ter je rekel ljudstvu: Tukaj sta dva
ujetnika, Jezus in Baraba; izvolite sami,
katerega naj izpustim in pomilostim?
O zdaj bo vendar ljudstvo si izvolilo
Jezusa, kateremu je pred kratkim vpilo:
»Rosana sinu Davidovemu!« — Nikar
ne! Veliki duhovni so se dogovorili,
da ne jenjajo, dokler ne spravijo Jezusa
na križ. Od njih podšuntano ljudstvo
pa je zagnalo od vseh stranij divji krik:
»Ne Jezusa, temuč daj nam Barabo!«
— »Raj pa naj storim z Jezusom«, reče
prestrašeni Pilat. »Križaj ga!« zakričali
so vsi. Veliko žalost je občutilo Jezu¬
sovo srce, ko je slišal, da to nehvaležno
ljudstvo divje zahteva njegovo smrt.
Tudi Pilat je čutil to krivico, zato še

119

ni obsodil Jezusa, le ukazal je, da naj
ga krvavo bičajo. Grozna je bila ta ka¬
zen. Po navadi so takim hudodelcem
slekli oblačila, privezali je ob kak steber
in z jermeni pretepali. Rimski biriči so
spolnili ta ukaz natanko, in storili so
še več. Peljali so bičanega Jezusa iz
dvorišča, ogrnili so mu rudeč postaran
plašč in mu v roko dali trst. Potem
so spletli krono iz trnja ter mu jo pri¬
tisnili na glavo. Jemali so trstiko, pa
ž njo po glavi tolkli Jezusa. Pljuvali so
v njega, poklekovali so pred njim ter
mu porogljivo klicali: »Rodi pozdravljen,
kralj Judov!« — Tako neusmiljeno bi¬
čanega, boleče kronanega, grdo zasra¬
movanega Jezusa je postavil Pilat pred
ljudstvo ter je sočutno rekel: »Glejte,
kakšen človek!« Mislil je Pilat, da bo
tak pogled ljudstvo vendar le naklonil
k usmiljenju. Ljudstvo pa je kričalo:
»Križaj ga!« — Kaj pa je Jezus počel ?
Na krivo obdolženje je molčal, in hudo
bičanje je mirno prestal. Najkrivičnejše
obtožbe je krotko poslušal in potrpež-

120

ljivo je nagnil svojo glavo proti trnjevi
kroni.

Nauk.

1. Hude, prehude so bile bolečine,
katere je na svojem životu občutil
grozno bičani in s trnjem kronani Je¬
zus. Redar v duhu premišljujem tako
zdelanega Jezusa, tedaj moram s spo¬
kornim razbojnikom na križi zaklicati:
»Moje trpljenje je zasluženo, Jezus pa
ni nič kazni vrednega storil!«

2. Jezus je molčal pri groznem bi¬
čanji: on je molčal pri bolečem in sra¬
motilnem kronanji; molčeč je poslušal
krivično zahtevanje svojega ljudstva, da
naj se pomilosti morilec Baraba, on pa
pribije na križ. To krotko in potrpež¬
ljivo molčanje, o božji Zveličar! me
uči, kako naj tudi jaz prenašam svoja
raznotera trpljenja na telesu in duši.

Molitev.

O Bog! ki pregleduješ najskriv-
nejša nagnjenja človeških src! ti gledaš
tudi občutke moje duše, katere je da-

121

nes obudilo v meni premišljevanje grdo
bičanega, s trnjem kronanega in hudo
zasmehovanega Jezusa. Ker sem stvar
tvojih rok, zato nosim v sebi podobo
svojega Boga. Zdaj v tej boleči bolezni
pa nosim tudi na sebi podobo trpečega
Sinu božjega. Oh, kolikokrat sem prvo
podobo omadežal! ali bom mar tudi
drugi podobi postal nezvest? Ali bom
jaz, učenec Jezusov, mar še tirjal, da
naj me nikdar ne zadene nobeno trp¬
ljenje duše ali telesa? Ne tako, marveč
tolažiti se hočem z mislijo, da je tudi
moj Zveličar trpel na životu in na duši.
Veseliti se hočem te milosti, da ne samo
verujem v Jezusa, temuč tudi zavoljo
njega trpim. Ravnaj torej z menoj, pra¬
vični Bog! po svoji božji volji. Potr¬
pežljivo hočem nositi vse bolečine, ka¬
tere mi pošiljaš. Vsako svoje trpljenje
hočem pa združiti s svetim trpljenjem
svojega Zveličarja. Le daj mi svojo pre-
mogočno milost, nebeški Oče! in jaz
bom v dejanji dopolnil, kar zdaj resno
obetam. Za to te prosim po bolečem

122

bičanji in kronanji Jezusa Kristusa, tvo¬
jega Sina. iVmen.

V četrtek.

Kako Jezusa Poncij Pilat v smrt obsodi.

Zgodba.

Zdaj je spoznal Pilat, da je bilo za¬
stonj vse prizadetje, rešiti Jezusa. Zato si
da prinesti posodo z vodo, umiva si roke
pred ljudstvom in reče: »Jaz sem ne¬
dolžen na krvi tega pravičnega.« Ljud¬
stvo pa je divje vpilo: »Njegova kri naj
pride nad nas in naše otroke! Če se
mu krivica godi, pa bomo mi in naši
otroci dajali odgovor ali trpeli kazen.«
Zdaj izreče Pilat svojo sodbo: »Baraba
naj se izpusti, in Jezus naj umrje na
križi.« — Mirno posluša Jezus sodbo,
kakor pravični, ki se daruje za srečo
svojih. Z ljubeznijo objame križ, na
katerem se ima dopolniti zveličanje, ki
mu je toliko pri srci. Čeravno je že
po dosedanjih mukah ves oslabljen, ven¬
dar vleče težki križ na svojih ramah

123

proti Golgati. Pa on bi se bil mrtev
zgrudil pod križem, ako bi ga moral
prinesti do vrha. Da se to ne zgodi,
»rimorali so nekega Simona iz Cirene,
vi je gledal ta strašni križev pot, da je
pomagal Jezusu križ nositi. Tako je
hodil na goro, surovi biriči pa so se
smijali in porogljivo norčevali. Za njim
jo je udrla velika množica ljudstva, med
njo tudi žene, ki so se milo jokale nad
Jezusom. Njih solze opazi naš Gospod.
Čeravno ves oslabljen in do smrti utru¬
jen, nagovori Jezus žene, rekoč: »Ve
hčere Jeruzalemske! ne jokajte čez me,
le jokajte čez vas in vaše otroke. Za¬
kaj prišli bodo hudi dnevi strahu in
zmote čez vas!« Tako je prerokoval
Jezus tisto nesrečo, ki ima priti čez
Jeruzalem, in je hodil med dvema raz¬
bojnikoma svoj pot na goro Kalvarijo.
Kjer so po navadi usmrtili največje liu-
dodelnike, tam stoji zdaj usmiljeni Je¬
zus, Jagnje božje v mesnici, božji Sin
v rokah rabeljnov.

124

Nauk,

1. Grozna je bila zmota izraelskega
ljudstva. Umorilo je svojega dobrotnika,
pa ni se balo kazni za prelito nedolžno
kri. O Bog! obvaruj mojo dušo take
zmote, in daj meni milost, da bom za¬
upljivo k tebi klical: »Oče, ne ravnaj
z menoj po mojih hudobijah!«

2, Z mirno udanostjo posluša Je¬
zus krivično sodbo. S potrpljenjem nosi
težki križ ter gre smrti neustrašen na¬
proti. Mar me ne bo spodbujal ta vzgled,
da naj tudi jaz s potrpljenjem nosim
svoj križ? Ako je božja volja, da
umrjem, vsprejmem smrt s krščansko
udanostjo. Ta naj bo moja zadnja da¬
ritev za moje grehe.

Molitev.

O božji Zveličar! tvojega vzgleda se
hočem držati vse dni svojega življenja,
zlasti pa v dnevih svoje bolezni. Redar
se duša upira trpljenju in umiranju,
tedaj se hočem v duhu spominjati sve¬
tega križa, na katerem je umrl začetnik

125

mojega življenja. V tem spominu hočem
iskati tolažbe in miru za svojo dušo.
Tako, o Gospod! sklenem zdaj sam pri
sebi. Ti si mirno poslušal svojo ob¬
sodbo, pomagaj tudi meni, da se zma¬
govalno vojskujem zoper nezmerni strah
pred sodbo. Učil si me po svojem
vzgledu,kako naj trpim; podpiraj me tudi
s svojo mogočno milostjo, da voljno no¬
sim križ, ki si ga meni naložil. Saj si
ga nekdaj sam nosil za me in za vse
ljudi na goro Kalvarijo. Ti si poveličal
čast svojega Očeta s tem, da si molčal
v svojem trpljenji. Tudi jaz hočem tvoje
ime poveličati s tem, da voljno prena¬
šam svoje bolečine. Potrpežljivo obja¬
mem svoj križ. O božji Zveličar! če ho¬
češ, da na tem križi živim in umrjem, pa
naj se zgodi tvoja presveta volja. Amen.

V petek.

Kako milo nas uči ljubi Jezus na križi.

Zgodba.

Že stoji usmiljeni Jezus na mestu,
kjer se ima začeti njegovo zadnje ter

126

najbridkejše trpljenje. Po stari navadi
so mu piti dali žolča z vinom name-
šanega, da bi omočen manj čutil bole¬
čine križanja. Jezus pa ni pil, ker se ni
hotel neobčutnega storiti zoper telesne
bolečine. Njegova želja je bila samo ta,
da s trpljenjem ostane pokoren in v
ljubezni do svojega Očeta, in da se tako
daruje za blagor človeškega rodu. Zato
je sicer okusil pijačo, pil je pa ni. Pre¬
cej začnejo biriči utrujenemu Jezusu
trgati oblačila s krvavega života. Surovo
ga poderejo na križ ter nanj prižebljajo
roke in noge. Potem vzdignejo križ s
križanim Zveličarjem, pa ga trdo zasa¬
dijo v tla. Da se poviša osramočenje,
postavili so Jezusa v sredo med dva
razbojnika, kakor da bi on bil med
njimi največji hudodelnik. Tako torej
visi na križi Jezus, Sin božji! Oh, kaj
je pretrpel takrat na duši in telesu! —
Pa ni je tožeče besede iz njegovih ust.
Samo besede usmiljenja se slišijo. On
prosi celo za svoje morilce: »Oče, od¬
pusti jim, zakaj oni ne vedd, kaj de-

127

lajo!« O krotko Jagnje božje! ali bi
zamogel kdo tebe poslušati tako prose¬
čega in tebe gledati tako trpečega brez
sočutja do tebe? Kolika trdosrčnost se
vidi na ljudstvu, na vojakih, na sveto¬
valcih in na farizejih! Ti vsi še zasra¬
mujejo neznansko trpečega Jezusa. Grdo
mu kličejo: »Ti prevzetnež, ki podiraš
tempelj in ga v treh dneh zopet pozi¬
daš, reši zdaj sebe samega! Ce si kralj
izraelski, pa posluži se svoje mogočnosti
in stopi s križa!« Kako je vendar krva¬
velo srce Jezusovo, ko je gledal, da
ga zatajuje in psuje njegovo ljubljeno
ljudstvo, za katero je šel v smrt. Trpeti
mu je bilo naloženo, in ta naloga se
ima na drobno spolniti. Še celo eden
izmed dveh razbojnikov, ki sta bila
križana ž njim, je povzdignil svoj glas
zoper njega ter nevoljno zaklical: »Ako
si božji Sin, pa pomagaj sebi in nama!«
Drugače je mislil drugi razbojnik, ki je
glasno priznal svojo hudobijo in Jezu¬
sovo nedolžnost. »Kar midva trpiva«,
tako je rekel, »to sva zaslužila s svojimi

128

dejanji; ta pa, ki trpi zraven naju, ni
storil ničesar hudega.« Še celo očitno
je spoznal svojo vero in svoje zaupanje
v Jezusa, rekoč: »Gospod! spomni se
mene, kedar prideš v svoje kraljestvo!«
Jezus, ki je molčal na preklinjanje
prvega razbojnika, ni molčal na to očitno
spoznanje drugega hudodelnika. Njegovo
trdno vero in otroško zaupanje glasno
poplača s tolažilno obljubo: »Še danes
boš z menoj v raji, na kraji zveličanih!«
Nespokornost enega razbojnika je čutil
Jezus prav v srce; pa spreobrnjenje
druzega razbojnika ga je veselilo še
umirajočega. Na križi viseč je pridobil
še eno dušo za sveta nebesa. Prelival
je sicer Jezus svojo kri za zveličanje
vseh ljudij, a vsi ne postanejo deležni
njegovega odrešenja. Kdor se milosti
božji upira, si pot do zveličanja sam
podira.

Nauk.

1. Jezus se ni hotel neobčutnega
storiti za grozne bolečine, ki so ga ča¬
kale. Hotel je vse prestati in se srčno

129

bojevati s smrtjo, ker je taka bila volja
njegovega nebeškega Očeta. Ali bi se
jaz mogel imenovati učenca Jezusovega,
ko bi se upiral naredbam svojega Boga?
ko bi nestrpno zahteval polaj sanja in
zdravja? Tega nikakor ne smem, temuč
oomiri naj me misel: Čas mojega živ-
jenja in uro moje smrti odločil mi je
sam Bog nebeški!

2. Kako neizrečene bolečine je tr¬
pel Jezus, ko so mu potrgali obleko s
krvavega života; ko so mu z žeblji
predrli noge in roke; ko so ga do smrti
mučili od devete ure zjutraj do treh
popoldne! Kako pohlevno, mirno in
voljno je prenašal Jezus vse te bole¬
čine ! Jaz pa bi se pritoževal in nevoljno
jokal, čeravno se moje bolečine še pri¬
meriti ne dajo Jezusovim? Moj ljubi
Bog! takd-le zdaj sklenem in tebi ob¬
ljubim : Ako že ne morem molčati, ke-
dar hudo pritisne bolečina, pa naj moje
vzdihovanje ne bo nevoljno ali maloverno,
temuč takšno, kakor bi Boga prosil po¬
moči in milosti.

Gospod, teci mi pomagati

9

130

3. Sredi svojih naj večjih bolečin
prosi Jezus še usmiljenja svojim mo¬
rilcem: »Oče, odpusti jim!« Tudi je
zagovarja pred nebeškim Očetom, re¬
koč: »Oni ne vedo, kaj delajo.« Kedar
v svojem duhu tako slišim Jezusa pro¬
siti, ali ne bom prav iz srca odpustil
vsem, ki so me kedaj razžalili? Ali ne
bom tudi jaz klical k Bogu: »Oče, tudi
ti odpusti jim, in daj jim po svoji
dobroti vse to, česar jim jaz dati ne
morem.«

4. Jezus je prenašal mirno in lju¬
beznivo najgrše zasramovanje, mene pa
bi že vznemirila najmanjša besedica
mojih domačih ljudij ? Jaz bi mar z
nevoljnim odgovorom žalil Boga in svoje
ljudi zavoljo kake besedice, ki ni bila
hudo namenjena, ali katere jaz sam
nisem prav razumel? Tega nikar ne!

5. Bazbojnik na križi je skesano
spoznal, da je zaslužil trpljenje po svo¬
jih hudobijah. Vse bolečine in smrt je
daroval v zadoščenje za storjene grehe.
On je trdno veroval v Jezusa in je

131

vanj tudi trdno zaupal. S tem se je
vrednega storil Jezusovih tolažeb in mi¬
losti polnih besed: »Še danes boš z
menoj v raji.« Tudi jaz ne smem ma-
losrčen postati zavoljo svojih grehov.
Vse svoje očitno in skrito trpljenje, za
katero zna le samo Bog v nebesih, spre¬
jeti hočem iz božje roke kot zasluženo
kazen za svoje grehe. Trdno hočem za¬
upati, da pridem tudi jaz enkrat tja,
kjer je Jezus, moj Zveličar. V stano¬
vanje zveličanih, v sveta nebesa upam
gotovo priti po Jezusovi milosti.

Molitev.

Tvoja volja je, o Bog! da ležim tu¬
kaj na križ bolezni pribit. Naj torej
stori tvoja usmiljena ljubezen, da sveti
križ postane za me šola, v kateri se od
Jezusa učim trpeti in umreti. Tako po¬
hlevno in v voljo nebeškega Očeta udano
trpeti, kakor je trpel Jezus; tako srčno
za svoje grehe umreti, kakor je umrl
Jezus za grehe vsega sveta: to so moje
želje. O Bog! potrdi me, da tudi v de-

9 *

132

janji dopolnim to daritev, ki ti jo zdaj
v duhu darujem. Do zdaj sem bil po¬
doben Simonu iz Cirene, ki ni vedel,
da nosi križ božjega Sina in se je dal
siliti, da ga je nosil. Tudi jaz nisem
imel zadosti srčnosti, da bi prostovoljno
se ponudil, nositi križ Jezusov. Ker si
ga pa ti, o Gospod! položil na moje
rame, pa se pohlevno podvržem kakor
jagnje, ki se nese v mesnico. Zakaj bi
se, moja duša! izročala nepokoju in ža¬
losti? Hvali in počasti Gospoda tudi v
temni noči bolečin, ki se zaletavajo v
te, kakor si ga nekdaj hvalila in častila
ob jasnem dnevi srečne zadovoljnosti.
Zares, to hočem storiti, o Bog! ohrani
mi ta sklep. Kedar se maja moja volj¬
nost v dolgem bolenji; kedar postajam
malosrčen v hudih bolečinah; kedar me
ožalostuje opomin na smrt: oh usmiljeni
Oče nebeški! tedaj stori, da nahajam trd¬
nost in tolažbo in pomirjenje v križi, na
katerem je trpel in umrl ijubi Jezus, moj
vzgled. Za to milost te prosim po bole¬
čem križanji Jezusa Kristusa. Amen.

133

V soboto.

Kako umira usmiljeni Jezus na križi.

Zgodba.

V največjih bolečinah in od Judov
prehudo zasramovan visel je Jezus na
križi. Skoro že ob konci svojega po-
zemskega življenja zagleda Jezus svojo
mater pod križem. Materina ljubezen
jo je privedla sem, kjer gleda svojega
preljubega Sina tako grozno trpečega.
To znolranjo bolest svoje matere po¬
znal in čutil je Jezus. Njenega občut¬
nega srca ni hotel še bolj užaliti z gan¬
ljivim slovojemanjem, spolnil pa je še
zadnjo dolžnost sinovske ljubezni do
nje. Preljubeznivo pogleda s križa svojo
mater, pokaže z očmi na Janeza in reče:
»Glej, tvoj sin; Janeza boš od zdaj imela
za sina.« Janezu pa pomigne z očmi in
reče: »Glej, tvoja mati; tebi izročim svojo
mater, da za njo skrbiš.« In Janez je
nmel, kaj si je v srci mislil njegov Uče¬
nik. Vzel je Marijo v svojo hišo in po
novsko skrbel za njo do njene smrti.

134

— Bilo je ravno o poldne in vse ob¬
nebje jasno, kar se stemni solnce nad
vso zemljo. Mrknilo je, ko da bi vsa
narava hotela izreči: Zdaj umira božji
Sin! Jezus pa je ravno tačas zbiral svoje
zadnje moči ter je glasno zaklical: »Moj
Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!«
To niso bile obupne besede; ž njimi
je Gospod le na znanje dajal svojo naj¬
večjo bolest. Bekel je ž njimi blizo to-le:
Moj Bog in Oče! zakaj si mi odtegnil
svojo tolažbo sredi najbridkejših bole¬
čin in ob času smrtnega strahu? Čutil
se je zavrženega, zapuščenega in brez
vsake tolažbe. Že je bilo vse dokončano,
kar se ima po božji naredbi zgoditi v
odrešenje človeškega rodu. Da se tudi
spolni 22. vrsta 68. psalma, zaklical je
Jezus: »Žejen sem.« Neki vojak prihiti,
namoči gobo v jesih ali kis, natakne jo
na rago, pa jo poda Jezusu na ustni.
Tako se je dopolnilo, kar prerokuje
sveto pismo: »Dali so mi žolča v jed,
in ko me je žejalo, napojili so me z
jesihom.« — Ko je vzel usmiljeni Jezus

135

nekaj kapljic te pijače, zaklical je na
glas: »Dopolnjeno je! Oče, v tvoje roke
izročim svojo dušo!« Potem je nagnil
svojo glavo in je umrl. Ravno ko je
umiral Jezus na križi, pretrgalo se je
zagrinjalo v templji na dvoje od vrha
do tal. V mestu in okoli mesta se je
potresla zemlja, in pokalo je skalovje,
v katerem so bili grobovi Judov. Tako
je vsa narava oznanjevala in obžalovala
smrt svojega Stvarnika.

Nauk.

1. Umirajoči Jezus še v svojem naj¬
večjem trpljenji ni pozabil svoje matere
in svojih učencev. Kako sem pa jaz v svo¬
jih zdravih dneh skrbel za večno in časno
srečo svojih ljudij ? Ali sem za nje poskr¬
bel najbolj ko mogoče? Komu sem je pri¬
poročil ? Ali zamorem pred božjim oblič¬
jem reči, da me pri svoji oporoki ni vodil
kak nepošten namen, ne kaka neopravi¬
čena nevoljnost, kaka grešna prijaznost?

2. Na križi umira Jezus in njegova
smrt ga loči od preljubljene matere, ki

136

bridko joka nad tako izgubo. Ta težki
dar ločitve Jezus velikodušno daruje
svojemu Očetu. Zapustiti svoje otroke,
svoje sorodnike, svoje domačine, zdi se
tudi meni težko. Pa vendar sprejmi
dopadljivo, nebeški Oče! ta dar mojega
ginjenega srca. Tam na Kalvariji pri¬
poroča Jezus, ko se bori s smrtjo, svojo
mater ljubljenemu učencu ter mirno
umrje. On naj bo moj vzgled, kedar
me plaši žalostna misel: Kdo bo skr¬
bel za izrejo mojih otrok? kdo bo od¬
vračal od njih nevarnosti, ki mladini
prete? kdo je bo tolažil, ako je zadene
uboštvo in bolezen ali drugo trpljenje?
— Od Jezusa se hočem učiti, da mo¬
ram vso skrb za svojce izročiti Bogu
in vse domače priporočiti božji ljubezni.
On preživlja ptice pod nebom, on oblači
lilije na polji, on bo tudi skrbel za moje,
saj je njih Oče. Morebiti sem čez ne¬
kaj dnij ali čez nekaj ur že pred nje¬
govim sedežem, potem pa imajo moji
otroci in moji domači priprošnjika pri
Bogu!

137

3. Jezus je že pretrpel vse mogoče
bolečine in težave od zunaj, in na Olj¬
ski gori tudi najbridkejšo žalost od zno¬
traj. Zdaj ob zadnji uri mu daje ne¬
beški Oče občutiti dušni stan zapušče¬
nosti brez vse tolažbe. Da je to prena¬
šati bilo težko, kaže Jezusov klic: »Moj
Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!«
Pa prestal je tudi ta boj; premagal ga
je s stanovitno potrpežljivostjo. Na ta
vzgled Jezusov hočem v duhu gledati
in v njem iskati tolažbe, ako bi Bogu
dopadlo, da tudi meni pošlje kako uro
brez vse notranje tolažbe,

4. Prav utolažen je zamogel Jezus ob
konci svojega trpljenja reči: »Oče, dopol¬
njeno je!« Zakaj on je dopolnil odrešenje
človeškega rodu; dopolnil je tudi voljo
svojega Očeta od svojega rojstva do svoje
smrti na križi. O da bi tudi jaz v tre¬
nutku svojega umiranja veselega srca
mogel reči: »Oče, dokončal sem posel,
ki si mi ga v tem življenji odkazal!«

5. »Oče, v tvoje roke izročim svojo
dušo!« Tako je molil Jezus in s temi

138

besedami je umrl. Že zdaj, o moj Bog!
izročam tvoji očetovski ljubezni svojo
dušo, ki je odkupljena po Jezusovi krvi.
Naj bi tudi moja zadnja misel bila ta:
V tvoje roke izročim svojo dušo! Ti
si jo stvaril, Jezus jo je odrešil, in sv.
Duh jo je posvetil. Vzemi jo, ko se
loči od telesa, v večna prebivališča tvoje
visokosti in časti!

Molitev,

Kje bi v najvažnejši zadevi svoje
duše iskal z večjim zaupanjem tolažbe
in miru svojemu zbeganemu srcu: ka¬
kor ob križi, na katerem si v vzgled za
vse trpeče umiral ti, vir vseh čednostij
in moj Zveličar! Saj kliče tvoja usmi¬
ljena ljubezen vsem nadlegovanim:
»Pridite k meni vsi, ki trpite; potožite
pred menoj svoje zbegano srce, jaz pa
bom vas potolažil.« Glej, o Gospod! z
otročjim zaupanjem pokladam svoje proš¬
nje pred tebe:

Redar pridem v nevarnost, da bi
obupal o prehudih bolečinah, da bi po-

139

stal malosrčen, ali se vedel nestrpljivo:
tedaj mi pridi na pomoč s tvojo mo¬
gočno milostjo, da v trpljenji stanoviten
ostanem. Prosim te po pet svetih ra¬
nah, s katerimi si visel na križi! Pro¬
sim te po bolečem trpljenji, ki si ga
občutil, ko so surovo prebodli tvoje roke
in noge! Usmili se mene v tej bridki
uri trpljenja! Pomagaj mi, tebi v čast
m v pokoro mojih grehov nositi to trp¬
ljenje, ki ga jaz revni človek sam po
sebi nositi ne morem.

Kedar mi hudo trga srce pogled na
moje jokajoče otroke okoli mene; kedar
me vznemirja misel, da se moram lo¬
čiti od svojih in je zapustiti: takrat naj
me pomiri in tolaži spomin onega trp¬
ljenja, ki ga je občutilo tvoje preljubo
srce, ko si gledal pod križem jokajočo
svojo žalostno mater. Potem bom tudi
jaz ta dar srca, ločitev od svojcev, udano
položil na oltar nebeškega Očeta.

Kedar me vznemirja spomin na
grehe celega mojega življenja, tedaj mi
obudi po svoji dobroti tolažilno misel,

140

da si ti na križi plačal odkupnino za
moje grehe, in da je tekla tvoja pre¬
sveta kri za odpuščanje grehov vsega
sveta. O daj mi z veselim srcem za¬
upati, da so mi grehi odpuščeni, in da
nad menoj ni izgubljeno tvoje trpljenje
in tvoja smrt.

Kedar nezmeren strah pred smrtjo
vznemirja mojo dušo, kedar me pre¬
tresa zadnja groza smrtne bridkosti: ta¬
krat daj mi v duhu pogledati na križ,
na katerem si ti občutil najhujšo smrtno
grozo in prestal najbridkejšo smrt. Po¬
tem mi še pošlji od zgoraj svojo tolažbo,
pa se bom mirno podal tvoji volji, srčno
se vojskoval za krono neumrjočnosti,
in zaupljivo svojo dušo izročil tvo¬
jemu usmiljenju.

Bog ljubezni vsem, ki te prisrčno
ljubijo! Bog tolažbe tem, ki v tebe trdno
zaupajo! Usliši te moje prisrčne proš¬
nje! Le daj mi svoje milostno usmi¬
ljenje, pa bom srečno dokončal posel
svojega življenja. Za to milost tebe pro¬
sim s trdnim zaupanjem v tvoje ob-

141

ljube. Ne daj, da bi to moje zaupanje
propadlo. Prosim te v imeni tvojega
Sina Jezusa. Ne glej torej na mojo ne¬
vrednost. Glej na neskončno zasluženje
Jezusovega trpljenja in umiranja. Po¬
trdi in potolaži mojo zbegano dušo zdaj
in ob moji smrtni uri. Amen.

Trojna zahvala in prošnja h križanemu
Jezusu.

(Od svete Jere.)

1. O ti najkrotkejše Jagnje božje!
ki si tako revno tri ure visel na križi;
iz vsega svojega srca te zahvalim za
neznane bolečine, katere si pretrpel,
kedar si bil na svetem križi tako ne¬
usmiljeno razpet, da so se tvoje kosti
lahko štele; in prosim te, da mi za¬
voljo tistih bolečin odpustiš, karkoli
sem se s svojimi udi proti tvoji do¬
broti pregrešil. Amen.

2. O ti najnedolžnejše Jagnje božje!
s hvaležnostjo vseh stvarij te zahvalim
za bridko žejo, katero si ti trpel na

142

križi za zveličanje sveta, kedar si z
umirajočim glasom zaklical: »Žejen

sem!« pa si le jesiha in žolča piti
dobil; prosim te, zavoljo bridkosti tiste
žeje mi odpusti, karkoli sem se s po¬
žrešnostjo v jedi in pijači pregrešil.
Amen.

3. O ti najsvetejše Jagnje božje! z
nasprotno hvaležnostjo presvete Trojice
te zahvalim za neizmerno trpljenje,
katero si prestal, kedar si tako ne¬
usmiljeno na rokah in nogah z želez¬
nimi žreblji bil na križ pribit, da je
tvoje srce od bolečin se pretreslo in
so vse tvoje žile se skrčile. Zavoljo
teh strašnih bolečin in tvoje bridke
smrti te prosim, izbriši vse grehe mo¬
jih rok in nog, in daruj te rane svo¬
jemu nebeškemu Očetu v spravo za
me! Amen.

Tretji del.

Različni opomini za bolnika, kedar se mu bliža
smrtna ura.

Prošnje bolnikove pred smrtno uro.

Prosi polajšanja bolečin.

1. O Bog! tvoji vsemogočnosti se
nič ne ustavi; ako le hočeš, pa sem
ozdravljen. (Mat. 8.) — S takim zaupa¬
njem je potožil Jezusu oni revež v sve¬
tem evangelji svoje težave in je našel
pomoč. S temi besedami kličem k tebi
tudi jaz, moj Zveličar! Tvoja vsemogoč¬
nost je vzbudila mrliče iz groba; ako
le hočeš, pa je rešeno tudi moje živ¬
ljenje. Če pa hočeš, da zdaj zapadem

144

smrti, tedaj pa pomagaj mi, da do konca
stanovitno trpim in zveličano umrjem.

2. »Jezus, Sin Davidov! usmili se
me.« (Luk. 18.) — Tako je klical na glas
slepec ob potu, ko je slišal, da mimo
gre Jezus Nazarenski. Njegov klic ni
bil zastonj. Njegova trdna vera v Jezusa
je bila poplačana s tem, da se mu je
spolnila prošnja. Njegovo trdno zaupanje
v božje usmiljenje povrnilo se mu je s
tem, da je ozdravel. S tako vero in s
takim zaupanjem hočem tudi jaz moliti:
Jezus! Sin Davidov! usmili se me!

3. Ti gledaš moje trpljenje, o Bog!
tvoja roka ga mi je naložila. Ti veš,
da ga želim iz tvoje roke zaupljivo spre¬
jemati in stanovitno nositi. Ti pa veš
tudi za mojo revnost, ker si vsevedni
Bog. Zato kličem k tebi: Oče! polajšaj
moje trpljenje, daj mi malo odpočiti.
Če pa nočeš tega storiti, tedaj potrdi v
meni vsaj moči, da tebi dopadljivo pre¬
našam to trpljenje.

4. Tam na Oljski gori je pokleknil
Gospod na zemljo in molil k svojemu

145

nebeškemu Očetu: »Oče, ako je mogoče,
naj gre mimo mene to trpljenje; vendar
ne moja, le tvoja volja naj se zgodi.«
(Mat. 26.) — Po tem vzgledu Jezusovem
hočem tudi jaz v težavni uri moliti k
Bogu: Oče! moj Oče! o da bi se jaz
mogel izogniti tej uri! Saj je tebi vse
mogoče! Vendar ne moja svetna, le
tvoja božja volja naj se zgodi.

Prosi zaupanja v božjo pomoč.

5. Blagor mi v bolezni, da verujem
v božjo besedo. Ta me uči, da tistim,
ki Boga ljubijo, se steče vse v prid.
(Rom. 8.) — Torej tudi to moje trp¬
ljenje se bo steklo v blagor moje ne-
umrjoče duše, ako je prenašam iz lju¬
bezni do Boga. Tudi to mi bo služilo
v zveličanje, ako je z otročjo pokornostjo
darujem svojemu Očetu v nebesih. V
svoji bolezni torej nisem zavržen od
očetovske roke svojega Boga. Jaz nisem
pozabljen od očetovskega srca svojega
Zveličarja. Lahko torej zakličem: Vse,
kar si storil, o Bog! si dobro storil in

Gospod, teci mi pomagat! 10

146

moji duši v prid namenil. Tvoja sveta
volja naj bo tudi moja!

6. Bog je zvest v svojih obljubah.
On nas ne daje skušati nad naše moči.
Skušnje, katere nam pošlje, že tako
uravna, da je zamoremo zmagati z nje¬
govo milostjo. Tako obljubo nam daje
sveto pismo. (I. Kor. 10.) — V to ob¬
ljubo, o Bog! trdno zaupam. Moje te¬
žave naj me ne delajo malosrčnega. Ne
bom se žalostil z mislijo na smrtni strah
in na prihodnje trpljenje. Naj se zgodi,
kar je sklenila tvoja previdnost z menoj.

7. Ti nam ne pošiljaš trpljenja, o
Bog! da bi nas potisnil spred svojega ob¬
ličja, temuč da nas pokoriš zavoljo naših
grehov. Tudi nas hočeš rešiti ostre pra¬
vice, katera v večnosti kaznuje brez
prizanašanja. Tako uči sveto pismo (I.
Kor. 11.) — Moja bolezen je torej delo
tvoje usmiljene ljubezni. Ravnaj torej z
menoj po svoji božji volji. Dokler sem
na svetu, želim svoje grehe spokoriti.
Kedar pa stopim v večnost, tedaj mi
bodi tam usmiljen.

147

8. Ne strah pred smrtjo, ne upanje
življenja, ne nebeške, ne pozemske moči
nas ne bodo zamogle ločili od ljubezni,
katero nam je Bog obljubil po Jezusu
Kristusu. Tako je izrekel sveti Pavel
svoj trdni sklep. (Rom. 8.) — Tudi jaz,
o moj Bog! izrekam zdaj pred tvojim
obličjem, v zaupanji na tvojo vsemo¬
gočno pomoč: da vezi ljubezni med me¬
noj in Jezusom ne bodo razrešile hude
bolečine moje bolezni, ne grozna smrt,
ne stiske tega življenja, niti grenkost
umiranja. To je moja volja v bolezni.
Gospod! daj mi rajše umreti, kakor pre¬
klicati to svojo voljo.

9. Spomin na moje grehe in na sodbo
me zdaj ne sme več plašiti, zakaj Oče
je sodbo izročil Sinu. (Jan. 5.) — Jezus
bo tvoj sodnik, moja duša! zaupaj v
njega. Oni Jezus, ki je prišel na svet,
da usmiljeno poišče grešnike; oni Jezus,
ki je iskal izgubljeno ovco, in jo na
svoje rame vzel ter nesel k svoji čredi;
oni Jezus, ki je na križi svojo kri prelil
za odpuščanje grehov: ta Jezus bo tvoj

10 *

148

sodnik. On je gledal tvoje kesanje in
te ne bo zavrgel.

10. Iz tvojih besed vem, o Bog! da
odrešenja ne smem upati po nobenem
drugem, kakor po Jezusu. (Ap. dej. 4.)
— Poglej torej na Jezusa, moja duša!
ki vzdihuješ po rešenji. Od njega ti
pride tolažba v tej uri trpljenja. Tvoje
odrešenje je delo njegove usmiljene lju¬
bezni. V tebe, o Jezus! hočem vero¬
vati ; v tebe, o Jezus! hočem upati; tebe,
o Jezus! hočem iz srca ljubiti. V spri-
čevanje tega pa hočem potrpežljivo no¬
siti vse naložene križe.

11. Kdor posluša tvoj glas in gre za
teboj, tega spoznaš za svojo ovco, katero
pelješ na pašo večnega življenja. (Jan.
10.) — Jaz poslušam tvoj glas: »To
trpljenje ti je naložil nebeški Oče, voj¬
skuj se srčno, zakaj to je vojska za sveta
nebesa.« Slušati hočem ta tvoj klic; samo
to tolažbo mi daj, da sem med tvojimi ov¬
cami, katere pelješ v večno življenje.

12. V tolažbo vsem trpečim je pre¬
rokoval Izaija o tebi, o Jezus! da ne

149

boš polomil potrtega trsa, in da ne boš
pogasnil tlečega stenja. (Mat. 12.) — Glej,
o Gospod! jaz sem ubog in siromak,
in moj duh je pred teboj ponižan. Ne
ulomi celo potrtega trsa, in ne ugasni
čisto tlečega stenja. Ne daj, da bi moj
duh bil brez vse tolažbe, temuč daj mu
trdno zaupanje v tvojo pomoč.

13. Ne udajaj se malosrčnosli, moja
duša! spominjaj se Jezusa. On je srednik
med Bogom in ljudmi, ki je dal samega
sebe v smrt, da je postal odkupnina za
nas vse. (I. Tim. 2.) — Te bo mar on,
ki te je ljubil tako prisrčno, zapustil zdaj
v dnevih tvoje bridkosti? Mar ti on,
ki se je tebe usmilil tolikanj ljubeznivo,
ne bo pomagal ob najtežji uri tvojega
življenja? O poslušaj vendar veselo ob¬
ljubo božjo: Ge bi že zamogla mati po¬
zabiti svojega sina, pa vsaj jaz ne bom
pozabil svoje stvari.

14. Potrt je moj duh, močno potrt
°d težkega trpljenja, pa vendar ne jenjam
zaupati v tebe, o moj Bog! Zakaj mi
imamo v Jezusu višjega duhovna, ki je

150

sam občutil vse bolečine, telesne in
dušne, in zna zato imeti potrpljenje z
našimi slabostmi. (Hebr. 4.) — Zaupno
torej pokleknem pred tvoj sedež in kli¬
čem: 0 Jezus! ti veš iz svoje skušnje,
kako se godi trpečemu, tudi poznaš mojo
revnost. Potrdi me torej, da stanoviten
ostanem v svojem trpljenji, in tako pri¬
dem tja, kjer si ti v časti svojega Očeta!

15. Kdor veruje v življenje, ki ne
segnije s truplom, ta se ne boji smrti.
Kdor veruje v vstajenje mrtvih, ta se
ne boji trohnobe v grobu. Guj, o Bog!
jaz verujem vstajenje života in večno
življenje. Naj že smrti zapade ta moja
zunanja odeja, duh moj ne umrje. Naj
že v grobu strohni ta telesna hiša moje
duše, saj ni ukončana za večno. Nekdaj
je Jezus obudil v življenje Lazarja, ki
je bil že štiri dni mrtev. On bo tudi
mojemu duhu iz tega prahu pozidal
novo in boljše stanovanje. S to vero se
jaz tolažim, in tako smrt in trohnoba
nimata nič strašnega za me.

151

Prosi odpuščanja grehov.

16. S skesanim srcem te prosim
milosti, usmiljeni Jezus! Preden stopim
pred tvojo sodbo, prosim odpuščanja
grehov. Tam na križi je tekla tvoja kri
tudi za me. Ne pusti, da bi se pogu¬
bila moja tako drago odkupljena duša.
Jaz kličem tvoje usmiljenje, ki je od¬
pustilo grešnici vse grehe, in ki je po¬
delilo milost še celb razbojniku na križi.
— Ne plaši se, moja duša! zaupaj v
Jezusovo milost. Tudi tebi so tvoji grehi
odpuščeni!

17. Spomni se svoje milosti, o Bog!
in zavoljo svojega imena odpusti mi moje
hudobije. Iz nebes poglej na me in
usmili se me! Ubog sem in siromak,
stiske mojega srca se množijo, reši me
iz mojih nadlog. Samo v tebe zaupam,
ne daj, da bi se pogubilo moje upanje.

18. Za čas svojih zdravih dnij ni¬
sem živel vselej tako, da bi bil mogel
reči: Jezus živi v meni. S skesanim
srcem to spoznam. Zdaj pa na postelji
bolan zamorem reči s svetim Pavlom:

152

Z Jezusom sem križan; živim še sicer,
pa ne jaz živim, temuč Jezus živi v
meni. (Gal. 2.) — Česa bi se torej bal?
Ako živim, bo vse moje življenje daro¬
vano Jezusu; ako pa umrjem, saj vem,
da je dan moje smrti tudi dan plačila
za moje bolečine. Jezus Kristus je meni
življenje, in umreti je meni dobiček.

19. Vem, da je grešniku strašno,
ako zapade rokam vsemogočnega Boga.
(Hebr. 10.) Zatorej iskreno kličem s cest¬
ninarjem v svetem evangelji: »O Bog!
bodi meni ubogemu grešniku usmiljen.«
(Luk. 18.) — Jaz pa tudi vem, da božja
beseda blagruje one, katerim so grehi
odpuščeni. (Bom. 4.) Zatorej se popol¬
noma izročim tvojemu usmiljenju in
upam odpuščanja svojih grehov. Bavno
zategavoljo te prosim, o Bog! le ravnaj
tukaj z menoj po svoji pravici, samo
tamkaj naj najdem usmiljenje pred tvo¬
jim obličjem.

20. »Oče! jaz sem grešil zoper Boga
in zoper tebe.« Tako je klical izgubljeni
sin, ko se je skesan povračal k svojemu

153

očetu. S tem spoznanjem je že ganil
očetovo srce, da je spet zadobil prijaz¬
nost in ljubezen njegovo. (Luk. 15.) —
Jaz vem iz Jezusovih besed, nebeški
Oče! da je to podoba tvoje usmiljene
dobrote do vseh skesanih grešnikov.
Zatorej ne plašite moje duše, ve žalostne
podobe mojega grešnega življenja! Ske¬
sano sem se spovedal svojemu Bogu
raznoterih svojih krivic. Trdno upam,
da me je zopet z milo ljubeznijo oče¬
tovsko vsprejel med svoje otroke. S tem
zaupanjem hočem nekdaj stopiti pred
svojega sodnika in klicati: »Glej, Oče!
jaz nisem odrešen z minljivim zlatom
in srebrom, temuč po predragi krvi
Jezusa Kristusa, brezmadežnega Jag¬
njeta.« (I. Petr. 1.) — Ne daj, da bi se
pogubila tako drago odkupljena*'duša!

21. Kako živo občutim v bolezni,
kar Jezus pove v svetem evangelji:
»Kaj bi hasnilo človeku, ako bi si pri¬
dobil ves svet, svojo dušo pa bi pogu¬
bil?« (Mat. 16.) — O da bi se jaz mogel
tolažiti s tem, da sem ves čas delal v

154

tvojem imeni, da sem vse svoje misli
in želje daroval samo tebi v čast; in
da sem povsod iskal samo zveličanje
svoje duše! Odpusti, Oče! da je toliko
mojih dejanj bilo brez zasluženja za
večnost. Sedanji dnevi mojega življenja
naj bodo posvečeni samo imenitnemu
delu za večnost. To je moja resnična
volja. Pomagaj mi, o Bog! da to željo
svojega srca spolnujem, dokler živim.

22. Kdor veruje v Boga Očeta, ki
je poslal Jezusa, ta ima večno življenje,
in strašna sodba ga ne bo zadela. Tako
obljubuje Jezus sam. (Jan. 5.) — Če je
bila moja vera v tebe, o Bog! ob mojih
zdravih dneh le slaba vera; če sem jo
zatajil tu in tam po svojem dejanji; če
sem bil preboječ, da bi jo spoznaval
serčno in vsikdar: o tedaj odpusti ske¬
sanemu grešniku po svoji milosti in po
krvi Jezusa Kristusa! Zdaj verujem v
tebe, svojega Očeta; zdaj verujem v Je¬
zusa, svojega Zveličarja. Zdaj je vera
v tvojo besedo in v tvoje obljube edina
tolažba moje duše v trdih urah mojega

155

trpljenja. V spoznavanje te vere sprejmi
mojo potrpežljivost v trpljenji in mojo
udanost v tvojo presveto voljo. Zato
mi daj, o Bog! to srečo, da učakam
milostno sodbo pred teboj.

23 .  »Veliko opravilo, ki ga mi je na¬
ložil moj Oče, moram dopolniti, dokler
živim; zakaj pride noč, ko se nič več
ne more storiti.« Tako je govoril Jezus.
(Jan. 9 .) — Kako imeniten je ta opo¬
min za me v bolezni, ker ta je za me
čas zveličanja. Zdaj zamorem svoje grehe
spokoriti, nebesa si prikupiti, in delo
dokončati, ki ga je meni Bog naložil.
Ti dnevi naj ne minejo za me brez za-
služenja za večnost. Potruditi se hočem,
da si s trpljenjem pridobim zasluženje
pred Bogom. Pomagaj mi, o Bog! da
la svoj sklep tudi v dejanji spolnujem.
Kmalu pride ura, ko ne bom mogel
oič več storiti, kar bi bilo zaslužno za
večno življenje.

24 .  Kako ljubeznivo in usmiljeno
tolažiš ti, o Jezus! bolnika v svetem
evangelji. »Zaupaj, moj sin! tvoji grehi

156

so ti odpuščeni.« Tako si rekel ti sam.
(Mat. 19.) — Torej smem tudi jaz imeti
zaupanje, da je dobro za mojo dušo.
In res imam zaupanje; trdno se zana¬
šam na tvoje usmiljenje, ki je odpu¬
ščati pripravljeno. Tako trdno upam od¬
puščanje grehov, kakor da bi iz Jezu¬
sovih ust bil slišal tolažbe polno besedo:
»Zaupaj, tvoji grehi so ti odpuščeni!«

25. Spomni se tega, o Jezus! kar
si storil za me. Bil sem izgubljen, in
ti si me poiskal. Bil sem smrti vreden,
in ti si za me umrl. Tvoj trud, tvoja
kri in tvoja smrt naj ne bode izgub¬
ljena nad menoj. Poglej moje skesano
in ponižano srce! Usmili se me in usliši
moje prošnje!

26. Ti si, o Jezus! odvezal očitno
grešnico; ti si umirajoč na križi obljubil
zveličanje umirajočemu razbojniku. Bodi
tudi meni Zveličar, preden postaneš moj
Sodnik. Odpusti mi moje grehe, preden
se mi približa sodnji dan. Ta ura mojih
bolečin naj bo tudi ura tvojega spri¬
jaznjenja z menoj.

157

Prosi udanosti v voljo božjo.

27. Na večer pred svojim trpljenjem
je molil usmiljeni Jezus: »Moja duša
je žalostna do smrti.« Moj Oče, ali smem
prositi, da me obvaruješ tega trpljenja?
Pa to bi bilo zoper namen, v kteri sem
prišel na svet. Trpljenju se ne smem
odtegniti. Tako je molil Jezus. (Jan. 12.)
— Božja milost naj mi pomaga, da
tudi jaz zamorem tako prositi. Moja duša
je žalostna, in moja telesnost je pre¬
strašena, ko čutim bolečine in umiranje.
V tvojo sveto voljo se izročim in ne
prosim, da bi mi preložil težave. Samo
daj mi milostno pomoč, da vse tako
prenašam, kakor ti hočeš, in dokler ti
hočeš.

28. Usmiljeni Jezus! ti si žalostne
sestre Lazarjeve tolažil s tem, da bo bo¬
lezen Lazarjeva povišala božjo čast. (Jan.
J L) — Prosim te, vodi tudi mojo bo¬
lezen tako, da bo v povišanje časti ne¬
beškega Očeta in tvoje časti. Dostikrat
sem v zdravih dneh žalil tvojo čast;
pomagaj mi, da bodo zdaj tisti, ki me

158

vidijo, hvalili tvoje ime, rekoč: Tako
trpi in umira, kogar božja milost tolaži
in božja vsemogočnost podpira.

29. Ko je Peter na Oljski gori po¬
tegnil meč, da bi Jezusa branil pred
sovražniki, rekel mu je Jezus: Nikdo
se ne sme braniti, kedar gre za spol-
novanje božje volje. Mar ne bom pil
keliha, ki ga mi je odločil moj Oče?
(Jan. 18.) — Na Jezusov vzgled se ho¬
čem ozirati. Moja duša! ne ustavljaj se
trpljenju. Pravična volja božja ti ga je
odločila, in ljubezen Očetova ti ga je
naložila. Ne brani se keliha, ki ga tebi
podaje tvoj Oče.

30. Čujte in molite, svari nas Jezus,
da vas ne najde nenadoma oni dan, ki
bo odločil vašo večnost. (Mat. 24.)

To je tudi meni povedano v bolezni.
Čuti torej hočem, da delo svojega zve¬
ličanja dopolnim z živim spominom na
tebe, moj Bog, moj Oče in moj Dobrot¬
nik ! Mirno udan v božje naredbe, otročje
spolnujoč voljo nebeškega Očeta hočem
spričati, da čujem nad seboj. Poznam

159

pa tudi svojo revnost, zato kličem k
tebi, o Bog usmiljenja: Tvoja milost je
storila, da imam dobro voljo, za spol-
novanje pa sem še preslab. K temu po¬
trebujem tvoje pomoči; podeli mi, ne¬
beški Oče! tvojo pomoč. Za to te pro¬
sim po Jezusu Kristusu, Sinu tvojem.

31. Ko je nekdaj z Oljske gore
gledal Jezus mesto Jeruzalem, tedaj se
je razjokal nad tem mestom in tožil:
»0 da bi vsaj zdaj spoznalo srečo, ki
se tebi podaje v tvoje rešenje!« (Luk.
19.) — Gospod! zdaj v bolezni spo¬
znam, da sem revež, ki tebe potrebujem.
Obžalujem norost svoje mladosti, ko sem
živel, kakor da mi tebe ne bi bilo potreba.
Zdaj rad mislim na tebe, svojega Boga,
ki sem te prej tako rad pozabil. Zdaj
hočem spokoriti svoje grehe, s katerimi
sem tebe tako nemarno razžalil. Zdaj
hočem moliti tvoje naredbe, zoper ka¬
tere sem prej pogosto mrmral. Zdaj
hočem skrbeti za zveličanje svoje duše,
1] a kar sem v zdravji tako malo pomislil.
Glej, preljubeznivi Bog! to je moja volja;

160

tako hočem porabiti čas svoje bolezni
za svoje zveličanje. O da bi po tvoji
vsemogočni milosti čas tvojega obisko¬
vanja postal za me čas zveličanja!

32. »Oče! jaz hočem, da tam, kjer
sem jaz, so tudi tisti z menoj, katere
si mi dal, da me gledajo v tvoji časti.«
(Jan. 17.) — Tako je molil Jezus za
svojce. O ti srednik med Bogom in med
ljudmi! ti si res tudi moj priprošnjik
tam ob desnici svojega Očeta. V tvoje
posredovanje zaupam in v tem zaupanji
molim: Oče! ko bo vojska mojega živ¬
ljenja dokončana, pokliči me v stano¬
vanje večnega veselja, kjer bom gledal
Jezusa v njegovi časti.

33. Jezus je umrl in umirajoč po¬
trdil resnico, da je on Sin živega Boga,
in da je njegov nauk božji nauk. »Bes-
nično, ta je bil božji Sin«; tako je spo¬
znal pogan, ko je videj Jezusa umirati.
(Mark. 15.) — Tvoja smrt, o Jezus!
daje moč moji veri. Tvoja smrt, o Je¬
zus! je torej moja tolažba ob umi¬
ranji. Z vero v tebe in tvoj nauk

161

sem živel, s to vero hočem tudi zdaj
umreti.

34 .  Ne boj se, moja duša! ti si
prejela po Jezusu Kristusu duha, v ka¬
terem zamoreš reči svojemu Bogu:
»Abba, dragi Oče! Nisem suženj, temuč
otrok in dedič božji.« (Gal. 4 .) — Vzdigni
se torej, moja duša! v mislih do nebes
in kliči z vsem zaupanjem: Abba, dragi
Oče! usmili se me! Glej, po milosti
Jezusovi sem tvoj otrok in tvoj dedič.

35 .  Jezus je molil na vrtu Getze-
mani, in bil je potrjen v svojem trp¬
ljenji. On je molil tudi na križi, in zma¬
govalno je dokončal svoje trpljenje. —
Ta vzgled Jezusov prešinja mojo dušo,
da naj ga posnemam. Zares, moliti hočem
kakor Jezus, da zamorem trpeti kakor
on. Jaz hočem tudi trpeti kakor Jezus,
da bom tudi dokončal kakor on.

36 .  »Jaz sem, ne bojte se!« Sterni
besedami si nekdaj, preljubi Jezus! osrčil
boječe apostole na burnem morji Ge-
nezaret. — Kedar v burji trpljenja za¬
čenja moja potrpežljivost omahovati in

Gospod, teci mi pomagat! IT

162

groza smrti me vznemirjati: tedaj go¬
vori ti, moj Zveličar! tudi moji duši,
kar si nekdaj govoril svojim učencem:
Ne boj se, jaz sem tvoj varili, tvoja
pomoč! Potem se ne bom bal, srečno
bom ob tvoji roki dosegel večno življenje.

37 .  »Gospod! tisti, ki ga ljubiš, je
bolan.« To naznanilo so poslale sestre
Lazarjeve do Jezusa. To je tudi moja
molitev in molitev mojih domačih ljudij.
Gospod! tisti, kateremu si naložil to
trpljenje, potrebuje tvoje pomoči, tvoje
tolažbe, tvojega osrčenja. Nekdaj nisi
zavrgel te zaupne prošnje, enako tudi
zdaj usliši mojo prošnjo in prošnje mojih
domačinov. Povišaj tudi nad menoj svoje
ime. Daj mi tolažbo v trpljenji in moč,
da trpim. Tako bo to moje trpljenje
postalo tebi dopadljiva daritev.

38 .  Telesne bolečine in dušno trp¬
ljenje zamorejo sicer za nekaj časa po¬
treti mojega duha; vendar mojega pri¬
srčnega zaupanja v tvoje usmiljenje mi
ne morejo vzeti iz srca. To se ne more
in ne sme nikdar zgoditi. Po kratki

163

težavi mi pride spet tvoja dobrota na
misel. Razveseljuje me zaupanje v Očeta,
ki s trpljenjem pošilja tudi pomoč, da
je morem nositi; tolaži me zaupanje v
Zveličarja, ki se me usmili iz ljubezni;
povzdiguje me zaupanje v svetega Duha,
ki mojo dušo posvečuje sebi v stano¬
vanje. Bog mi bo ponovil to telo, kedar
v prah razpade, da bo večno živelo v
nebesih, kjer ga smrt ne bo več raz¬
drla. O Bog! ohrani mi to zaupanje,
dokler se ne preselim iz smrtne postelje
v večni mir in pokoj.

Zahvaljuj Boga za vse dobrote.

39. »Hvaljen bodi Bog, Oče mojega
Gospoda Jezusa Kristusa. Oče usmi¬
ljenja in Bog vse tolažbe, ki nas tolaži
v vsaki bridkosti.« Tako je zahvalil sveti
Pavel svojega Boga. — Tudi jaz rečem:
Čast in hvala bodi tebi, o Bog! za vse
tolažbe, katere pošiljaš meni, slabemu
bitju. Čast in hvala za toliko milostij,
katere si mi delil ves čas mojega živ¬
ljenja, zlasti pa v moji bolezni. Oče!

u*

164

tvoji prijazni dobroti, tvoji mogočni mi¬
losti izročam svoje sedanje in prihodnje
življenje. Vodi je v povišanje svoje časti
in v zveličanje moje duše.

40. V največji bridkosti je Job molil
Boga rekoč: »Ako smo dobro radi pre¬
jemali iz roke božje, zakaj ne bi tudi
hudega potrpežljivo vsprejeli od njega?
Zgodilo se je, kakor se Bogu dopade;
hvaljeno bodi njegovo ime!« — Enako
hočem tudi jaz svoje srce izprazniti pred
Bogom. Koliko dobrega sem prejel od
tvoje roke, nebeški Oče! pa mi še na
misel ni prišlo, da pride od tebe. Mar
bom tudi v svojem sedanjem žalostnem
stanji tebe zanemarjal in od sebe pahal
tvojo roko? Tega nikar ne! Kakor otrok
se podvrženi tvojim nared bam in molim
tvojo presveto voljo. Če hočeš, da trpim,
če hočeš, da umrem: pa naj se zgodi
tvoja volja! Oče nebeški! posvečeno
bodi tvoje ime.

41. Velike so stiske, o Bog! ki me
obdajajo v moji bolezni, pa vendar upam
v tebe: to je delo tvoje milosti. Kako

165

bi ti povrnil vse dobrote, katere meni
podaješ? Kelih trpljenja bočem vzeti in
piti ga z otroško udanostjo, čeravno je
grenek in boleč. V trpljenji pa hočem
v pomoč klicati tebe, svojega Boga, svo¬
jega rešitelja.

42. Oče, najsvetejši Bog! prišla je
tista težka ura, katero si mi od večnosti
odločil. Zdaj poskušaš mojo vero v tvojo
besedo, moje zaupanje v tvoje obljube,
moje želje po spokorjenji grehov, mojo
udanost v tvojo božjo voljo, mojo sta¬
novitnost v trpljenji. Hvala in večna
zahvala naj bo tebi za očetovsko po-
skušnjo. Pravični in usmiljeni Bog! daj
mi samo tvojo milost, in srečno bom
prestal to poskušnjo.

43. Ti hočeš, o Bog! da naj vse
stvari oznanjajo stvarnikovo čast. Zato po¬
veličaj nad menoj slabim in revnim člove¬
kom svojo vsemogočnost in usmiljenje. Ne
meni, le tvojemu imenu daj čast, o Gospod!
tako kliče stvar k stvarniku. Ves svet naj
spozna, da je naš Bog v nebesih vsemo¬
gočen. Karkoli hoče, vse more storiti.

166

44. Če se zdaj spominjam grehov
svojega življenja, ne godi se to iz malo-
srčnosti, temuč le zalega voljo, da je še
enkrat obžalujem. Trdno zaupam, o Bog!
da sem našel milost pred teboj. Jezus je
zatrdil v svetem evangelji, da se vesele
vsa nebesa nad grešnikom, ki se je spo¬
koril. (Luk. 15.) Veseli st 1  tudi ti. moja
duša! da se je tebe usmilil nebeški Oče.

45. Jezus ni rekel svojim učencem,
naj bi se veselili zato, ker so dobili
moč čudeže delati; temuč zato naj se
vesele, da so njih imena zapisana v ne¬
besih. (Luk. 10.) — Tudi jaz, moj Bog!
zahvaljujem tebe za vse časne dobrote,
katere sem prejel s tvoje očetovske roke.
Zahvaljujem tebe tudi za blagoslov, ki
si ga dal marsikateri moji pošteni želji
in marsikateremu mojemu prizadelju.
Prav posebno pa te zahvaljujem za dar
žive vere v Jezusa, po kateri sem po¬
klican v večno življenje. To mi je ob
dnevih trpljenja, pravo veselje, da smem
po tvojih obljubah pričakovati večno
življenje in večno veselje.

167

46. Usmiljeni Jezus! volja tvojega
Očeta je ta, da se ne pogubi nobeden
tistih, ki so tebi izročeni; temuč da
sodnjega dne vse obudiš v večno živ¬
ljenje. (Jan. 6.) — Jaz sem tudi izmed
števila tistih, katere ti je izročil tvoj
Oče. Tudi za me si opravil krvavo da¬
ritev na križi, zatorej ne bom pogub¬
ljen. Jezus me bo sodnjega dne obudil
v večno življenje. Hvala tebi, o Bog!
za to upanje, polno tolažbe.

47. Hvala tebi, večni Oče! za vse
trpljenje, ki sem ga v svojem življenji
prestal do zdaj. Učilo me je, kar me
nobeno veselje ne bi moglo učiti: vero
v večno življenje in večno srečo onstran
groba. Učilo me je tudi, potruditi se,
da dosežem to srečo. To je zdaj moje
upanje, nekdaj pa se mi to upanje iz-
premeni v večno zveličanje. To priča¬
kujem in zato voljno trpim.

48. Vera in zaupanje v Jezusa sta
mi naklonila veliko dobrot v vsem mo¬
jem življenji in veliko tolažbe v celem
mojem bolenji. Kako bi povrnil, moj

168

Bog! vse dobrote, ki sem jih prejel od
tebe? — Poglej, kako hvaležno mi bije
srce. Rad bi vsemu svetu naznanil tvojo
dobroto. Kakor žena pri Jakobovem
studenci bi rad klical vsem ljudem:
Pridite in poglejte, kaj je storil Jezus
z menoj. Ta mora biti pravi božji Sin,
ker tako zna slabe krepčati in revne
tolažiti!

49. Še enkrat te zahvalim, nebeški
Oče! za vse dobrote, katere si mi delil
ves čas mojega življenja. Odpusti mi,
kar sem premalo spoznaval njih vred¬
nost, in kar se jih nisem posluževal po
tvoji sveti volji. Tudi za vse svoje trp¬
ljenje te zahvalim. Moja telesnost se
sicer ustraši trpljenja, vendar moja duša
ve, da ti zmirom po očetovsko ravnaš
z menoj. Odpusti mi, ako nisem bil
vselej z mirno udanostjo pokoren tvoji
volji. Zahvalim te tudi za vse milosti,
s katerimi si posvečeval mojo dušo, ko
sem prejemal svete zakramente. Odpusti
mi, da sem premalo varoval te milosti
ter sem jih nepremišljeno zapravljal.

169

Zahvalim te še tudi za dar svete vere,
ki me je tako ljubeznivo tolažila ob urah
mojih težav. Odpusti mi, ako sem jo
onečastil po svojem dejanji; zdaj in pri¬
hodnjič naj ho vera moja prva tolažba.

Prosi za večno življenje in zveličanje.

50 .  Tvoja beseda, o Bog! me uči,
da zadobi le tisti krono zmage, kdor
se je srčno vojskoval do konca svojega
življenja. (Mat. 10.) — Torej hočem do
smrti se vojskovati za krono zveličanja.
Ne dolgotrajnost, ne grozovitost mojih
bolečin naj ne zmagate moje potrpež¬
ljivosti. Daj mi svojo vsemogočno mi¬
lost, o Bog! pa bom voljno trpel. Tako
postane tvoj služabnik vreden, da po
preslanih bolečinah sliši tvojo tolažilno
besedo: »Pojdi zdaj v veselje svojega
Gospoda!«

51 .  »Veselite se, zakaj vaše plačilo
je obilo v nebesih.« Tako tolaži Jezus
liste, ki trpijo zavoljo njegovega imena.
(Mat. 5.) — Tudi ti, moja duša! po¬
lipi te svoje stiske iz ljubezni do Boga.

170

Ponižno moli njegove naredbe in veseli
se. Glej, tam v nebesih ti je pripravil
Bog tako plačilo, ki ga še ni videlo no¬
beno oko, ki ga še ni slišalo nobeno
uho, ki ga še ni občutilo nobeno srce.

52 .  Koliko tolažbe mi daje obljuba
Jezusova, apostolom dana pri zadnji ve¬
čerji: »Ne žalujte, v hiši mojega Očeta
je veliko stanovanj. Jaz grem tja, da
tudi vam stanovanje pripravim.« (Jan.
14 .) — Božji Zveličar! tudi jaz sem
izmed tvojih, katere si odkupil s svojo
krvjo. Upati torej smem, da bo tudi
moje stanovanje v hiši nebeškega Očeta.
Zatorej hočem, o Bog! brez godrnjanja
nositi križ, katerega si mi naložil, do¬
kler ne pridem na kraj večnega miru.
Tam veselja izvoljenih ne bo več ka¬
lilo nobeno trpljenje!

53 .  Ti si nam razodel, o Bog! da
dobi naš duh veliko popolnejše telo v
prebivanje, kedar se bo razdrla ta po-
zemska hiša naše duše. To novo pre¬
bivališče duha ne bo storjeno z rokami,
temuč bo dar božji, in bo večno v ne-

171

besih. (II. Kor. 5 .) — Hvala tebi, večni
Bog! za to tolažbo; zdaj se smrti več
ne bojim. Stvarnik vseh stvarij! pro¬
sim te, razderi to pozemsko odejo moje
duše. Ona že poželuje tisto srečno sta¬
novanje, katero si jej po tem življenji
obljubil.

54 .  Kedar bo prišel Jezus kot sod¬
nik, obdan od nebeških poslancev, ta¬
krat dobimo mir za svoje vojskovanje
in veselje za svoje trpljenje. Taka je
božja obljuba. (II. Tes. 1.) — Torej vzbudi
so. moja duša! neustrašena vojskuj svojo
zadnjo vojsko. Stanovitno nosi bolečine
tega umrljivega trupla. Gotovo ti pride
čas večnega mii u in nebeškega veselja.

55 .  Hudo je zadela božja roka Joba,
tega zvestega služabnika božjega. Pa s
čim se je tolažil ob času svojih bolečin ?
Tolažil se je s trdnim upanjem na vsta¬
jenje. — »Jaz vem«, pravi Job, »da moj
Zveličar živi, in da bom zadnjega dne
zopet vstal iz groba. S to kožo bom
zopet obdan, in v svojem mesu bom gle¬
dal svojega Boga. Zares, gledal ga bom;

172

to upanje živi v mojem srci.« (Job. 19.)
— S tem upanjem se hočem tolažiti
tudi jaz v svoji bolezni. Ne plaši se,
moja duša! tvoj Zveličar živi, on ne bo
dal svojemu odrešencu pogubiti se.
Pride čas, da pojde tvoje truplo zopet
iz groba, zato s potrpljenjem nosi te¬
lesne bolečine. Telo ti je bilo pomoček
k množini grehov, naj ti bo zdaj tudi
pomoček k pokori. »V ravno tem telesi
bom gledal svojega Boga, in zares ga bom
gledal.« To upanje živi v mojem srci.

56. »Jaz zapuščam svet in grem k
svojemu Očetu.« (Jan. 16.) — Tako je
učil Jezus, da je umiranje pobožnega
človeka samo pot, ki nas pelje iz tega
revnega življenja na zemlji tja v večno
srečno življenje nebeško. Rad torej za¬
pustim ta svet, ker zdaj bom večno
živel. Voljno hočem trpeti smrtne te¬
žave, ker smrt me pelje k mojemu ne¬
beškemu Očetu!

57. »Tukaj nimamo obstoječega me¬
sta, naše želje gredo po prihodnji do¬
movini v nebesih.« Tako je spodbujal

173

sveti apostol Pavel svoje vernike. (Hebr.
13.) — O Bog! živo čutim, da tudi za
me ni obstoječega kraja v tej solzni
dolini. Jaz upam boljše življenje v več¬
nosti. V tem upanji hočem vse trpeti,
kar mi naložiš. Ko pa neha trpljenje,
potem spolni željo moje duše, vzemi
me gori v sveta nebesa!

58. Vsemogočni Bog, ki je zbudil
Jezusa od smrti, bo tudi nas nekdaj
poklical v neumrjoče življenje. To upanje
je dajalo svetemu Pavlu srčnost in moč,
za nauke Jezusove trpeti in umreti. (II.
Kor. 4.) — Jaz tudi verujem v vsta¬
jenje života. Jaz upam, da bo Bog zopet
obudil to moje umrljivo telo k večnemu
življenju. Zato poišči si, moja duša!
tolažbo v tem zaupanji, da te po tem
bolečem življenji popelje Bog v večno
srečni pokoj.

59. Bridko in težko je umiranje,
pa ne omaguj, moja duša! Pride čas,
da bom zamogel klicati: »Smrt, kje je
tvoje želo, kje je tvoja zmaga?« (I. Kor.
15.) — Moj Bog! ti ne boš dopustil,

174

da bi večno gledal trohnobo. Samo za
malo časa bo truplo razpadlo, potem
pa me boš napolnil z veseljem pred
tvojim obličjem. V tem upanji živim,
v tem upanji trpim, v tem upanji ho¬
čem tudi umreti.

60. Kako bi bil jaz zapuščen v teh
žalostnih urah, o Bog! ako ne bi vera
polnila moje duše z upanjem večnega
življenja. Tam bo Bog obrisal izvoljen¬
cem solze z njih očij. Tam ne bo več
ne smrti, niti kakega trpljenja. Tam so
dnevi žalosti večno minuli. (Apoc. 21.)
— O Bog! stanovitno hočem trpeti, do¬
kler ne pridem tja, kjer zveličanih ne
moti več nobena bolečina in težava.

61. Tam v nebesih je moja domo¬
vina; mar se ne bom veselil, da pri¬
dem domdv? Tam me čakajo moji so¬
rodniki in znanci, ki za me prosijo
pred Bogom. Tam najdem svete apo¬
stole; njih vera je tudi moja vera. Tam
so velike trume svetih mučenikov, tam
so vsi svetniki in izvoljenci božji. Go¬
spod ! moja duša želi že kmalu stopiti

175

v njih sveto družbo. Spolni njeno željo!
Ljubi Bog! sprejmi me kmalu med
svojo nebeško družino.

Prosi trdnosti v božjih čednostih.

62. O Bog! ti si večno življenje
obljubil tistim, ki verujejo v tebe in v
tvojega Sina Jezusa. (Jan. 17.) — Glej,
jaz te molim kot edinopravega Boga.
Jaz verujem v Jezusa, katerega si po¬
slal v naše odrešenje. Jaz verujem tudi
v njegovo sveto besedo. Moj Bog in
Gospod! ta moja vera naj me tolaži v
tej žalostni uri. Ti me potrdi v tej
moji samoti, in pomagaj mi v moji za¬
puščenosti.

63. »Zakaj si žalostna, moja duša,
in čemu si nepokojna? Zaupaj v svo¬
jega Boga.« (Ps. 41.) — S tem upanjem
se  je tolažil David v svoji žalosti. Tudi
moj duh, o Bog! je potrt, in nepokojna
je moja duša. Vendar ti, o Bog! si moje
npanje, usmili se me! Tako hočem kli¬
enti k tebi, dokler ne mine ura težave, in
dokler ne pridem v kraj večnega veselja.

176

64. Iz usmiljene ljubezni do nas
ljudij se je daroval Jezus na gori Kal¬
variji. Kako bi jaz to očetovsko ljubezen
povrnil z otroško ljubeznijo? Poglej,
kako sem sestrašen in kako trpim; pa
vse to hočem voljno nositi. Poglej moje
revno življenje, rad ti je dam. Naj bi
tebi dopadel ta dar mojega srca. O da
bi tudi jaz reči zamogel, kakor nekdaj
sv. Peter: Gospod! ti gledaš moje srce,
torej tudi vidiš, da te ljubim čez vse.

65. Huda, prehuda je bila smrtna
bridkost, katero je trpel Jezus na Oljski
gori. Nebeški Oče se je usmilil svojega
Sina, in angelj je prišel iz nebes, da
potolaži Jezusa. — Ker sem pa jaz po
Jezusu odrešen, zato po pravici ime¬
nujem tebe, o Bog! svojega Očeta in te
prosim usmiljenja. Oče! ne zapusti me
v tej uri bolečin. Daj mi živo vero, trdno
upanje in gorečo ljubezen do tebe. Pošlji
mi od zgoraj angelja tolažbe. Moj duh je
sicer voljen, pa telesni človek je slab.

66. Sveti apostol Pavel je pisal Ko-
rinčanom: »Zato me je Bog dejal v hude

177

stiske, da bi se učil, ne zaupati v člo¬
veško pomoč, temuč v Boga samega,
ki zamore življenje povrniti, čeravno je
že izgubljeno.« (II. Kor. 1.) — Moj Bog!
da bi bil jaz v zdravih dneh stavil svoje
zaupanje vselej v tebe! Zdaj čutim,
kako je prazno, zanašati se na človeško
pomoč ali na lastne moči. Ne poželim
svetne tolažbe; moja duša vzdihuje le
po oni tolažbi, ki pride iz nebes. Bog!
usliši moje želje in potrdi moje upanje.

67. »Pridite k meni vsi, ki trpite;
tolažbe hočem podati vašemu srcu!«
Tako kliče usmiljeno srce Jezusovo
vsem, ki trpijo. (Mat. 19.) — Glej, tudi
jaz trpim in vzdihujem po rešenji. Slab
sem in siromak, zato vzdihujem po
okrepčanji. Brez vse človeške tolažbe
sem, zato kličem po tolažbi iz nebes.
Blizo konca svojega življenja sem, zatb
prosim rešenja, da bi kmalu bil pri
svojem Bogu. Ti torej, božji pomočnik!
obudi mi gorečo ljubezen do tebe. To¬
laži me ob uri žalosti, in vzemi me
kmalu v stanovanje zveličanih.

Gospod, teci mi pomagat!

12

178

68. V tolažbo vsem žalostnim pravi
Jezus: »Blagor njim, ki jokajo, zakaj
oni bodo potolaženi.« (Mat. 5.) — To je
zapisano tudi meni v tolažbo. Z mirno
udanostjo liočem nositi vsa trpljenja duše
in telesa. Saj me uči sveta vera, da
prejmem tam v nebesih večno tolažbo
za solze, katere tukaj s potrpljenjem
jokam. Jaz trdno verujem, da gotovo
pride ta čas, znabiti pride kmalu.

69. Moj Gospod in moj Bog! usliši
tiho molitev mojega srca in usmili se
me. Ne obračaj svojega obličja od mene.
Ne zavrzi v jezi tistega, ki v tebe veruje,
v tebe upa in te ljubi. Bil si moj po¬
močnik v življenji, ne zavrzi me ob
smrtni uri, ko sem tvoje pomoči naj¬
bolj potreben.

70. Ob času, ko sam ne vem, česa
bi želel, daj mi ti, o Bog! pravega duha,
da zamorem z Davidom reči: »Samo eno
prosim svojega Boga in upam to zado-
biti: da bom stanoval v hiši svojega ne¬
beškega Očeta, in da se bom večno
veselil njegovega usmiljenja.«

179

71. »Jaz vem, v koga sem zaupal,
in tudi vem, da mi vsemogočni Bog
ohrani to moje zaupanje do konca mo¬
jega življenja.« Tako se je tolažil in
osrčeval sveti apostol Pavel v trpljenji.
(II. Tim. 1.) — Enako hočem tudi jaz
storiti. V ravno tega Boga stavim tudi
jaz vse svoje zaupanje in se trdno za¬
našam, da mi Bog ohrani to zaupanje,
dokler bom živ. Čemu bi se torej plašil
in bal ? O Bog! ravnaj z menoj po svoji
sveti volji, samo ohrani v meni trdno
upanje v večno življenje.

72. »Ti si zaščitnik stiskanih, o Go¬
spod! ti si pomočnik ob času žalosti;
ti nikdar ne zapustiš njih, ki tebe iščejo.«
Tako je hvalil David tvoje usmiljenje.
(Ps. 9.) — Tudi jaz sem stiskan, o Bog!
ta ura je za me čas žalosti. Ti gledaš
v mojo dušo, o Bog! in poznaš, da samo
v  tebe zaupam. Sliši torej, o Bog! moje
prošnje. Bodi moj pomočnik, ne zapusti
ttie v tej bridkosti.

73. Z Davidovimi besedami, o Bog!
hočem pred teboj razodeti svoje srce:

12 *

180

»Čeravno bi hodil sredi smrtne doline,
vendar se ničesar ne bojim, zakaj ti, o
Gospod! si pri meni.« (Ps. 22.) — Čutim
sicer hude bolečine, in zapuščajo me
telesne moči, pa vendar trdno verujem,
da si ti pri meni. O Bog! tebi se vsega
izročim, varuj me do zadnjega diha.

Darovanje samega sebe.

74. Po svoji milosti bodi mi usmiljen,
o Bog! in po svojem velikem usmiljenji
izbriši moje grehe. Ako bi terjal od
mene darov, rad bi jih tebi dal; vendar
poznam dar, ki tebi vselej dopade; ta
dar, ki ga nikdar ne zavržeš, je skesano
in potrto srce. (Ps. 50.) — O Bog! ta
dar imam, dopadljivo ga sprejemi od
mene. Zdaj in na vse večne čase naj bo
hvaljeno sveto ime mojega Boga, ki mi
je milostno odpustil moje grehe.

75. Kdor trpi, ker je volja božja, da trpi,
tak spolnuje voljo božjo. Trpi torej, moja
duša! trpeti je zdaj za tebe božja služba.
V trpljenji veruj in zaupaj v božjo dobroto,
ki iz trpljenja pripravi blagoslov za te.

181

76. Bog je moj Oče! Oče pa ne
zavrže otroka, ki stori njegovo voljo.
Jezus je umrl za me; kdor pa gre v
smrt za koga, ta ne zavrže tega, ki v
njega zaupa. Smrt in pekel sta Jezusu
pod nogami, jaz se ju ne bojim. Jezus,
ki je zmagal smrt in pekel, me varuje
vsake škode.

77. Glej, sveti Oče! daritev leži na
oltarji, moje življenje je tebi darovano.
Ce hočeš ga vzeti, pa naj bo za to če-
ščeno tvoje presveto ime. Ako pa hočeš
še nekaj časa ga pustiti na oltarji, pa
naj se zgodi tvoja volja. Samo te pomoči
si prosim, da potrpežljivo čakam na
uro, ko boš sprejel to daritev.

78. Bog je zahteval od Abrahama,
naj mu na gori Moriji daruje Izaka, svo¬
jega sina. Tedaj Abraham ni poslušal
želj svojega očetovskega srca, temuč je
veroval v božjo besedo in upal v božjo
obljubo. Čeravno se je temu ustavljala
oatora, vendar se je namenil, da lastno¬
ročno daruje svojega sina. — Bog Abra¬
hamov je tudi moj Bog; v njega verujem,

182

v njega upam, njega molim. Naj se že
moja telesnost plaši trpljenja, moj duh
gleda na božje obljube in se zanaša na
božje besede. Ker je božja volja, da trpim,
zato hočem voljno trpeti. O Bog! kakor
si nekdaj blagoslovil Abrahama, tako
blagoslovi tudi mene. Taka je moja vera
v tvoje besede, in tako je moje zaupanje
v tvoje obljube.

79. Da celo prebridka smrt postane
za me dobrota, to je storila tvoja sveta
previdnost, zato rad umrjem. Ker pa
tudi verujem, da si samo ti preštel vse
ure mojega življenja, in da si samo ti
odločil, kakšen bo moj zadnji trenutek,
zato svojo voljo podvržem tvoji volji.
Dar pokorščine tebi bolje dopade, nego
dar življenja. Poslušaj torej izpoved moje
duše: Jaz nočem prej umreti, preden
ti hočeš; in le tako hočem umreti, ka¬
kor ti hočeš.

80. Abel je daroval tebi, sveti Oče!
najboljše jagnje svoje črede. Enako da¬
rujem jaz tebi najboljše, kar imam, —-
svojo voljo. Jaz samo to hočem, kar ti

183

hočeš; tvoja sveta volja naj se zgodi.
Kakor je tebi, nebeški Oče! daroval
Jezus svoje življenje, tako darujem tebi
jaz svoje. Ti si mi ga dal, tvoje je. Po
svoji volji vzemi ga, ali pa mi ga pusti še
nekaj časa. Jaz hočem, kar ti hočeš;
tvoja volja naj se zgodi.

81. Tisti Bog, ki je mučenike tolažil
in potrdil v najgroznejših mukah, je tudi
moj Bog. Njega molim in prosim pomoči;
zato se nočem udati malosrčnosti. Pod
varstvom tako mogočnega Boga bom
tudi jaz srečno dokončal svoje trpljenje.
Tebi, o Bog! sem daroval svoje življenje.
Nobena bolečina naj me ne zmOti, da
bi preklical to daritev. Ohrani in potrdi
v meni to mojo voljo, ti večni, neumrjoči
Bog! V tebe verujem, v tebe upam, tebe
ljubiti želim.

82. Še eno prošnjo imam do tebe,
usmiljeni Oče! Očisti mojo dušo vseh
madežev greha, katere iz srca obžalujem.
Izbriši vse kazni, katere sem ž njimi
zaslužil. V zadostilo sprejmi moje pre¬
stane bolečine, mojo smrt in Kristusovo

184

zasluženje, v katero trdno zaupam. Ako
pa se s tem upanjem in s svojim trp¬
ljenjem ne očistim še vsega na tem svetu:
vendar mi še ostane živa vera, da najdem
usmiljenje v večnosti.

Poželenje po smrti.

83 .  Težaven je pot, Oče nebeški!
po katerem si mi hoditi odločil. Pa saj
je moral trpeti tudi Jezus, tvoj preljub-
ljeni Sin, in tako priti v božje veličan¬
stvo. (Luk. 24 .) — Smem li jaz grešnik
zahtevati, da bi brez trpljenja šel v ne¬
beško kraljestvo ? Tega nikakor ne. Jezus
je hodil po trnjevem potu trpljenja, po
istem potu moram hoditi tudi jaz. O
Bog! tvoja presveta volja naj se zgodi.

84 .  Kakor poželi žejen jelen po vrelci
vode, tako poželi moja duša po tebi,
močni in živi Bog! Kdaj bom prišel
k tebi, in kdaj bom stopil pred tvoje
obličje? (Ps.41 .) — O Gospod! ne mudi
se predolgo. Razderi vezi mojega umr¬
ljivega telesa, in moja duša bo hitela
k tebi, svojemu Bogu. Hitela bo k svo-

185

jemu Očetu, kateri jo je stvaril; hitela
k svojemu Odrešeniku, kateri jo je s
svojo krvjo odrešil; hitela k svetemu
Duhu, kateri jo je posvetil v svetih za¬
kramentih.

85. »Jaz ubogi grešnik! kdo me bo
rešil tega umrljivega telesa?« (Rim. 7.)
— Tako je vzdihoval sveti apostol Pavel
in se je tolažil rekoč: Hvala tebi, večni
Bog! ki si nam v Jezusu dal Zveličarja.
Tudi jaz čutim revnost tega umrljivega
telesa in vzdihujem po odrešenji. Blagor
meni, da je Jezus moj pomočnik in moj
odrešenik. On iz lastne skušnje ve, kako
se godi trpečim in umirajočim.

86. Križani Jezus! ti si mi bil lju¬
bezniv odrešenik; bodi mi tudi usmiljen
sodnik. Sprejmi tudi mene v svoje sveto
kraljestvo. Jezus, k tebi želim priti. —
Bodi mi pozdravljen, sveti križ mojega
Zveličarja, na katerem je umiral Jezus,
naš Bog! Sveto znamenje našega zveli¬
čanja! tu na svetu te zdaj počastim in
upam, da te zveličan zagledam tam v
večnosti.

186

87. O moj Bog! ti si sv. Štefanu
ob uri njegove smrti odprl nebesa in
mu pokazal Jezusa na tvoji desnici.
Dodeli tudi meni ob uri trpljenja moč,
da se zaupno oziram v Jezusa, svojega
pomočnika. V goreči ljubezni sv. Štefana
hočem tudi jaz moliti: Jezus! sprejmi
mojo dušo!

88. Oče! ti si vselej uslišal prošnje
svojih otrok, usliši tudi mojo prošnjo.
Moj duh se bo kratko še pomudil v tej
umrljivi hiši mojega telesa. O Bog!
povzdigni ga do žive vere v tvojo besedo,
da me ta vera potrdi. Potrdi ga z živim
upanjem v tvoje obljube, da me to upanje
tolaži. Ogrej ga v živi ljubezni do tebe,
da iz ljubezni vselej spolnujem tvojo
voljo. Oče! k tebi želi moja duša, po¬
kliči jo kmalu.

89. Oče! ti si vselej uslišal prošnje
svojih otrok, usliši tudi mojo prošnjo.
Iz mojih prsij se ne vzdigajo več po¬
svetne želje, ne več prošnje za časne
reči. Usmiljeni Bog! jaz sem na konci
svojega življenja in imam samo to željo,

187

da bi srečno sklenil in dokončal svoj
tek. Oče nebeški! dopolni svoje dose¬
danje dobrote z zadnjo svojih milostij:
daj mi stanovitnost do smrti. Tedaj bom
mogel klicati z Jezusom: »Dopolnjeno je!«

90. Oče! ti si vselej uslišal prošnje
svojih otrok, usliši tudi mojo prošnjo.
Ne prosim več, da mi ohraniš in po¬
daljšaš življenje na svetu. Moja duša
poželi samo po tebi. Ona želi kmalu
priti na kraj večnega miru. Usmiljeni
Oče! ne mudi se predolgo, spolni kmalu
mojo željo. Blagor mi, kedar bom za-
mogel reči: Razvezane so vezi mojega
umrljivega telesa, zdaj hitim k svojemu
Bogu in k svojemu Očetu!

Prosi božje pomoči pri umiranji.

91. Že se bliža čas mojega umiranja.
0 da bi se zamogel tudi jaz tolažiti kakor
sveti Pavel (II. Tim. 4.): »Dobro sem se
vojskoval; svoj tek sem srečno dokončal;
svojemu Bogu sem zvest ostal; in zdaj
pričakujem krono zveličanja, ki mi jo
bo dal Bog, pravični sodnik.«

188

92. O Bog! usmiljeni Oče vseh, ki
pribežijo k tebi, bodi mi usmiljen. Strah
me obhaja; duh in telo mi omagujeta;
življenje mi je postalo težavno. Pomagaj
mi zavoljo svoje dobrotljivosti. V tebe
zaupam, ti si moj Bog!

93. V teh žalostnih trenutkih mo¬
jega življenja si ti, moj Bog! moje edino
zavetje. Ti poznaš tihe želje moje duše,
ki po tebi hrepeni. Ti slišiš skrivne
vzdihe mojega stiskanega srca. Ti gle¬
daš vsako moje skrito trpljenje. Ti po¬
znaš moje skesano in potrto srce. Pred
teboj leži daritev, katero v trpljenji in
umiranji tebi darujem za svoje grehe.
Blagor mi, da verujem v vsevednega
Boga, da zaupam v neskončno usmi¬
ljenega  Boga, in da trpim pred očmi
pravičnega  Boga!

94. Ze težko diham, moje življenje
je blizo konca. Telo zapada smrti, moj
duh se pa obrača tja v večnost. Tam
mi je Bog pripravil večno čast za to
minljivo trpljenje, za to kratko težavo.

189

95 .  »Kliči me ob času težave; jaz
te bom rešil, in ti me bodeš hvalil.«
(Ps. 49 .) — Tako ljubeznivo, o Bog! va¬
biš vse trpeče in stiskane, naj iščejo
pomoči pri tebi. Samo k tebi kliče moja
duša v tej hudi uri; samo k tebi se
vzdigujejo skriti vzdihljeji mojega srca.
Reši, tolaži, potrdi me, kakor si sam
obljubil. Jaz pa hočem hvaležno klicati
v svojem srci: Hvaljen in češčen bodi
Bog, ki mi tako ljubeznivo pomaga v
mojih težavah!

96 .  Po nauku svetega Pavla je nam
obljubljen tam v večnosti tudi pokoj.
Kakor se popotnik po dolgem potovanji
izpočije na svojem domu, tako bomo
tudi mi v svoji nebeški domovini se
izpočili od vseh težav tega revnega živ¬
ljenja. (Hebr. 4.) — O moja duša! skleni
torej potrpežljivo to težavno svoje bo¬
jevanje. Počivala boš, večno boš poči¬
vala po tej svoji vojski.

97 .  Tvoje oko, o Bog! ni zapustilo
egiptovskega Jožefa v studenci; tvoja
ljubezen ni ga pozabila v ječi; tvoja

190

previdnost ga je vodila skoz trpljenje
do veselja, skoz ječo na prestol. O Bog!
tvoje usmiljenje še danes ni prikraj¬
šano! Zaupljivo kakor Jožef hočem se
tudi jaz vsega izročiti tvojemu varstvu.
Tolažim se z zaupanjem, da me ti ne
zapustiš ob uri težav in dušne samote.
Po potu trpljenja me vodiš v srečni
kraj, kjer se duše večno veselijo.

98 .  O Bog! sam ti poznaš moje
trpljenje, samo ti ga zamoreš polajšati.
V tej veri nahajam vso tolažbo. K tebi
samemu pribežim, tebe samega molim.
Oče nebeški! samo ti zamoreš pomagati.
Pomagaj mi in usmili se me! Ne za¬
pusti me in stoj mi na strani!

99 .  Bog tolažbe in usmiljenja! tvoja
vsemogočnost me je stvarila, tvoja usmi¬
ljenost me je odrešila, tvoja ljubezen
me je posvetila. Zdaj pa bojujem v svoji
bolezni težaven boj, ne zapusti me! Pro¬
sim te, nebeški Oče! dokončaj mojo
vojsko in sprejmi me v kraj večnega
miru in pokoja. Za to te prosim po
smrtnih težavah, katere je prestal Je-

191

zus na vrtu Getzemani, in po njegovi
krvi, ki je tekla na gori Kalvariji.

100. Bridke, prebridke so bile tvoje
smrtne težave, o Jezus! Potne srage,
kakor kaplje krvi, so tekle na tla. V
tej bridkosti si molil k Očetu, in on ti
je poslal angelja, da te potolaži. — Ne¬
beški Oče! tudi jaz kličem k tebi v
svoji smrtni bridkosti. Ne zapusti me!
Pa saj me ne zapustiš. Iz nebes mi
boš poslal tolažbo in moč. Za to te
prosim po bridkem trpljenji Jezusa Kri¬
stusa, tvojega Sina in Gospoda našega.
Amen.

Prošnje iz sedem psalmov pokore.

Sedmeri spokorni psalmi so bili ona
molitev, s katero se je pripravljal sveti
Avguštin na smrt. Oni naj bodo tudi
tiha molitev moje duše. O Bog! stvari
v meni skesano srce, da bom pri mo¬
litvi tako prešinjen od znotranje žalosti,
kakor David, ko je zložil te psalme, in
kakor sveti Avguštin, ko je te psalme
molil.

192

a)  Gospod! ne kaznuj me v svoji
jezi, in ne tepi me v svojem srdu.
Usmili se me, o Gospod! zakaj jaz sem
slab in moja duša je žalostna. Obrni
se k meni in reši me zavoljo svoje
dobrote. — Zdaj me ne plaši več spo¬
min mojih storjenih grehov, zakaj Go¬
spod sliši glas mojega joka, in se usmili
moje molitve, katero v solzah oprav¬
ljam. (Ps. 6.)

bj  Blagor mu, komur je Bog grehe
odpustil. Dokler sem svoje grehe za¬
molčal pred teboj, o Bog! kaznovala
me je tvoja roka, in moja vest mi je
strašno očitala. Zatorej sem se ti izpo¬
vedal, da sem grešil, in ti si mi od¬
pustil ves dolg mojih grehov. Zdaj me
naj obsuje težav brez števila, ne bodo
me podrle, ker sem našel milost pred
teboj. Vem, da pride mnogo nadlog
nad grešnika; kdor pa v Boga zaupa,
njega on reši, da ne utone. Zatorej,
moja duša, veseli se Gospoda, in ra-
duj se z vsemi pravičnimi! (Ps. 31.)

193

c)  Mojih hudobij je veliko število,
in hudo težijo mojo vest. Vendar tebi,
o Bog! so znane vse moje želje, in ti
slišiš milo vzdihovanje mojega potrtega
srca. V tebe samega zaupam, zatorej
ne zavrzi me. Moj Bog! ne obrni od
mene svojega obličja; Gospod! teci mi
pomagat, (Ps. 37 .)

dj  Usmili se me, o Bog! po svoji
milosti, in po velikem svojem usmiljenji
izbriši moje grehe. Bolj in bolj operi
me mojih hudobij, in očisti me mojih
grehov. Pred teboj, o Bog! sem grešil,
pred teboj sem hudo storil. Pa vendar
ne zavrzi me izpred svojega obličja, in
svojega svetega Duha ne odtegni mi.
Ce lirjaš od mene daru, rad ti ga dam;
vendar tebi dopadljiv dar je skesan duh.
Skesanega in potrtega srca, o Bog! ne
boš zavrgel. (Ps. 50 .)

e)  Usliši, o Gospod! molitev trpe¬
čega, ki v nadlogah že skoraj omaguje.
Moje ponižno vpitje naj do tebe pride,
in kmalu me usliši v mojem trpljenji.
Moj Bog! svoj kruh jem s pepelom, in

Gospod, teci mi pomagat! 13

194

svojo pijačo mešam s solzami; zakaj
moji grehi so vselej pred mojimi očmi.
Ker spokorno trpim, kar me zadene
hudega, zato, o Gospod! usmili se me.
Čas usmiljenja je prišel; Gospod je po¬
gledal mojo molitev, in ni zavrgel mo¬
jih prošenj. (Ps. 101.)

f)  Iz globočine svojega srca kličem
k tebi, o Bog! usliši prošnjo mojega
srca. Če hočeš po pravici kaznovati
naše grehe, o Gospod! kdo bo obstal?
Vendar obupati ne smem, pri tebi je
usmiljenje. Na tvoje obljube se zana¬
šam, in na tvojo dobroto zaupam. Za¬
res, upaj v njega, moja duša! zakaj
Bog je usmiljen, in rešil te bo vseh
tvojih grehov. (Ps. 129.)

g)  Moj Bog in moj Gospod! poslu¬
šaj moje prošnje, ker si zvest; in usliši
moje vzdihovanje, ker si usmiljen. Ne
tiraj svojega služabnika pred sodbo, za¬
kaj ni ga človeka, da bi bil pred tvo¬
jim očesom pravičen in čist. Zato je
moja duša žalostna, kedar se spomi¬
njam grehov svoje mladosti in vsega

195

svojega življenja. Kakor suha zemlja po
dežji, tako hrepenim jaz po tvoji milostni
pomoči. Zatorej, o Gospod! ne obrni od
mene svojega obličja. Pokaži mi pot, po
katerem naj hodim, da postanem vre¬
den tvojega usmiljenja. (Ps. 142 .)

Sveti namen pobožne smrti.

O Gospod! tebi izročim svoje živ¬
ljenje, katero sem od tebe prejel. Vsak
čas sem pripravljen umreti po tvoji
najsvetejši volji.

Umreti želim, ker ti hočeš, in ker
si vsem ljudem postavil, enkrat umreti.

Umreti želim, da s svojimi smrt¬
nimi bridkostmi in težavami zadostim
tvoji neskončni pravici, in ker sem že
sto in stokrat smrt zaslužil.

Umreti želim, da vsaj enkrat neham
tebe žaliti.

Umreti želim, v znamenje svoje hva¬
ležnosti, katero sem ti dolžen za toliko
in tako velikih, meni nevrednemu člo¬
veku skazanih dobrot.

13 *

196

Umreti želim, naj bi s svojo smrtjo
dopričal, da tvojo čast bolj ljubim,
kakor svoje življenje.

Umreti želim, da te zamorem ve¬
komaj ljubiti in hvaliti, ki si moj na¬
men in konec, zavoljo katerega sem
stvarjen.

Umreti želim iz najčistejše ljubezni
do tebe, ki si se ponižal, iz ljubezni
do mene umreti na križi.

Zatorej te prosim, o Bog mojega
srca! po bridkem trpljenji in smrti Je¬
zusa Kristusa, tvojega Sina: dodeli mi
srečno zadnjo uro in ne dopusti, da bi
se pogubila moja duša, katero je tvoj
Sin s svojo drago krvjo odrešil. Amen.

Duhovna oporoka.

V imeni presvete in neločljive božje
Trojice: Očeta, Sina in sv. Duha. Amen.

Jaz I. I. izročim svojo dušo v roke
svojega Stvarnika in Odrešenika; svoje
telo pa prepustim, da se zemlji izroči,
iz katere je vzeto. Rad in prav rad
vzamem slovo od vsega posvetnega bo-

197

gastva, od vse posvetne časti in vseh
minljivih sladnostij, zakaj moje edino
poželenje je, posesti in uživati Boga,
Gospoda mojega. Svoje grehe obžalu¬
jem iz celega srca, zlasti te., in

sicer edino zato, ker sem ž njimi raz¬
žalil tebe, o Bog! ki te ljubim čez vse.
Obljubim, s tvojo milostjo se poboljšati
in resnično pokoro storiti. Iz vsega svo¬
jega srca odpustim vsem, kateri so me
kedaj razžalili; prosim pa tudi ponižno
za odpuščanje vse, katere sem kedaj
jaz razžalil ali jim storil krivico. — Ve¬
rujem vse v obče in vsako resnico po¬
sebej, katero mi verovati zapoveduje
sveta katoliška cerkev. Upam po tvo¬
jem neskončnem usmiljenji, moj Bog!
odpuščanje vseh grehov in večno zve¬
ličanje. Ljubim iz celega srca, iz cele
duše, iz vseh močij tebe, svojega pra¬
vega, živega Boga, enega v bitji in troj¬
nega v osebah. Dobro in hudo, veselje
in žalost, zdravje in bolezen, življenje
in smrt radovoljno sprejmem iz tvojih
rok, kakor je tvoja najsvetejša, najpra-

198

vičnejša, najmodrejša volja božja. Ves
in popolnoma in v vseh rečeh in za
vselej se prepustim in izročim tvoji
božji previdnosti in tvojemu najsvetej¬
šemu dopadenju.

Za priče te svoje oporoke, ki je
moja prosta, resnična in dobro premi¬
šljena volja, povabim tebe, ljuba Devica
in Mati Marija, tebe, sveti Jožef, tebe,
moj krstni in birmski patron, in tebe,
moj zvesti angelj varih, ter vas ponižno
prosim, da to mojo oporoko z menoj
vred podpišete in potrdite. Položite jo
pred prestol presvete Trojice in skrbi le
za to, da se zvesto in natanko spolni
od besede do besede, od konca do
kraja. Amen.

Za to milost vas prosim jaz, vaš
najnevrednejši služabnik I. I.

Vzdihljeji

za

bolnika ob smrtni nri.

Kedar začne bolnik umirati.

Bolnik obudi vero, upanje, ljubezen.

1. Jaz verujem v tebe, Očeta, ki
si mi dal vse dobro. — Jaz verujem v
Jezusa, tvojega Sina, ki me je odrešil
na križi. — Jaz verujem v svetega Duha,
ki je tolikokrat posvetil mojo dušo. —
Jaz verujem vse, kar si nam ti razodel,
trojedini Bog! — V tej veri hočem umreti.
— Veseli se, moja duša! kmalu boš pred
božjim sedežem gledala to, kar zdaj
samo verovati zamoreš.

2. O smrt! ti nimaš nič strašnega
za me; Jezus me je učil upati boljše
življenje. — Jaz trdno upam v božje

200

obljube; zato upam odpuščanje vseh
svojih grehov. — Jaz tudi upam, da
stanoviten ostanem do konca, in da
potem zadobim večno zveličanje. — S
tem upanjem zdaj rad umrjem. — Ve¬
seli se, moja duša! kmalu boš pred
božjim obličjem. — Tam boš to do¬
segla, kar zdaj samo upati zamoreš.

3. Mili Bog! ljubim te iz celega
svojega srca. — O da bi zamogel tebe
tako ljubiti, kakor te ljubijo vsi nebeški
prebivalci! — - Poglej moje revno živ¬
ljenje, vzemi je kot dar moje ljubezni.
— Zdaj nimam več druge želje, ko da
bi te ljubil vekomaj. — Veseli se, moja
duša! kmalu bo padla zavesa, ki te loči
od božjega obličja. — Kmalu boš lju¬
bila Boga v družbi vseh svetnikov. —
Z njimi že zdaj povzdigni svoj glas in reci :
Svet, svet, svet si Gospod Bog Sabaot!
Nebo in zemlja sta polna tvoje časti.

Bolnik prosi Marijo, angelje in svetnike.

4. Marija! usmiljena mati vseh, ki
te prosijo pomoči, — ti si tudi moja

201

mati, in jaz sem tvoj otrok. — Ker sem
pomoči potreben, zato bodi moja pri-
prošnjica. — V tej bridki uri prosi za
me, da ne bo pogubljena moja duša,
za katero je tvoj Sin Jezus umiral na
križi. — Izprosi mi pomoč, da se srečno
vojskujem, in da srečno pridem v večno
življenje. — Sveta Marija! prosi za me
pred sedežem svojega božjega Sina.

5. Tudi vi, sveti angelji božji, ki
stojite pred božjim obličjem! — prosite
za me svojega in mojega Boga, da umi¬
jem smrt pravičnih, — in da pridem tja,
kjer vi pojete čast in hvalo večnemu
Bogu. — In ti. sveti angelj varih! ka¬
teremu me je izročila božja dobrota, —
ne zapusti me, dokler nisem sklenil tega
pozemeljskega življenja, — potem pa
pelji mojo dušo pred božje obličje.

6. Vi svetniki in izvoljenci božji! —
vaš brat po veri se vojskuje s smrtjo. —
Zavoljo ljubezni, ki vas zveličane veže
z nami na svetu, prosite za me, — da
Bog, ki je vas tolažil v smrtni uri,
tudi meni pošlje tolažbe in pomoči.

202

Bolnik prosi Boga usmiljene pomoči.

7. Oče! še enkrat prosim milosti
za vse hudo, kar sem storil v svojem
življenji. — Prosim tudi milosti za vse
dobro, ki ga nisem storil; čeravno je
bilo po moji dolžnosti. — Prosim torej
milosti za vse svoje grehe, katere iz
vsega srca obžalujem. — Bil sem grešnik,
zdaj pa sem skesan spokornik. — O da
bi zamogel svoje grehe izbrisati s svojo
krvjo! — Oče! poglej na Oljsko goro,
kjer je tvoj Sin žaloval zavoljo grehov
vsega sveta. — Poglej na goro Kalvarijo,
kjer je tvoj Sin kri prelil za iste grehe
vsega sveta. — Tam je trpel tudi za me,
in me je odrešil. — Ne plaši se, moja
duša! po Jezusu si našla milost pri Bogu.

8. Huda je vojska, ki jo vojskujem.
— Grenka je bridkost, ki jo trpim. —
Ti, o Bog! si tolažba nesrečnih. — K
tebi pribežim, v tebe zaupam! — Naj
že postanejo kalne moje oči, gledal bom
vendar Boga, ki je za me umiral na
križi. — Naj že razpade to moje telo,

203

meni je od božjih rok pripravljeno sta¬
novanje tam v nebesih. — Zatorej ho¬
čem potrpeti do konca. — Kmalu bo
dokončano življenje, in jaz pojdem v
večni pokoj.

9. Kje bi iskal pomoči v tej bridki
uri, če ne pri tebi, o Jezus! — Ti sam
veš, kaj se pravi umirati. — Potrdi me
torej in potolaži me v tej smrtni brid¬
kosti. — Ti se usmiliš celo njega, ki
te je zatajil; usmili se tudi mene, ki
te spoznavam. — V tebe samega za¬
upam, dopolni moje upanje! — O Bog!
daj mi zveličanje!

Bolnik se osrčuje z večnim življenjem.

10. Ne boj se, moja duša! ti greš
k Bogu, svojemu Očetu, ki te je stva-
ril po svoji podobi. — Stvarnik ne bo
zavrgel svoje stvari; Oče ne bo zavr¬
gel svojega otroka. — Ti prideš k Je¬
zusu, ki je za te krvavi pot potil na
Oljski gori, in za le križan bil na Kal¬
variji. — On ne bo dal pogubiti tako
drago odkupljene duše. — Ti prideš k

204

svetemu Duhu, ki te je posvetil v svetih
zakramentih. — Postala si tempelj sve¬
tega Duha; On sam te bo varoval. —
Zaupljivo torej kliči: Abba, ljubi Oče!
usmili se me! — Vzemi me v kraj
večnega veselja!

11. Tvoja milost, o Bog! naj me
potrdi v tej hudi vojski, da bom s sve¬
tim apostolom reči zamogel: »Dobro
sem se vojskoval; — svoj tek sem do¬
končal ; — zdaj pa se veselim, da pri¬
dem kmalu v nebesa; — tam me čaka
krona večnega življenja!«

12. Poglej, božji Oče! moje težavno
dihanje. — Milo glej na slabotni upor
mojega telesa. — Dopolni in skleni mojo
vojsko. — Usmili se me, Jezus, Sin Da¬
vidov!— Tvoja milost, sveti Duh! naj
potrdi mojo dušo v tej uri bolečin. —
V imeni presvete Trojice sem stopil po
svetem krstu v sveto cerkev božjo na
zemlji. — V imeni presvete Trojice upam
stopiti po svoji smrti v nebeško družbo
svetnikov.

205

Bolnik zahvaljuje Boga.

13. V zadnji uri svojega življenja
na svetu zahvaljujem tebe, o Bog! za
vse milosti, ki sem je od tebe sprejel.
— Hvala tebi za dar svete vere, ki me
je tako milo tolažila v moji bolezni. —
Hvala tebi za svete zakramente, s ka¬
terimi si tako milo podpiral mojo rev¬
nost. — Hvala tebi za vse dobrote, ka¬
tere si mi delil do zadnje ure. — Hvala
tebi za vse težave, katere si mi poslal
iz ljubezni do mene. — Prosim samo
še ene milosti: — Sveti Oče! daj mi
stanovitnost do konca; brez nje mi vse
drugo nič ne pomaga. — Jezus, Marija
in Jožef, vam se izročim!

14. »Moj Bog, moj Bog! zakaj si
me zapustil!« — Tako je klical Jezus v
smrtni bridkosti. — Mene pa, ljubi Bog !
v moji bolezni nisi zapustil. — Sredi
svojih bolečin občutim tvojo usmiljeno
dobroto in vsemogočno pomoč. — Za
vse to bodi hvaljeno in češčeno tvoje
presveto ime.

206

Bolnik se izroči volji božji.

15.  O Bog! jaz čutim, da mi sla¬
bijo moje oči. — Vse mi kaže, da sem
že kmalu na konci svojega življenja. —
Oče! kar ti storiš, vse prav narediš. —
Tvoja presveta volja naj se zgodi. —
Vzemi me tja, kjer je moja prava do¬
movina. — Tam v nebesih naj bo moj
večni dom!

16. O Jezus! milo in mirno si po¬
slušal svojo obsodbo v smrt. — Z lju¬
beznijo, si objel križ, na katerem ti je
bilo umreti. — Tudi jaz pričakujem
z mirno udanostjo svojo zadnjo uro. —
Veselim se poslanca, ki mi naznani čas
mojega dokončanja. — Dobro došel mi
glas, da je trpljenje minulo, in da je
poskušnja končana. — Bodi mi pozdrav¬
ljeno naznanilo, da naj grem v veselje
svojega Boga!

17.  Vsevedni Bog! ti znaš, da je
moj duh voljen. — Jaz hočem trpeti,
dokler ti hočeš, in kar ti hočeš. — Ker
sem pa slaboten, zato ne zapusti me v

207

tej bridki uri. — Za to milost te pro¬
sim po smrtni bridkosti, katero je pre¬
stal Jezus na Oljski gori. — Tvoje po¬
moči te prosim po dragi krvi, katero
je prelival Jezus na gori Kalvariji. —
Takih prošenj, večni Bog! ne boš zavrgel.

Duša želi stopiti pred Boga.

18. Kmalu, kmalu sem na konci
svojega življenja. — Moja duša hrepeni
po tebi, o Bog! — Blagor onim, ki so
pri Bogu. — Med nje si želi moja duša,
da bi te gledala takega, kakoršen si. —
Presveti in preljubeznivi Bog! — spolni
to mojo željo. — Reši me telesnih vezij!

19. Umreti želim, da s svojo smrtjo
darujem tebi, o Bog! spravni dar za
svoje grehe. — Umreti želim, ker je
smrt edini pot iz tega revnega življenja
do nebeškega Očeta. — Umreti želim,
da bi bil za vselej pri ljubem Jezusu,
Gospodu našem.

20. »Še danes boš z menoj v raji.«
— Tako tolaži umirajoči Jezus skesanega
grešnika na križi. — O Jezus! da bi tudi

jaz kmalu zaslišal tvoj mili glas: — »Še
danes boš z menoj v raji!«

Kedar se bolniku podaje sveti križ.

1. Poglej z zaupanjem na sveti križ,
na katerem je Jezus Kristus premagal
greli in smrt in nam zaslužil večno živ¬
ljenje.— Poljubi z ljubeznijo sveti križ,
na katerem večna ljubezen za nas trpi
in umira. — Primi  z živo vero sveti
križ, in bežale bodo vse sovražne moči
in peklenske oblasti. — Drži  zvesto
sveti križ, in gotovo te bo pripeljal v
nebeški raj. Amen.

2. Veliko tolažbe mi daješ ti, sveta
podoba mojega križanega Jezusa. Ti me
spominjaš, kako je moj Zveličar za me
prelival svojo kri. Ti me spominjaš, kako
je z mirno udanostjo Jezus trpel za me
najgrozovitnejše bolečine in najbridkejšo
smrt na križi. — O moj križani Jezus!
kmalu te bom gledal, kakoršen si, ne več
v podobi. Gledal bom tudi tvojo milost,
ki je križanemu razbojniku podelila

209

odpuščanje. Zategavoljo zaupaj, moja
duša! v križanega Jezusa, in veseli se
tistega trenutka, ko boš z obličja v ob¬
ličje zagledala Jezusa.

3. O preljubeznivi Jezus! učlovečeni
Sin božji! ki si za naše zveličanje hotel
v hlevci rojen biti, življenje v ubožnosti,
v križih in nadlogah preživeti, in pre¬
stati bolečine križanja, prosim te:

Reci svojemu nebeškemu Očetu ob
moji smrtni uri: »Oče, odpusti mu!« —
Reci svoji preljubi materi Mariji: »Glej,
tvoj sin!« — Reci moji duši: »Še danes
boš z menoj v raji!«

Moj Bog, moj Bog! ne zapusti me
v isti uri! Moje življenje gre mimo
kakor senca, še nekaj časa in vse bo
dokončano. Zatorej, preljubeznivi Jezus!
izročim svojo dušo v tvoje roke. O Je¬
zus! vsprejmi mojo dušo, da bo pri
tebi na vse večne čase. Amen.

Kedar se bolniku podaje večna luč.

1. Sprejmi to gorečo luč, ki je po¬
doba vere, upanja in ljubezni. — Z

Gospod, teci mi pomagat! 14

210

živo vero, trdnim upanjem in gorečo lju¬
beznijo pojdi svojemu Zveličarju naproti.

Usmiljeni Jezus! ti si res naša prava
luč; v tebe verujem. — Usmiljeni Jezus!
ti si nam izvir večnega zveličanja; v
tebe upam. — Usmiljeni Jezus! ti si
Bog usmiljenja in ljubezni; tebe ljubim.

Kakor stari Simeon vzdihnem tudi jaz:
Zdaj spustiš svojega služabnika v miru;
—zakaj moje oči so videle tvoje zveličanje,
luč v razsvetljenje narodov. — Jezus, ti
prava luč!—razsveti me zdaj, ko zapuščam
svet, — da tebe večno gledam v nebesih!

2. Jezus Kristus, luč sveta! razsveti
moje dušne oči, da ne bodo zaspale k
večni smrti, temuč se odprle za nebesa.
— Jezus Kristus, ki si me poklical k
svetli luči svete vere, — reši me večne
teme, in pelji me v sveti raj. — Ko
mi ugasne luč življenja na svetu, naj se
mi užge luč zveličanja v nebesih. Amen.

Sveti blagoslov nad umirajočim.

1. Pojdi ven, krščanska duša! iz
tega umrjočega telesa v imeni Boga f

211

Očeta, ki te je stvaril; v imeni Jezusa
f Kristusa, božjega Sina, ki je za te
umrl; v imeni svetega f Duha, ki te
je v svoj tempelj posvetil.

Vsi angelji in svetniki božji se ve¬
selijo, da boš sprejeta med njih šte¬
vilo. Danes še bodi tebi mir; nocoj
naj še bo tvoje prebivanje v hiši Očetovi,
po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.

Usmiljeni, milostljivi Bog! po obil¬
nosti svojega usmiljenja izbriši vse grehe,
katere skesano srce obžaluje. Usmiljeno
poglej na tega svojega služabnika, in
usliši njegovo verno prošnjo za odpu¬
ščanje grehov. Usliši njegovo vzdiho¬
vanje , usmili se njegovih solz, in mi¬
lostno mu prizanesi vse grehe. Saj vi¬
diš, da stavi samo v tebe vse svoje za¬
upanje.

Jaz te priporočam, ljubi brat! usmi¬
ljenemu Bogu, ki te je stvaril. Izročam
te vsemogočnemu Bogu, ki naj ti pride
na pomoč. Kedar se stemni tvoje oko,
naj te razveseli pogled v Boga. Ko boš
plačal dolg človeške natore, naj, te Bog

14 *

212

vzame k sebi. Oče naj sprejme svojega
otroka; Stvarnik naj sprejme svojo stvar.

Angelji božji naj ti pridejo naproti,
in naj te peljejo na kraj večnega ve¬
selja. Stopi med družbo svetih patri-
jarhov, apostolov, mučenikov in vseli
svetnikov!

2. Moč Boga f Očeta naj te po¬
trdi v tvoji vojski! Modrost Boga f
Sina naj te vodi na postelji bolečin!
Tolažba svetega f Duha naj te pod¬
pira v tej bridki uri! Blagoslov pre¬
svete f Trojice naj ostane pri tebi!
Mir našega Gospoda -j- Jezusa bodi s
teboj! Moč njegove presvete f krvi naj
te obvaruje vse malosrčnosti. Znamenje
svetega f križa naj razdere vso moč
pekla do tebe! Pred zmagovalnim ime¬
nom f Jezusa Nazarenskega naj beži
od tebe vsaka skušnjava! V imeni Boga
Očeta in f Sina in svetega Duha sta¬
novitno vojskuj svojo zadnjo vojsko za
sveta nebesa!

3. V moči svetega f križa razsveti
Gospod svoje obličje nad teboj, in bodi

213

ti milostljiv. Naj se milostno na tebe
ogleda Gospod, in tebi podeli večni mir.

Blagoslovi f te Bog Oče, ki je stva-
ril vse reči, in tudi tebi dal dušo in telo.

Blagoslovi f te Bog Sin, ki je za
tebe umrl na križi, in te odrešil s svojo
predrago krvjo.

Blagoslovi f te Bog sveti Duh, ki
te je pri svetem krstu posvetil s svojo
milostjo, v kateri naj te do konca ohrani.

Mir Gospoda našega Jezusa Kristusa
bodi s teboj! Moč njegove presvete krvi,
znamenje svetega f križa, njegov zma¬
govalni naslov: »Jezus Nazarenski, f
kralj Judov«, njegove presvete rane naj
ti bodo nepremagljiva hramba zoper vse
skušnjave zdaj in ob smrtni uri. V
imeni Boga f Očeta, in f Sina, in sve¬
tega f Duha. Amen.

Pojdi mirno, krščanska duša! iz
tega sveta. Jezus Kristus, ki je hotel
za te umreti, naj te reši večne smrti.
Jezus Kristus naj te odveže vseh tvo¬
jih grehov, in naj te postavi na svojo
desnico v število svojih izvoljencev, da

214

od obličja do obličja gledaš svojega
Zveličarja, in ga z vsemi svetniki ča¬
stiš in hvališ na večne čase. Amen.

Litanije za umirajoče.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Sveta Marija, prosi za njega (njo)!

Vsi sveti angelji in arhangelji, prosite
za njega (njo)!

Sveti Abelj,

Vsa družba pravičnih,

Sv. Abraham,

Sv. Janez Krstnik,

Sv. Jožef,

Vsi sveti očaki in preroki,
njega (njo)!

Sv. Peter,

Sv. Pavel,

Sv. Andrej,

Sv. Janez,

Vsi sveti apostoli in evangelisti, prosite
za njega (njo)!

prosi za
njega (njo)!

prosite za

prosi za njega (njo)!

215

Vsi sv. učenci Gospodovi, \  prosite za

‘ i, / njega (njo)!

Vsi sv. nedolžni otročiči,

Sv. Štefan, ) . . , .

Sv. Lovrenc, J P 1 ' 081 za  W M !

Vsi sv. mučeniki, prosite za njega (njo)!
Sv. Silvester,

Sv. Gregor, prosite za njega (njo)!
Sv. Avguštin, j

Vsi sveti škofi in spoznavalci, prosite
za njega (njo)!

Sv. Frančišek J P rosl za  "«*

Vsi sveti menihi in puščavniki, prosite
za njega (njo)!

Sv. Marija Magdalena, 1 prosi
Sv. Lucija, J za njega (njo)!

Vse sv. device in vdove, ) prosite za
V si svetniki in svetnice božje, J njega (njo)!
Bodi mu (ji) milostljiv, prizanesi mu
(ji), o Gospod!

Bodi mu (ji) milostljiv, usliši ga (jo),
o Gospod!

Svoje jeze,

Smrtne nevarnosti
Nesrečne smrti,

reši ga (jo), o
Gospod!

216

Peklenskega ognja,

Vsega hudega,

Oblasti hudičeve,

Po svojem rojstvu,

Po svojem križi in trpljenji,

Po svoji smrti in svojem pokopanji,

Po svojem častitem vstajenji,

Po svojem čudežnem vnebohodu,

Po milosti sv. Duha, Tolažnika,

Na dan sodbe,

Mi grešniki, ) . , .

Da nam zaneseš J P rosimo te ’ usllsl nas!
Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Molimo.

LOči se, krščanska duša, iz tega sveta
v imeni Boga Očeta vsemogočnega, ki
te je stvaril; v imeni Jezusa Kristusa,
Sina živega Boga, ki je za te trpel; v
imeni svetega Duha, ki se je v tebe
razlil; vimeni angeljev in arhangeljev;
v imeni prestolov (tronov) in gospod štev;
v imeni vladarstev in oblastij; v imeni

217

serafimov in kerubimov; v imeni pa-
trijarhov in prerokov; v imeni aposto¬
lov in evangelistov; v imeni svetih mu¬
čenikov in spoznavalcev; v imeni sve¬
tih menihov in puščavnikov; v imeni
svetih devic in vseh svetnikov in svet¬
nic božjih. Še danes bodi tvoje mesto
v miru, in tvoje prebivališče v svetem
Sionu. Po istem Kristusu, Gospodu na¬
šem. Amen.

Molitve pričujočih za umirajočega.

1. Usmiljeni Oče nebeški! glej, naš
brat (naša sestra) se vojskuje s smrtjo.
Usmiljenje prosimo za tvojega umira¬
jočega otroka. Naj srečno dokonča; naj
po prestanem trpljenji mirno zaspi; naj
odsihdob večno počiva. Amen.

Dobrotljivi Bog, gospodar življenja
in smrti! Ti si rekel, in postal je člo¬
vek in ves svet; ti migneš, in vse spet
razpade v prah.

Tukaj leži bolnik, stvar tvoje vse¬
mogočnosti. Moči so mu pošle in s
smrtjo se vojskuje. Nebeški Oče, bolnik

218

te ne more prositi; zato usliši naše
prošnje za-nj. Usmili se njegovih solz,
usmili se njegovega vzdihovanja. Tvoje
usmiljenje naj mu odpusti, kar je hu¬
dega storil po svoji slabosti. Vzemi
njegovo dušo v kraj večnega miru. V
tebe je veroval, v tebe je upal, in tebe
je ljubil; zato je spolnoval zapovedi tvoje.

Vsemogočni Bog in Oče! potrdi ga,
ker zdaj ga obhajajo smrtne težave. O
Bog! ne daj mu obnemagati v tej zadnji
vojski. Po svojem velikem usmiljenji
usmili se ga v sodbi. Daj mu mirno
zaspati in obriši mu solze v večnosti.

Jezus Kristus! ti si se na svetu tudi
boril s smrtjo; zato poznaš človeško srce
in veš, kako trpi pri umiranji. Ker sam
poznaš bridkost umiranja, zato potolaži
trpečega, potrdi umirajočega.

Vsemogočni Bog! potrdi njegovo vero,
da bo v tebe veroval, kakor da bi te
gledal. Podpiraj njegovo upanje, da bo
v tvojo besedo zaupal, kakor da bi tebe
samega slišal. Oživi njegovo ljubezen,
da se ne loči od tebe, preden je pri

219

tebi v nebesih. Pokaži mu lepoto pri¬
hodnjega življenja, da ne bo trepetal
pred trohnobo. Stori to, o Bog! potem
umirajočega ne bo plašil noben peklenski
strah, in ga ne bo goljufala nobena so¬
vražna zvijača. Smrt mu bo prijazen
korak v večno življenje.

Usmiljeni Zveličar! tudi za tega bol¬
nika si se podal v smrt; naj torej ne
bo izgubljeno nad njim tvoje zasluženje.
Blagoslovi, posveti, očisti ga, da kedaj
častito od smrti vstane!

Usmiljeni Jezus! ti si na križi srečno
dokončal; pridi temu umirajočemu slu¬
žabniku na pomoč, da tudi on srečno
konča. Jezus! ostani pri njem, dokler
ne sklene svojega življenja. Sprejmi
njegovo dušo v svoje roke. Amen.

2. Sprejmi, Gospod! svojega služab¬
nika v stanovanje večnega zveličanja,
katero upa po tvojem usmiljenji. Amen.

Reši, Gospod! njegovo dušo večne
smrti, kakor si rešil Henoha in Elija
splošnega umiranja. Amen.

220

Reši, Gospod! njegovo dušo vseh
nasledkov greha, kakor si rešil Noeta
iz vesoljnega potopa. Amen.

Reši, Gospod! njegovo dušo vsega
obupanja in malosrčnosti, kakor si re¬
šil Joba v njegovih težavah. Amen.

Reši, Gospod! njegovo dušo vsega
zalezovanja hudega duha, kakor si re¬
šil Danijela iz levnjaka. Amen.

Reši, Gospod! njegovo dušo vseh
nevarnih bridkostij srca, kakor si rešil
tri mladeniče v ognjeni peči. Amen.

Reši, Gospod! njegovo dušo vezi
tega revnega življenja, kakor si rešil
svetega Petra iz ječe. Amen.

Jezus! kitejeangelj potolažil v smrtni
bridkosti, — tolaži tudi našega umira¬
jočega brata v njegovi smrtni bridkosti.

Jezus! ki si še na križi prosil za
svoje sovražnike, — bodi tam v nebesih
priprošnjik našemu umirajočemu bratu.

Jezus! ki si skesanemu grešniku na
križi raj obljubil, — daj tudi našemu
umirajočemu bratu kmalu priti v kraj
večnega miril.

221

Jezus! ki si na križi klical: »Moj
Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil!«
— ne daj našemu umirajočemu bratu
brez tolažbe ta svet zapustiti.

Jezus! ki si na križi dokončal od¬
rešenje človeškega rodu, — pomagaj tudi
našemu umirajočemu bratu srečno do¬
končati zadnjo vojsko.

Jezus! ki si svojo dušo v roke svo¬
jega Očeta izročil, — v tvoje roke izročimo
tudi mi dušo našega umirajočega brata.

3. Molimo! — Tebi, o Gospod! pri¬
poročamo dušo tvojega služabnika, ka¬
tera je delo tvoje vsemogočnosti, ker ti
si jo stvaril. Edino pravi in živi Bog!
Ne glej na grehe tvojega služabnika,
katere je v svoji mladosti ali pozneje
storil nepremišljeno in pogosto. Čeravno
je prestopil tvoje zapovedi, vendar za¬
upa v tvojo besedo, ki obeta milost
skesanemu grešniku. Grešil je sicer, pa
tebe, Boga Očeta, Sina in svetega Duha
ni zatajil. Tudi ti, neskončna dobrota!
ga ne zataji, temuč podeli mu svojo
vsemogočno milost, da se stanovitno

222

vojskuje in srečno zmaga. Zavoljo ne¬
izmernega zasluženja krvave smrti Je¬
zusove bodi mu zdaj in ob uri nje¬
gove sodbe milosten in usmiljen.

Pridite naproti, vi sveti angelji! in
peljite ga v nebeški Jeruzalem. Prosite
za njega vi izvoljenci božji! da se bo
kmalu večno veselil v vaši družbi. Po
Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Vzdihljeji med umiranjem.

(To se bolniku rahlo na uho narekuje.)

1. Jezus! — Jezus! — Jezus! — V
tvoje roke, o Gospod! izročim svojo
dušo. — O Gospod, Jezus Kristus!
sprejmi mojo dušo. — O Marija! prosi
za me. — O Marija, mati milosti, —
kraljica dobrotljivosti, — hudega duha
brani me, — ob smrtni uri sprejmi me!

2. Prišla je ura, ki me reši! —
Usmili se me, o Bog! in bodi milost¬
ljiv meni ubogemu grešniku!

Samo še eno milost mi daj, nebeški
Oče! potem sem srečno dokončal: —
Daj mi umirati smrt pravičnih!

223

Glej, usmiljeni Oče! nimam več po¬
koja na svetu! — Moja duša hrepeni
po tebi, ker ti si njeno poželenje.

Pridi kmalu, o srečni čas, ko bom
počival v tebi, svojem Bogu in Očetu!

— Pridi kmalu!

O Bog! v zaupanji na tvojo milost
kličem z Jezusom: Oče! dopolnjeno je!

Minuli so dnevi moje bolezni. —
Minule so ure moje hude vojske. —
S tvojo pomočjo je dokončano moje
delo na svetu. Hvala Bogu!

Veseli se, moja duša! zdaj greš pred
svojega Boga. — Zdaj prideš tja, kjer
ni več nobene solze, kjer ni nobene
bolečine.

Oče! v tvoje roke izročim svojo
dušo! — Tako je molil ljubi Jezus;
tako molim tudi jaz.

Tvoji ljubezni, o Bog! priporočim
svojo dušo, v tvoje roke jo izročim. —
Sprejmi jo milostno, saj je tvoja!

Gospod Jezus! sprejmi mojo dušo!

— Sveta Marija, prosi za me!

Jezus! Marija! Jožef!

224

Kedar se je duša že ločila od telesa.

1. V.  Pridite na pomoč, svetniki
božji! pridite naproti, angelji Gospodovi!
vsprejmite to dušo in jo nesite pred
obličje Najvišjega.

V.  Naj te vsprejme Kristus, ki te je
poklical, in v Abrahamovo naročje naj
te peljejo angelji. — Naj vsprejmejo tvojo
dušo in jo nesejo pred obličje Najvišjega.

V.  Večni mir mu daj, o Gospod!
in večna luč naj mu sveti. — Naj jo
nesejo pred obličje Najvišjega.

Kirie eleison. Kriste eleison. Kirie
eleison. Oče naš ...

V.  Večni mir mu daj, o Gospod!

It  In večna luč naj mu sveti.

V.  Vrat peklenskih

II  Reši njegovo dušo, o Gospod!

V.  Gospod, usliši mojo molitev!

R.  In moje vpitje naj k tebi pride!

V.  Gospod bodi z vami!

R.  In s tvojim duhom.

Molimo.  Tebi priporočimo, o Go¬
spod, dušo tvojega hlapca (dekle) I., da,

225

ker je svetu odmrl, tebi živi; in kar je
po človeški slabosti v življenji zagrešil,
mu ti po svoji premilostni dobroti od¬
pusti in izbriši. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

2. O Bog, ki se rad usmiliš in pri¬
zaneseš, prosimo te za dušo tvojega
služabnika (služabnice) I., katerega si
iz tega sveta poklical. Ne daj njegove
duše sovražnikom v roke, in ne zavrzi
je izpred svojega obličja. Tvoji sveti
angelji naj jo spremijo, in naj jo veselo
peljejo v Očetov dom. V tebe je ve¬
roval, v tebe je upal; naj torej ne bo
večno pogubljen, temuč pri tebi na
večno zveličan. Po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Tvoji neskončni milosti, o Bog! iz¬
ročimo dušo svojega rajnega brata (se¬
stre) I., katerega trohljivo truplo smo
shranili v materno krilo črne zemlje.
Ker je zdaj ta svet zapustil, naj pri tebi
večno živi. Očisti ga vseh madežev, s
katerimi je tebe v svojem časnem živ¬
ljenji razžalil, in daj mu v nebeški družbi

Gospod, teci mi pomagat! 15

226

vseh ljubili svetnikov se veseliti, po za-
služenji Jezusa Kristusa, tvojega Sina,
Odrešenika in Gospoda našega. Dodeli,
Oče nebeški! njemu in vsej njegovi od¬
mrli žlahti, in vsem vernim mrtvim
večni pokoj, in večna luč naj jim sveti.
Amen.

Ljubezen Boga f Očeta, usmiljenje
Boga f Sina, in tolažba Boga f svetega
Duha bodi ž njim; pa tudi z nami, in
z vsemi živimi in mrtvimi. Amen.

3. Tebi, o Bog! priporočamo to dušo,
katero si ravno kar poklical iz tega po-
zemskega življenja. Že je v tvoji roči; v
roči svojega stvarnika, Očeta in pravič¬
nega sodnika. O daj, da zanaprej samo
tebi živi! Kar je po človeški slabosti
hudega storila v lem življenji, to izbriši
po obilnosti svojega usmiljenja. S svojo
močjo si jo krepčal v njenih bolečinah
in jo tolažil v smrtnih težavah: zdaj pa
dopolni, neskončno usmiljeni Bog! kar
si deloval v njej, in daj jej v trenutku,
ko stoji pred tvojim obličjem, najti mi¬
lost in usmiljenje, da tako po dokon-

227

čani vojski večno v tebi počiva, in se
večno v tebi veseli.

Dodeli pa tudi nam vsem milost,
da se s pobožnim življenjem priprav¬
ljamo na smrt. Tako bomo tudi mi,
kedar pride naša ura, srečno končali,
in se nekdaj zopet videli tam v naši
nebeški domovini. Tam pred tvojim
obličjem bomo z vsemi zveličanimi ča¬
stili tvojo dobroto in hvalili tvojo lju¬
bezen. To deli, ljubi Oče! svojim otro¬
kom, po našem Sredniku in Zveličarji
Jezusu Kristusu, ki s teboj živi in kra¬
ljuje Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

F. Gospod! daj rajnemu večni mir
in pokoj!

R.  In večna luč naj mu sveti!

F. Naj v miru počiva!

R.  Amen.

Opomin krščanskemu bralcu.

Nihče izmed nas ne more vedeti,
ali bo v takih okoliščinah umrl, da se
bodo zamogle te prelepe cerkvene mo-

15 *

228

litve opravljati pri njegovi smrti; in če
se bodo opravljale, ali bo takrat še v
zavednosti, tako da jih bo zamogel umeti
in se jim z živo vero pridružiti. Zato so
imeli mnogi božji služabniki navado, da
so te molitve večkrat v življenji sami za
se opravljali. Posnemaj jih tudi ti, in
moli večkrat sam za se te molitve z
namenom, naj bi ti usmiljeni Bog ob
smrtni uri vse milosti podelil, za ka¬
tere se prosi v teh molitvah. Pri tem
boš imel še drug dobiček. Kedarkoli
boš te molitve molil, se bo le še bolj
potrdil v tebi resnični sklep, izogibati
se sveta in njegovih sladnostij, varovati
se greha, in se s pobožnim in spokor¬
nim življenjem pripravljati na srečno
smrt.

V to pomagajte Jezus, Marija in sveti
Jožet!

Četrti del.

Dodatek navadnih molitev s posebnim
ozirom na srečno smrt.

Vsakdanje molitve.

Jutranja molitev.

moj Bog, molim in zahvaljujem te

za vse dobrote, posebno pa za to,
da si me v tej noči obvaroval in ohranil.
Ljubim te iz vsega srca in ti vse da¬
rujem, kar bom danes delal in trpel;
to združim z vsem, kar sta delala in
trpela Jezus in Marija. Tudi obudim
namen, vse odpustke zadobiti, katerih
se udeležiti zamorem. Trdno sklenem,
greha se varovati (zlasti tega . . .); za¬
voljo Jezusa te prosim, podeli mi mi¬
lost stanovitnosti. V zopernostih se ho-

(Sestavil sveti Alfonz Ligvorij.)

230

čem podati tvoji sveti volji in reči:
»Gospod, tvoja volja naj se zgodi.« O
moj Jezus, usmili se me! Sveti angelj
varih, obvaruj me! Sveti patron mo¬
jega imena, prosi za me!

Oče naš . . . Ceščena si Marija . . .

Večerna molitev

k Jezusovemu srcu od svete Mehtilde.

0 presladko Srce Jezusovo, mehko
počivališče všeh duš, ki tebe ljubijo!
Tebi priporočam v tej noči svoje srce,
svoje telo in svojo dušo, da je varuješ
vseh nevarnostij in nečistih sleparij. O
presveto in presladko Srce Jezusovo!
ker med spanjem ne morem hvaliti
Boga, zato prosim tebe, da namesto
mene ti daruješ svete hvalnice presveti
Trojici. Kolikorkrat moje srce zatriplje,
kolikorkrat se moje telo oddahne: toliko
naj bo živih iskric moje ljubezni. Amen.

Mir našega Gospoda Jezusa Kristusa,
zasluženje in popolnosti preblažene De¬
vice Marije, znamenje svetega Križa, ča¬
stiti naslov »Jezus Nazarenski kralj Judov«

231

(zaznamuj se na čelu z J. N. R. J.), moč
trpljenja našega Gospoda, blagoslov in
zasluženje naših varihov, priprošnje vseh
angeljev in izvoljencev božjih: naj bodo
med nami in med vsemi našimi vidnimi
ter nevidnimi sovražniki zdaj in ob uri
naše smrti. Amen.

V imeni Očeta in Sina in svetega
Duha. Amen.__

Počeščenje presvetega rešnjega Telesa,

kedar prideš v cerkev.

Pred teboj, o najsvetejši zakrament!
pokleknem z največjim spoštovanjem in
zapojem hvalno pesem tvoje časti z vsemi
angelji, nadangelji in z vso nebeško vojsko,
rekoč: Stotisočkrat naj bo češčeno in
hvaljeno presveto rešnje Telo!

Prav trdno verujem, moj Jezus! da
si pod temi podobami pričujoč, ti moj
Gospod in moj Bog! Ponavljam in da¬
rujem tebi vse želje in dejanja, s ka¬
terimi te molimo, pozdravljamo in spo¬
znavamo tukaj v tej cerkvi in po # vseh
svetiščih celega sveta.

232

Zahvaljujem te, Gospod moj! za vse
dobrote in darove, katere si kedaj tukaj
delil in je še deliš. Obžalujem vse grehe
in vnemarnosti, s katerimi si bil razžaljen
na tem mestu, ali te žalijo tukaj še zdaj.

Vi pa, sveti angelji, sveti varibi, pri
katerih cerkvi živim, in blizu katere
upam najti svoj grob: molite in častite
vselej in na večno za me mojega Go¬
spoda, ki je tukaj pričujoč. Amen.

Trojno počeščenje Device Marije.

Počastim te iz vsega srca, o pre¬
sveta Devica, nad vse nebeške [angelje
in svetnike, kot hčer  večnega Očeta,
ter ti darujem in posvečujem svojo dušo
z vsemi njenimi močmi. Češčena si
Marija .. .

Počastim te iz vsega srca, o presveta
Devica, nad vse nebeške angelje in svet¬
nike, kot mater  edinorojenega Sina,
ter ti darujem in posvečujem svoje telo
z vsemi njegovimi počutki. Ceščena si
Marija...

233

Počastim te iz vsega srca, o pre¬
sveta Devica, nad vse nebeške angelje
in svetnike, kot ljubljeno nevesto
svetega Duha, ter ti darujem in posve¬
čujem svoje srce z vsemi njegovimi
čutili; tudi te prosim, da mi od pre¬
svete Trojice zadobiš vse, kar je po¬
trebno ali koristno za moje večno zve¬
ličanje. Češčena si Marija . . .

(Odpustka 300 dnij vsakokrat.)

Darovanje večnemu Očetu.

Večni Oče! darujemo ti predrago
kri, trpljenje in smrt Jezusa Kristusa,
bolečine presvete Device Marije in sve¬
tega Jožefa v zadoščenje za naše grehe,
v tolažbo ubogim dušam v vicah, za
potrebe naše matere svete cerkve in v
spreobrnjenje grešnikov. Amen.

(Odpustka 100 dnij po enkrat na dan.)

Počešoenje svete božje volje.

V vseh rečeh naj se zgodi, naj se
hvali in vekomaj časti najpravičnejša,
najvišja in najljubeznivejša volja božja.

(Odpustka 100 dnij po enkrat na dan.)

234

Prošnja k Jezusovemu srcu za umirajoče.

O premili, duše ljubeči Jezus! pro¬
sim te po smrtnih bridkostih tvojega
presvetega Srca in po bolečinah tvoje
brezmadežne matere, očisti v svoji krvi
grešnike celega sveta, ki so zdaj v
smrtnem boji in še danes umrjejo.

Srce Jezusovo, ki si za nas prestalo
smrtne bridkosti, usmili se umirajočih!

(Vsakokrat 100 dnij odpustka.)

Izročilo sveti družini.

Jezus, Marija, Jožef! vam izročim
svoje srce in svojo dušo. — Jezus, Ma¬
rija, Jožef! pridite mi na pomoč v moji
poslednji smrtni sili. — Jezus, Marija,
Jožef! z vami se naj v miru loči moja duša.

(Za vsak vzdihljej 100 dnij odpustka vsakokrat.)

Prošnja k angelju varihu.

Angelj božji, za variha dan od višje
dobrote meni na stran, varuj me, raz¬
svetljuj me, vodi me in vladaj me!

(Odpustka 100 dnij vsakokrat.)

Mašne molitve,

Sveta maša, pobožno v cerkvi služena.

Priprava.

Iffil resveta Trojica, Bog Oče, Sin in
j§§^ sveti Duh! tebi darujem zdaj z
|( J mašnikom to sveto daritev. Sprejmi
jo milostno od mene kot najvišje
počeščenje, ki ga jaz revna stvar
zamorem skazati svojemu Bogu. Sprejmi
jo kot ponižno prošnjo, s katero iščem
tvoje pomoči v svojih dušnih in telesnih
potrebah. Sprejmi jo kot najprisrčnejšo
zahvalo za vse dobrote, katere si mi do
zdaj podelil, in katere mi še podeliti
hočeš. Ker se tebi daruje naš ljubi
Zveličar Jezus Kristus, zato bodi ta
sveta maša tudi spravna daritev za moje

236

grehe in za grehe vseh ljudij. Čast
bodi Bogu Očetu, in Sinu, in svetemu
Duhu. Amen.

Začetek.

Preljubeznivi Jezus! v svoji ljubezni
si prestal za nas trpljenje, križ in smrt,
da bi mi po tvoji krvi bili odrešeni.
Ta tvoja daritev se ima zdaj nekrvavo
ponoviti tukaj pred mojimi očmi. Usmi¬
ljeni Jezus! povrni mi svojo milost, da
zamorem tebi dopadljivo slišati sveto
mašo. Jaz spoznam svoje grehe in se
jih tebi obtožim. Po svoji hudobiji sem
tebe razžalil z mislimi, z besedami in
z dejanjem. Usmili se me in prizanesi
mi, o Gospod! Sveta mati božja, prosi
pri svojem Sinu za me grešnika! Sveti
angelj varih, nosi moje molitve pred
sedež našega Boga! Vsi svetniki božji,
pridite mi na pomoč in prosite za me!

Gl o r ij a.

»Čast bodi Bogu na višavah, in mir
na zemlji ljudem, ki so svete volje.«

237

Tako so peli angelji ob Jezusovem
rojstvu, tako kličemo zdaj tudi mi iz
vsega srca. Čast in hvala bodi Bogu,
ki je nas stvaril, odrešil in posvetil.
In mir bodi na zemlji ljudem, da smo
brez strahu pred sovražniki varni in
mirni, da smo tudi doma prijazni z
vsemi ljudmi, in da imamo v svojem
srci božji mir in pokoj vesti. To pro¬
simo Boga za zdaj in za večnost. Amen.

B r a n j e.

Preljubi! prikazala se je milost Boga
Zveličarja našega vsem ljudem, kateri
nas uči, da se odpovejmo hudobiji in
posvetnim željam, ter trezno, pravično
in bogaboječe živimo na tem svetu, ča¬
kajoč zveiičanskega upanja in častitlji¬
vega prihoda velicega Boga in Zveličarja
našega, Jezusa Kristusa, ki je dal sam
sebe za nas, da bi nas rešil vse kri¬
vice, in sebi očistil prijetno ljudstvo,
vneto za dobra dela. To govori in opo¬
minjaj v Kristusu Jezusu, Gospodu na¬
šem. (Pavel do Tita 2, 11—15.)

238

Evangelje in vera.

V imeni Boga f Očeta, in f Sina
in svetega f Duha vstanem k svetemu
evangelju in trdno verujem vse, kar je
Kristus učil, kar so apostoli pridigovali
in nas sveta cerkev uči. V tej sveti veri,
o Bog! daj mi živeti in umreti. — Ti
sam, preljubi Jezus, si rekel apostolom:
»Pojdite po vsem svetu in oznanjujte
evangelje vsem stvarem. Kdor veruje in
je krščen, bo zveličan, kdor pa ne ve¬
ruje, bo pogubljen.« Ti sam si rekel
svojim učencem: »Prosite in se vam bo
dalo; iščite in boste našli; trkajte in se
vam bo odprlo. Zakaj vsak, kdor prosi,
prejme; in kdor išče, najde; in kdor
trka, se mu odpre.« Tvoje so svete be¬
sede: »To je pa volja mojega Očeta, ki
me je poslal, da ima vsak, kateri vidi
Sina in va-nj veruje, večno življenje,
in jaz ga bom obudil poslednji dan.«

Verujem v Boga Očeta itd.

Darovanje.

Vzemi, sveti Oče, vsemogočni, večni
Bog! ta neomadeževani dar, ki ga da-

239

rujemo tebi, svojemu živemu in pra¬
vemu Bogu, za svoje brezštevilne grehe,
zamere in zanikernosti, in za vse na-
vzočne, pa tudi za vse verne kristjane,
žive in mrtve: da bo nam in njim v
zveličanje in večno življenje. Amen.

Darujemo ti, o Gospod, kelih zveli¬
čanja, in prosimo tvojo milost, da naj
se kakor prijetna dišava vzdigne pred
obličje božjega Veličanstva v naše in
celega sveta zveličanje. Amen.

Sprejmi, sveta Trojica! to daritev v
spomin trpljenja, vstajenja in vnebohoda
našega Gospoda Jezusa Kristusa, in v
čast blažene Device Marije in vseh svet¬
nikov. Naj bo njim v čast, nam pa v
zveličanje; in naj oni prosijo v nebesih
za nas, katerih spomin obhajamo na
zemlji. Po ravno tistem Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Predglasje in sveto.

Res je in se spodobi, dobro je in
je naša dolžnost, da tebi vselej in po¬
vsod hvalo dajemo, sveti Gospod, vse-

240

mogočni Oče, večni Bog! Ti si s svo¬
jim edinorojenim Sinom in svetim Du¬
hom en Bog, en Gospod; ne v edinosti
ene osebe, ampak v trojici enega bitja.
Kar namreč po tvojem razodenji veru¬
jemo o tvoji časti, isto brez vsega raz¬
ločka mislimo o tvojem Sinu, isto o sve¬
tem Duhu. Tako v spoznanji pravega
in večnega božanstva molimo v osebah
posebnost, in v bistvu edinost, in v
veličanstvu enakost. Tebi hvalo dajejo
angelji in arhangelji, kerubimi in sera-
fimi, ter ne jenjajo klicati vsak dan z
enim glasom, rekoč:

Svet, svet, svet, Gospod Bog Sa-
baot! Nebesa in zemlja sta polna tvoje
časti. Hosana po višavah! Češčen bodi,
ki pride v imeni Gospodovem. Hosana
po višavah!

Pred povzdigovanjem.

Tebe torej, neizmerno usmiljeni Oče!
ponižno prosimo za sveto cerkev, da jo
ohraniš v edinosti in jo razširjaš po
svetu. Zato prosimo tudi za našega

241

papeža, za našega škofa, za našega ce¬
sarja, in za vse pravoverne kristjane.

Spomni se tudi, o Gospod, svojih
živih služabnikov in služabnic I. I. in
vseh navzočnih, katerih vero poznaš in
pobožnost vidiš. Za nje in za se in za vse
svoje darujemo tebi ta hvalni dar, naj nam
prinese dušno tolažbo in telesno pomoč.

Posebno na prošnjo in po zaslu-
ženji častite Device Marije, svetih apo¬
stolov, svetih mučenikov in vseh tvojih
svetnikov: dodeli nam, o Gospod, da
v tvojem miru preživimo vse svoje dni,
da bomo večnega pogubljenja rešeni, in
da bomo prišteti med tvoje izvoljence.
Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Ob povzdigovanji.

O Jezus! molim te. O Jezus! usmili
se me. O Jezus! poglej na me, in od¬
pusti mi vse moje grehe. Amen.

Presveta rešnja kri! očisti me. Pre¬
sveta rešnja kri! ozdravi me. Presveta
rešnja kri! posveti me, in usmili se
vernih duš v vicah. Amen.

Gospod, teci mi pomagati

16

242

Po povzdigovanji.

Ta prečastiti in brezmadežni dar, kruh
večnega življenja in kelih večnega zveli¬
čanja izročamo tebi, o naš Gospod in Bog!
Sprejmi milostno te darove zavoljo tvojega
Sina Jezusa Kristusa, da bomo napolnjeni
z vso nebeško dobroto in milostjo.

Spomni se tudi, o Gospod, svojih rajnih
služabnikov in služabnic 1.1., ki so pred
nami šli v večnost. Prosimo te za vse duše,
ki še v vicah trpijo, da je vzameš iz ognja,
temeinnepokojavkraj hladila, luči in miru.

Ravno tako dodeli tudi nam, ki še
živimo, da bomo tukaj na svetu tebi
dopadli, in nekdaj v družbi vseh tvojih
svetnikov in svetnic tam v nebesih imeli
svoj delež in dom. Od obilnosti tvojega
usmiljenja upamo to zadobiti. Po Go¬
spodu našem, Jezusu Kristusu. Amen.

Pred svetim obhajilom.

Oče naš, kateri si v nebesih! Posve¬
čeno bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje
kraljestvo. Zgodi se tvoja volja, kakor v
nebesih tako na zemlji. Daj nam danes

243

naš vsakdanji kruh. Odpusti nam naše
dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim
dolžnikom. In ne vpeljaj nas v skušnjavo.
Temuč reši nas hudega. Amen.

Jagnje božje,  katero odjemlješ
grehe sveta, usmili se me, in vzemi od
mene vse, kar tebi ne dopade in meni
škoduje. — Jagnje božje,  katero od¬
jemlješ grehe sveta, usmili se me, in mi
prizanesi ob dnevi moje sodbe, da ne bom
večno pogubljen. — Jagnje  b o ž j e,  ka¬
tero odjemlješ grehe sveta, daj mi svoj mir,
ki ga svet ne more dati, da iščem in lju¬
bim samo to, kar tebi dopade. Amen.

Duhovno obhajilo.

O moj Jezus! verujem, da si v presve¬
tem zakramentu resnično pričujoč. —
Čez vse te ljubim, in iz ljubezni do tebe
obžalujem vse svoje grehe. — Resnično
želim, tebe v svoji duši pričujočega imeti.
Ker pa te zdaj v dejanji ne morem
vsprejeti, pridi vsaj s svojo milostjo v
moje srce. — O Gospod, jaz nisem vre¬
den, da greš pod mojo streho, ampak

16 *

244

reci samo besedo, in ozdravljena bo
moja duša! — Objamem te, o Jezus,
kakor resnično pričujočega, in se po¬
polnoma sklenem s teboj. Ne dopusti,
da bi se kedaj še ločil od tebe. Amen.

Po svetem obhajilu.

Tako, ljubi Gospod Jezus, naj me
to sveto obhajilo duhovno ponovi in
poživlja, da tebi voljno in zvesto slu¬
žim. Naj me ta daritev svete maše
utrjuje, da se ustavljam vsemu nagnjenju
do hudega. Priprošnja preblažene Device
Marije in vseh svetnikov naj me obva¬
ruje vseh dušnih in telesnih nadlog.

Večna hvala bodi tebi, presveta Tro¬
jica! Vedno se hočem spominjati tvoje
dobrote; vedno hočem svoje misli in
želje obračati na večnost; vedno hočem
po tvoji volji tako pobožno živeti, da
svetih nebes ne zgrešim. Amen.

Blagoslov.

Moje dobre sklepe naj potrdi, mene in
vse moje znance naj blagoslovi: vsemo¬
gočni Bog Oče, Sin in sveti Duh. Amen.

245

Končanje.

Naj tebi dopade, presveta Trojica!
to opravilo svete maše, in naj bo tebi
prijetna ta daritev, katero sem opravil
jaz nevredni človek pred očmi tvojega
veličanstva. Meni pa in vsem, za katere
sem jo opravljal, naj nakloni tvojo mi¬
lost in tvojo sveto pomoč. — Čast bodi
Bogu Očetu, in Sinu, in svetemu Duhu,
kakor je bilo v začetku, zdaj in vselej,
in na vse večne čase. Amen.

Molitve po tihi sveti maši.

(Zaukazane od papeža Leona XIII. in obdarovane
z odpustkom 300 dnij; molijo se kleče.)

češčena si Marija ... (trikrat, potem .j
Češčena bodi kraljica, mati milosti,
življenje, sladkost in upanje naše, bodi
češčena! K tebi vpijemo zapuščeni otroci
Evini, k tebi vzdihujemo žalostni in ob¬
jokani v tej solzni dolini. Oh, obrni
tedaj, o naša besednica, svoje milost¬
ljive oči v nas, in po tem revnem živ¬
ljenji pokaži nam Jezusa, blaženi sad

246

svojega telesa. O usmiljena, o dobrot¬
ljiva, o sladka Devica Marija!

V.  Prosi za nas, sveta božja Porodnica!

R.  Da bomo vredni obljub Kristusovih!

Molimo!  O Bog, naše pribežališče
in naša moč, poglej milostljivo na ljud¬
stvo, katero k tebi vpije; in na priproš¬
njo častitljive in brezmadežne Device
Marije, božje Porodnice, svetega Jožefa,
njenega ženina, tvojih svetih apostolov
Petra in Pavla in vseh svetnikov, usliši
milostno in dobrotno naše prošnje za
spreobrnjenje grešnikov, za prostost in
povišanje matere svete cerkve. Po Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Sveti nadangelj Mihael, brani nas v
boji; proti zlobnosti in zalezovanju hu¬
dobnega duha bodi nam pomoč! —
Ukroti naj ga Bog!  ponižno za to
prosimo: In ti, vojvoda nebeške vojne,
satana in druge hudobne duhove, ki
hodijo po svetu v pogubo duš, z božjo
pomočjo v peklensko brezno pahni. Amen.



Sveta maša za srečno zadnjo uro,

Od začetka do povzdigovanja.

Moli navadne mašne molitve (stran 235—241);
potem pa si prosi božje pomoči ob zadnji uri s
temi-le molitvami:

Od povzdigovanja do sv. obhajila.

Gospod Jezus Kristus, Bog dobrote
in usmiljenja! Ponižnega srca, skesan
in osramččen se približam pred tvoje
obličje, da ti priporočim svojo zadnjo
uro in vse, kar me še potem čaka.

Kedar me bodo odrevenele mi noge
opominjale, da se mi bliža konec živ¬
ljenja na tem svetu — tedaj, o usmi¬
ljeni Jezus, usmili se me!

Kedar moje tresoče roke moči za¬
pustijo, da ne bodo več mogle držati
sv. razpela, in onemogle omahnejo ž
njim na bolečo posteljo — tedaj, o
usmiljeni Jezus, usmili se me!

248

Kedar bodo moje nemirne in zbe¬
gane oči v grdzi bližnje smrti svoj po¬
jemajoči mčtni pogled obračale k tebi
— tedaj, o usmiljeni Jezus, usmili se me!

Kedar moje mrzle in trepetajoče ust¬
nice zadnjokrat izrečejo tvoje prečeščeno
sladko ime — tedaj, o usmiljeni Jezus,
usmili se me!

Kedar bo moj bledi, upadli obraz
navzočne navdajal s sočutjem in stra¬
hom, ter se mi bodo od smrtne rdse
mokri lasje ježili na glavi in skorajšnji
konec oznanjali — tedaj, o usmiljeni
Jezus, usmili se me!

Kedar se bodo moja ušesa za vedno
zapirala človeški govorici, pa odpirala
se tvoji besedi, ki izreče neovrgljivo
sodbo o moji prihodnji, večni usodi —
tedaj, o usmiljeni Jezus, usmili se me!

Kedar bodo mojo domišljijo mučile
grozeče in strašilne podobe in jo pogrezale
v smrtne težave; kedar se mojemu duhu
predočijo vsi moji grehi, in se bom
splašen po njihovem pogledu in pre¬
strašen zaradi sodbe boril in vojskoval

249

z angeljem temote, ki mi bo hotel vzeti
tolažljivo zaupanje na tvoje usmiljenje
in me skušal pogubiti — tedaj, o usmi¬
ljeni Jezus, usmili se me!

Kedar smrtna groza obide moje slabo,
od bolečin stiskano srce in me upehajo
boji, katere bom moral prestati zoper
sovražnike zveličanja — tedaj, o usmi¬
ljeni Jezus, usmili se me!

Kedar se mi zadnja solza, znamenje
smrti, utrne, vsprejmi jo kot spravno
daritev, da umrjem za pokoro — in v
tistem strašnem trenutku, o usmiljeni
Jezus, usmili se me!

Kedar me obstopijo sorodniki in pri¬
jatelji, in te žalujoči nad mojo revo za¬
prosijo pomoči in milosti za me — te¬
daj, o usmiljeni Jezus, usmili se me!

Kedar mi vsi počutki odpovejo ter
mi gine ves svet, in bom težko vzdihal
v hudem zadnjem boji in smrtnih brid¬
kostih — tedaj, o usmiljeni Jezus, usmili
se me!

Kedar se mi bo srce krčilo in sililo
mojo dušo ločiti se telesa, vsprejmi

250

mojo stisko kot vzdihljej svetega kopr-
nenja po zjedinjenji s teboj — in tedaj,
o usmiljeni Jezus, usmili se me!

Redar se moja duša v zadnjem iz¬
dihu zaziblje na ustnih, da se za vselej
loči s tega sveta in svoje telo bledo,
mrzlo in mrtvo zapusti: vsprejmi takrat
razpad mojega življenja v hvalno dari¬
tev, katero poklanjam tvojemu božjemu
veličanstvu — in tedaj, o usmiljeni
Jezus, usmili se me!

Redar se naposled moja duša pri¬
kaže pred teboj in prvič zagleda ne¬
minljivo svetlobo tvojega veličanstva, o
ne zavrzi je tedaj izpred svojega obličja,
temuč dobrotno me objemi v milo na¬
ročje svojega usmiljenja, da naj vekomaj
prepevam tvojo hvalo—in tedaj, o tedaj,
usmiljeni Jezus, usmili se me!

Molimo!

O Bog, ki si nas k umiranju ob¬
sodil, pa si nam dan in uro naše smrti
prikril, dodeli, da si prizadevamo vse
dni svojega življenja pravično in sveto

251

živeti, da bomo vredni, se v tvoji sveti
ljubezni ločiti s tega sveta; po zaslu-
ženji našega Gospoda Jezusa Kristusa,
ki s teboj živi in kraljuje v edinosti
svetega Duha, Bog od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

(100 dnij odpustka enkrat na dan.)

Obhajilo.

O Gospod! jaz nisem vreden, da
greš pod mojo streho, ampak reci samo
besedo, in ozdravljena bo moja duša ...

(trikrat na prsi se trkaje.)

O predobrotljivi Jezus! prosim te
pri tvoji resnični pričujočnosti v naj¬
svetejšem zakramentu in pri ljubezni
tvojega odprtega srca, ne dopusti, da
bi umrl nagle in neprevidene smrti.
Jezus, kruh življenja, bodi mi hrana
ob uri moje smrti! Ti kruh močnih,
dajaj mi moč v zadnjem boji! Ti kruh
angeljski, bodi mi popotnica na mojem
zadnjem potu! Zdaj pa, o Jezus, pridi
duhovno v mojo dušo! O Jezus, pridi
v mojo dušo!

252

Molitev sr. Ignacija.

Duša Kristusova, posveti me! — Telo
Kristusovo, zveličaj me! — Kri Kristu¬
sova, napoji me! — Voda iz strani Kri¬
stusove, operi me! — Trpljenje Kristu¬
sovo, potrdi me! — 0 dobrotljivi Jezus,
usliši me! — V svoje svete rane zakrij
me! — Tebe ločiti se ne pusti me! —
Pred peklenskim sovražnikom varuj me!
— Ob uri moje smrti pokliči me! — K
tebi priti povabi me! — Da s tvojimi
svetniki bom hvalil te — Od vekomaj
do vekomaj. Amen.

(300 dnij odpustka vsakokrat; po prejetem sv. obhajilu pa 7 let.)

Poslednje molitve.

Za milost, sprejeti zakramente umirajočih.

0 Marija, brez madeža spočeta, prosi
za nas, ki k tebi pribežimo. Pribežališče
grešnikov, mati umirajočih, ne zapusti
nas ob uri naše smrti, temuč zadobi
nam popolno kesanje, resnično obžalo¬
vanje in odpuščenje vseh naših grehov;
pomagaj nam vredno prejeti sveto po¬
potnico in moč svetega poslednjega olja,

253

da brez skrbi stopimo pred prestol pra¬
vičnega, pa tudi usmiljenega sodnika,
našega Boga in Odrešenika. Amen.

(100 dnij odpustka enkrat na dan.)

Blagoslov in sklep.

Kakor popred na strani 244. in 245.

Sveta maša duhovno doma opravljena.

Nauk, kdaj in kako se to stori.

J® godi se rado, da ima kdo prisrčno željo biti
pri sveti maši, pa vendar v cerkev priti ne
o more: bodi si zavoljo daljnega pota, ali sla¬
bega vremena, ali slabega zdravja, ali silnega dela.
Tak se zamore po duhovnem načinu udeležiti
svete maše.

V ta namen naj, ako utegne, doma pobožno
bere mašne molitve, ali naj moli žalostni del sve¬
tega rožnega venca. Naj se misli v cerkev med
druge vernike, kakor je sicer med njimi. Ce sliši
pozvanjanje iz domače cerkve, tedaj je lahko v
svojih mislih pri tistih delih božje službe, katere
zvon naznanja.

Ako pa temu nimaš zadosti časa, pa obudi
vsaj srčno željo po sveti maši, in potem skleni sebe
in svoja dejanja v sveto daritev, katera se opravlja
na oltarji. Tako postaneš duhovno deležen svete
maše v cerkvi darovane. V ta namen zamoreš
opraviti tudi nastopne molitve.

254

Molitev, duhovno opraviti sv. mašo.

O moj Bog in Oče nebeški! sveto
mašo slišati je moje najimenitnejše delo,
moja tolažba in moje veselje. Spominjati
se imam pri njej Jezusove ljubezni do
nas, in njegove bridke smrti na križi
za nas. Oh, da bi zamogel to tudi spo¬
dobno in pobožno storiti! Vendar zdaj
sem zadržan, da ne morem priti v
tvoje svetišče (ker sem bolan, ker sem
z delom preobložen, ker je pot pretežavna,
ker je nastalo hudo vreme). Prosim te
ponižno, sveti Oče nebeški! daj mi to
milost, da zdaj sveto mašo doma du¬
hovno opravim, kakor se tebi dopade.
Z molitvami duhovnika in vseh vernih
združim tudi jaz svoje molitve. Sprejmi
je tako, kakor da bi je opravljal v cerkvi
osebno pričujoč. Tebi, o Bog! darujem
sebe in vse, kar imam. Milostno sprejmi
to mojo daritev, in milostno poslušaj
moje prošnje, mojo hvalo in zahvalo.
Amen.

255

Darovanje vseli svetili maš.

Večni Oče! tebi darujem to daritev,
katero ti je daroval tvoj ljubljeni Sin
Jezus, ko je samega sebe dal na križi,
in katero on ponavlja ravno zdaj na
tem oltarji. Darujem ti jo v imeni vseh
stvarij in v zvezi z vsemi mašami, ki
so se že služile, in ki se imajo še slu¬
žiti po vsem svetu. S tem te hočem
moliti in po svoji dolžnosti zahvaliti za
neštevilne dobrote, katere si nam podelil.
Hočem tudi utolažiti tvojo jezo zaradi
mnogoterih in velikih grehov, in ti do¬
stojno zadostiti za nje. Hočem pa tudi
klicati tvoje usmiljenje nad se, nad sveto
cerkev, nad vesoljni svet in nad verne
duše v vicah. Amen.

(Kdor to darovanje pobožno in skesano moli med
sveto mašo, zadobi odpustka treh let vsakokrat. Pij IX.
dnš 11. aprila 1860.)

Molitev k svetemu Jožefu

po sv. rožnem venci.

(Obdarovana z odpustkom 7 let in 7 kvadragen, ako se
meseca vinotoka dostavi molitvi sv. rožnega venca.)

K tebi, o sveti Jožef, pribežimo v
naši nadlogi. Kakor smo prosili pomoči

256

tvojo najsvetejšo nevesto, prosimo s trd¬
nim zaupanjem tudi tebe tvojega var¬
stva. Zavoljo one ljubezni, katera te je
vezala z brezmadežno Devico in božjo
porodnico, in zavoljo očetovske ljubezni,
s katero si objemal dete Jezusa, prosimo
te iskreno, poglej milostno na delež, ki
ga je Jezus Kristus odkupil s svojo
krvjo, in pridi s svojo močjo in zmož¬
nostjo na pomoč našim potrebam.

Čuvaj, o skrbni varih svete družine,
izvoljeni zarod Jezusa Kristusa; odganjaj
od nas, preljubeznivi oče, vso kugo zmbte
in hudobije; o mogočni naš branitelj,
milostno nas z nebes podpiraj v naši
vojski zoper oblasti temote, in kakor si
nekdaj rešil božje dete Jezusa v največji
smrtni nevarnosti, tako brani zdaj sveto
cerkev božjo zoper vse zalezovanje in
napade sovražnikov in nas vse vzemi
pod svojo vedno obrambo, da po tvo¬
jem vzgledu in s tvojo pomočjo sveto
živimo, srečno umrjemo in v nebesih
večno zveličanje dosežemo. Amen.


Cerkveno potrjene litanije.

o

O)

Litanije vseh svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,

Sin, vsega sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Sveta Marija,

Sveta Mati božja,

Sveta devic Devica,

Sveti Mihael,

Sveti Gabrijel,

Sveti Bafael,

prosi za nas!

Gospod, teci mi pomagati

17

nas!

258

Vsi sveti angelji in arhangelji, prosite
za nas!

Vse svete vrste zveličanih duhov, pro¬
site za nas!

Sveti Janez Krstnik ,}  . ,

Sveti Jožef. ( C 1 ' 051  za nas!

Vsi sveti očaki in preroki, prosite za nas!
Sv. Peter,

Sv. Pavel,

Sv. Andrej,

Sv. Jakob,

Sv. Janez,

Sv. Tomaž,

Sv. Jakob,

Sv. Filip,

Sv. Jernej,

Sv. Matevž,

Sv. Simon,

Sv. Tadej,

Sv. Matija,

Sv. Barnaba,

Sv. Lukež,

Sv. Marka,

Vsi sveti apostoli in evangelisti,) prosite
Vsi sveti učenci Gospodovi, J za nas!

prosi za nas

259

Vsi sveti nedolžni otroci, prosite za nas!
Sveti Štefan,

Sv. Lovrenc, prosi za nas!

Sv. Vincenc,

Sveta Fabijan in Sebastijan,

Sveta Janez in Pavel, prosita za

Sveta Kozma in Damijan, nas!
Sveta Gervazij in Protazij,

Vsi sveti mučenci, prosite za nas!

Sv. Silvester,

Sv. Gregor,

Sv. Ambrož,

Sv. Avguštin, prosi za nas!

Sv. Jeronim,

Sv. Martin,

Sv. Miklavž,

Vsi sv. škofi in spoznavalci ,)  prosite za
Vsi sveti učeniki, J nas!

Sv. Anton,

Sv. Benedikt,

Sv. Bernard, prosi za nas!

Sv. Dominik,

Sv. Frančišek,

Vsi sv. mašniki in leviti, 1 prosite za
Vsi sv. menihi in puščavniki, / nas!

17 *

prosi za nas!

260

Sv. Marija Magdalena,

Sv. Agata,

Sv. Lucija,

Sv. Neža,

Sv. Cecilija,

Sv. Katarina,

Sv. Anastazija,

Vse svete device in vdove, \  prosite
Vsi svetniki in svetnice božje, j za nas!
Bodi nam milostljiv! zanesi nam, o
Gospod!

Bodi nam milostljiv! usliši nas, o Go¬
spod !

Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Nagle in neprevidene smrti,

Skušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude volje,
Duha nečistosti,

Treska in hudega vremena,

Šibe potresa,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smrti,

Po skrivnosti svojega sv. učlovečenja,

reši nas, o Gospod!

261

Po svojem prihodu,

Po svojem rojstvu,

Po svojem krstu in svetem postu,
Po svojem križi in svojem trpljenji,
Po svoji smrti in svojem pokopu,
Po svojem svetem vstajenji,

Po svojem čudežnem vnebohodu,
Po prihodu tolažnika svetega Duha,
Na dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,
Da svojo sv. cerkev vladaš in ohraniš,
Da pastirja apostolskega in vse cer¬
kvene stanove v svoji sveti veri
ohraniš,

Da sovražnike svete cerkve ponižaš,
Da krščanskim kraljem in oblastni¬
kom mir in pravo edinost podeliš,
Da nam cesarja ovaruješ,

Da vsemu krščanskemu ljudstvu
mir in edinost daš,

Da nas v svoji sveti službi potrdiš
in obdržiš,

prosimo te, usliši nas! reši nas, o Gospod!

262

Da naše misli k nebeškim željam
povzdigneš,

Da vsem našim dobrotnikom večne
dari dodeliš,

Da duše naše, naših bratov, bližnjih
in dobrotnikov večnega pogub¬
ljenja rešiš,

Da sad zemlje daš in ohraniš,

Da vsem vernim dušam večni po¬
koj dodeliš,

Da nas uslišiš,

Sin božji,

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš .. . Geščena si Marija . . .

prosimo te, usliši nas!

263

Psalm 69.

O Bog, hiti mi na pomoč; Gospod,
teci mi pomagat!

Kri naj jih sprehaja in osramočeni
naj bodo, kateri mi strežejo po življenji.

Odstopijo naj in sram naj jih bo,
kateri mi hočejo hudo.

Hitro naj se zavrnejo osramočeni,
kateri se mi posmehujejo.

Vsi pa, kateri tebe iščejo, naj se v
tebi veselijo in radujejo.

Vedno naj rekd: »Visoko hvaljen bodi
Gospod!« kateri ljubijo tvoje odrešenje.

Jaz pa sem revež in siromak, o
Bog, pomagaj mi!

Moj pomočnik in moj odrešenik si
ti, o Gospod, nikar se ne mudi.

Čast bodi Očetu itd.

F. Pomagaj svojim služabnikom.

R.  Kateri v tebe zaupajo, o moj Bog!

F. Bodi nam, o Gospod, močen turn.

R.  Pred sovražnikom.

F Nič naj ne opravi sovražnik pri nas.

R.  In otrok krivice naj se ne loti
nam škodovati.

264

V.  Gospod, ne ravnaj z nami po
naših grehih.

R.  In ne povračuj nam po naših
hudobijah.

V.  Molimo za našega papeža I.

R.  Ohrani jih, o Gospod! oživljaj in
osrečuj jih na zemlji, in ne daj jih v
voljo njihovih sovražnikov.

V.  Molimo za našega škofa I.

R.  Gospod! ohrani jih in varuj jih
vsega hudega.

F. Molimo za našega cesarja I.

R.  Ohrani, o Gospod! našega cesarja in
usliši nas na dan, kedar te za-nj prosimo.

F. Molimo za svoje dobrotnike.

R.  Povrni milostljivo, o Gospod!

zavoljo svojega imena večno življenje
vsem, kateri nam kaj dobrega storijo.

F Molimo za verne mrtve.

R.  Gospod! daj jim večni mir in
pokoj, in večna luč naj jim sveti.

F Naj počivajo v miru.

R.  Amen.

F. Molimo za svoje brate, kateri

niso tukaj pričujoči.

265

R.  Pomagaj svojim služabnikom, ki
v tebe zaupajo, o moj Bog!

V.  Pošlji jim, o Gospod! pomoč iz
svetišča.

R.  In varuj jih s Siona.

V.  Gospod, usliši mojo molitev.

R.  In moje vpitje naj do tebe pride.

V.  Gospod bodi z vami.

R.  In s tvojim duhom.

Molimo.

O Bog, ki ti je lastno, usmiliti se
vselej in prizanesti, usliši naše pohlevne
prošnje, da nas in vse tvoje služabnike,
katere grehov veriga veže, milost tvoje
dobrote odveže.

Usliši, prosimo te, o Gospod! našo
pohlevno molitev, in odpusti nam grehe,
ki se ti jih obtožimo, da nam dobrot¬
ljivo z odpuščanjem vred mir podeliš.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod!
svojo neizrečeno milost, da nas ne samo
vseh grehov odvežeš, temuč tudi šib,
katere za nje zaslužimo, odrešiš.

266

O Bog, ki te greh razžali in pokora
potolaži, oglej se milostljivo na prošnje
k tebi kličočega ljudstva, in šibe svoje
jeze, katere za svoje grehe zaslužimo,
od nas odvrni.

Vsemogočni večni Bog, usmili se
svojega služabnika našega papeža I., in
vodi jih po poti večnega življenja, da
bodo s tvojo pomočjo, kar je tebi do¬
padljivo, želeli in z vso močjo storili.

O Bog, od katerega izhajajo svete
želje, dobre misli in pravična dejanja,
daj svojim služabnikom tak mir, kakor
ga svet ne more dati, da bodo naša
srca tvojim zapovedim udana, in časi
s tvojo pomočjo brez strahu pred so¬
vražniki varni in mirni.

O Bog, užgi naša srca z ognjem sve¬
tega Duha, da ti bomo s čistim telesom
služili in z očiščenim srcem dopadli.

O Bog, Stvarnik in Odrešenik vseh
vernih, dodeli dušam svojih služabnikov
in služabnic, da odpuščanje, katerega so
vselej želeli, po bogaboječih prošnjah
dosežejo.

267

Začenjaj, prosimo, o Gospod, s svo¬
jim Duhom naša dejanja in spremljaj ja
s svojo sveto pomočjo, da se vse naše
molitve in dela vselej iz tebe začnejo,
in iz tebe začete tudi v tebi dokončajo.

Vsegamogočni večni Bog, ki gospo¬
duješ čez žive in mrtve in se usmiliš
vseh, katere iz vere in dobrih del za svoje
spoznaš, prosimo te pohlevno, da vsi, za
katere smo se namenili moliti, kateri so
še pri življenji ali so se že iz sveta ločili,
po prošnjah vseh tvojih svetnikov od tvoje
dobrote odpuščanje vseh svojih grehov
dosežejo. Po Gospodu našem Jezusu
Kristusu, Sinu tvojem, kateri s teboj živi
in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

F. Gospod, usliši mojo molitev.

R.  In moje vpitje naj k tebi pride.

V.  Vsegamogočni in usmiljeni Bog
naj nas usliši. — R.  Amen.

V.  In vernih duše naj po milosti
božji v miru počivajo. — R.  Amen.


268

Lavretanske litanije.

O praznikih Matere božje in ob sabotah.

(Odpustka 300 dnij vsakokrat; popolni odpustek pa o vseh
zapovedanih praznikih Matere božje, ako jih moliš vsak dan.)

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog.

Sin, vsega sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Sveta Marija,

Sveta Mati božja,

Sveta devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti božje,

Mati preči sta,

Mati brez vsega madeža
Mati nedolžna,

Mati najsvetejša,

Mati ljubezniva,

Mati prečudna,

O

m

Uh m
*rn Cd

S ci

m

prosi za nas

269

Mati našega Stvarnika,
Mati našega Odrešenika,
Devica najmodrejša,
Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice.

Sedež modrosti božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Roža skrivnostna,

Turn kralja Davida,
Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeška,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,
Pribežališče grešnikov,
Tolažnica žalostnih,
Pomoč kristjanov,

prosi za nas!

270

(Z)

a

P

a

N!

O

S-.

Kraljica angeljev,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica apostolov,

Kraljica mučenikov,

Kraljica spoznavalcev,

Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,

Kraljica brez madeža iz¬
virnega greha spočeta,

Kraljica svetega rožnega venca,

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš ... Češčena si Marija ...

Molitev.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
božja porodnica! ne zavrzi naših prošenj
v naših potrebah, temuč reši nas vselej

271

vseh nevarnostij. O častitljiva in blažena
Devica, naša gospa, naša sred ni ca, naša
besednica, naša pomočnica! S svojim
Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas
priporoči, svojemu Sinu nas izroči!

V.  Prosi za nas, sveta božja porodnica!

R.  Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo!

Milost svojo, o Gospod, te prosimo,
v naša srca vlij, da, ki smo po angelje-
vem oznanjenji tvojega Sina, Jezusa Kri¬
stusa, učlovečenje spoznali, po njegovem
trpljenji in križi častitljivo vstajenje do¬
sežemo. Po tistem Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

V.  Prosi za nas, sveti Jožef!

11  Da bomo vredni obljub Kristusovih!

M o 1 i m o!

Naj nam presvete tvoje Matere že¬
nina zasluženje pomaga, prosimo, o Go¬
spod, da kar naša slabost ne more do¬
seči, nam bode po njegovih prošnjah
dodeljeno. Ki živiš in kraljuješ Bog od
vekomaj do vekomaj. Amen.

272

Salve Regina!

Češčena bodi kraljica, mati milosti,
življenje, sladkost in naše upanje, bodi
češčena! K tebi vpijemo zapuščeni Evini
otroci; k tebi vzdihujemo žalostni in ob¬
jokani v tej solzni dolini. Obrni tedaj,
o naša besednica, svoje milostljive oči v
nas, in po tem revnem življenji pokaži
nam Jezusa, blaženi sad svojega telesa.
O usmiljena, o dobrotljiva, o sladka
Devica Marija.

F. Prosi za nas, sveta božja porodnica!

R.  Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo!

Vsegamogočni, večni Bog! ki si telo
in dušo prečiste Device, matere Marije,
da bi vredno prebivališče tvojega Sina
biti zaslužila, s pripomočjo svetega Duha
pripravil: daj, da bomo, ki se njenega
spomina veselimo, po njenih milostljivih
prošnjah vseh prihodnjih nadlog in večne
smrti rešeni. Po istem Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.


273

Litanije

najsvetejšega imena Jezusovega.

Molijo se o Gospodovih praznikih.

(Po določbi sv. očeta Leona XIII. zadobe vsi verniki, ki te
litanije pobožno in skesanega srca molijo, odpustka 300 dnij,
ki se more tudi izprositi dušam v vicah.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Jezus, Sin živega Boga,

Jezus, odsvit Očeta, usmili se

Jezus, žar večne luči, nas!

Jezus, kralj veličanstva,

Jezus, solnce pravice,

Jezus, sin Marije Device,

Jezus, ljubeznivi,

Jezus, čudapolni,

Gospod, teci mi pomagat!

18

274

Jezus, močni Bog,

Jezus, oče prihodnjega veka,

Jezus, angelj velikega sklepa božjega,
Jezus, najmogočnejši,

Jezus, najpotrpežljivejši,

Jezus, najpokornejši,

Jezus, krotek in iz srca ponižen,
Jezus, ki čistost ljubiš,

Jezus, ki nas ljubiš,

Jezus, Bog miru,

Jezus, začetnik življenja,

Jezus, vzgled vseh čednostij,

Jezus, za duše ves vnet,

Jezus, naš Bog,

Jezus, naše pribežališče,

Jezus, oče ubogih,

Jezus, zaklad vernih,

Jezus, dobri pastir,

Jezus, prava luč,

Jezus, večna modrost,

Jezus, neskončna dobrota,

Jezus, pot in življenje naše,

Jezus, veselje angeljev,

Jezus, kralj očakov,

Jezus, voditelj apostolov,

usmili se nas!

275

usmili se
nas!

Jezus, učitelj evangelistov,

Jezus, srčnost mučenikov,

Jezus, luč spoznavalcev,

Jezus, čistost devic,

Jezus, krona vseh svetnikov,

Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Jezus!
Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus!
Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Zalezovanj hudičevih,

Duha nečistosti,

Večne smrti,

Zanemaranja svojih navdihovanj,

Po skrivnosti svojega sv. učlovečenja,

Po svojem rojstvu,

Po svojem detinstvu,

Po svojem božjem življenji,

Po svojem trudapolnem delovanji,

Po svoji smrtni bridkosti in svo¬
jem trpljenji,

Po svojem križi in zapuščenji,

Po svojih bolečinah,

Po svoji smrti in svojem pokopanji,

Po svojem vstajenji,

CZ5

3

N

D

> 0 )

18 *

276

reši nas, o
Jezus!

Po svojem vnebohodu,

Po svojih radostih,

Po svojem veličastvu,

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Jezus!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Jezus!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Jezus!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Oče naš . . . Češčena si Marija .. .

Molimo!

O Gospod, Jezus Kristus, ki si rekel:
Prosite in boste prejeli, iščite in boste
našli, trkajte in se vam bode odprlo;
daj nam, prosimo te, gorečnost svoje
božje ljubezni, da te s celim srcem, z
besedo in z dejanjem ljubimo in ne¬
prenehoma hvalimo.

Dodeli nam, o Gospod, da strah in
ljubezen tvojega svetega imena vedno
v sebi občutimo, ker onih nikoli s svo¬
jim vodstvom ne zapustiš, katere v

277

stanovitnosti svoje ljubezni potrdiš. Ki
živiš in kraljuješ od vekomaj do veko¬
maj. Amen.

Splošne cerkvene molitve,

ki se litanijam dodajejo.

(Moreš jih tudi moliti za popolnoma odpustek.)

Za papeža.

Vsemogočni, večni Bog! usmili se
svojega služabnika, našega papeža I., in
vodi jih po pčtu večnega življenja, da
bodo s tvojo pomočjo, kar je tebi pri¬
jetno, želeli in z vso močjo storili.

Za škofa.

O Bog, pastir in vladar vseh ver¬
nih! glej milostljivo na svojega služab¬
nika, našega škofa I., ki si jih pastirja
naši škofiji postavil; dodeli jim, da ti¬
stim, čez katere so postavljeni, z besedo
in z dejanjem k dobremu služijo, in
tako s čredo sebi izročeno večno živ¬
ljenje dosežejo.

278

Za cesarja.

O Bog, varih vseh kraljestev, dodeli
svojemu služabniku, našemu cesarju I.
svojo moč, s katero se sovražnik pre¬
maga, spoznati in častiti, da bodo, ker
so po tvoji volji cesar postali, tudi v
tvojem varstvu vselej mogočni.

Za vse potrebe krščanstva.

Vsemogočni, večni Bog, nebeški Oče!
poglej z očmi svoje neskončne milosti
naše reve in nadloge. Usmili se vseh
vernih kristjanov, za katere se je tvoj
edinorojeni Sin, naš Gospod in Zveličar
Jezus Kristus, voljno grešnikom v roke
dal, in je tudi svojo drago kri na lesu
svetega križa prelil. Po tem Gospodu
Jezusu Kristusu odvrni, milostljivi Oče!
zaslužene šibe, sedanje in prihodnje ne¬
varnosti, punte, vojsko, kugo, lakoto,
draginjo, bolezni in žalostne, revne čase.

Bazsvetli in potrdi v vsem dobrem
duhovske in deželske oblastnike in go¬
sposke, da nas bodo na vse to napeljevali,
kar zamore k tvoji božji časti, k na-

279

šemu zveličanju, in k mira in sreči
vsega krščanstva pripomagati.

Vsemogočni, večni Bog! ki gospo¬
duješ čez žive in mrtve, in se usmiliš
vseh, katere iz vere in dobrih del za
svoje spoznaš, pohlevno te prosimo, da
vsi, za katere smo se namenili moliti,
kateri so še pri življenji, ali so se že
iz tega sveta ločili, na prošnjo vseh
tvojih svetnikov od tvoje dobrote od¬
puščanje vseh svojih grehov dosežejo.

Dodeli nam, Bog mirii! pravo edi¬
nost v veri, brez vsega razdrtja in lo¬
čitve. Preobrni naša srca k pravi po¬
kori in poboljšanju našega življenja.
Užgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj
nam goreče želje po vsi pravičnosti, da
ti bomo kakor tvoji pokorni otroci v
življenji in v smrti prijetni in dopadljivi.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam je
prositi, za svoje prijatelje in neprijatelje,
za zdrave in bolne, za vse žalostne in
revne kristjane, za žive in mrtve.

Tebi, o Gospod! bodi vedno pripo¬
ročeno vse naše dejanje in nehanje,

280

naše delo in opravilo, naše življenje in
naša smrt. Daj nam tvojo milost tu¬
kaj uživati in tamkaj z vsemi izvolje¬
nimi doseči, da te bomo v večnem ve-
selji in zveličanji hvalili in molili. To
nam dodeli, o Gospod, nebeški Oče, po
Jezusu Kristusu, svojem ljubem Sinu,
Gospodu našem in Odrešeniku, kateri
s teboj živi in kraljuje v edinosti sve¬
tega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

V.  Božja pomoč ostani vselej pri nas!

R.  Amen.

Sveti križev pot.

Kakor ga v Rimu navadno molijo.

dor opravi sveti križev pot pred cerkveno
postavljenimi križi, zadobi več popolnih
in veliko nepopolnih odpustkov, ki so se
podelili obiskovalcem križevega pota v Jeruzalemu.
Pred obiskovanjem stori namen, da želiš eden po¬
polni odpustek prejeti za-se, druge pa izroči pre¬
čisti Devici Mariji, naj jih izprosi onim dušam v
vicah, katerim je posebno naklonjena ali kate¬
rim si ti najbolj dolžen pomagati. Treba je v
dosego odpustkov: 1. da si v milosti božji; 2. da
moliš s skesanim srcem; 3. da stopaš od postaje
do postaje ali pa, če zavoljo bolezni ali gneče
tega ne moreš, se vsaj ozreš proti vsaki; 4. da
pri vsaki postaji vsaj nekoliko premišljuješ Kri¬
stusovo trpljenje. Za bolnike in starce je dobro,
če si priskrbijo križec, blagoslovljen z odpustki
križevega pota. __

282

Molitev pred sv. križevim potom.

O moj Jezus! kedar se spominjam
tvojega bridkega trpljenja in smrti, spo¬
znam, kako močno, kako neizmerno si
me ljubil. Iz srca mi je žal, da sem te tako
malo ljubil, ampak te tolikokrat in celo s
smrtnimi grehi razžalil. Zdaj pa je moja
trdna volja, te resnično ljubiti in nič več
grešiti. Zatorej upam, sebi in dušam v
vicah vse odpustke zadobiti, ki so se po¬
delili za to pobožnost. Amen.

Pred molitvijo vsake postaje reci:

Molimo te, o Gospod Jezus Kristus!
in te hvalimo: Ker si s svojim svetim
križem svet odrešil.

Po molitvi vsake postaje pa reci:

Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše
Srce Jezusovo v visokočastitem zakra¬
mentu svetega rešnjega Telesa! Križani
Gospod Jezus Kristus! usmili se nas,
in pomagaj ubogim dušam v vicah.

283

Prva jjostaja.

Jezus je k smrti obsojen.

»Takrat torej jim ga je (Pilat) izdal, da
bi bil križan. Vzeli so pa Jezusa in ven
peljali.« Jan. 19, 16.

Molimo te, O Gospod itd. (kakor spredaj.)

O Jezus! po tej krivični sodbi, ka¬
tero sem že tolikokrat podpisal s svo¬
jimi grehi, reši me večne smrti, ki sem
jo že tolikokrat zaslužil.

Oče naš . . . Češčena si Marija . . .
Hvaljeno in češčeno bodi itd. (kakor spredaj.)

284

Druga postaja.

Jezus vzame križ na svoje rame.

»In je svoj križ noseč ven šel na mesto,
ki se imenuje mesto mrtvaških glav, po he¬
brejsko pa Golgata.« Jan. 19, 17.

0 Jezus, ki si voljno na se vzel
težki križ, katerega sem ti jaz s svo¬
jimi grehi pripravil, daj, da spoznam
njih velikost ter jih objokujem ves čas
svojega življenja.

Oče naš . . . Ceščena si Marija . . .

285

Tretja postaja.

Jezus pade prtič pod križem.

»Ker je človek, iz zemlje vzet, svojo glavo
prevzetno povzdignil proti Bogu, zato leži
Edinorojenec Očetov v prahu potrt kakor
črv.« Po Izaiji.

Teža mojih prevelikih grehov, o
Jezus! te je pod križem na tla podrla.
Mrzi mi na grehe ter jih sovražim;
odpusti mi, prosim te; s pomočjo tvoje
milosti nočem nič več grešiti.

Oče naš . . . Češčena si Marija . . .

286

Četrta postaja.

Jezus sreča stojo  žalostno Mater.

»Pritisni me kakor pečat na svoje srce,
kakor pečat na svojo roko! Zakaj močna
kakor smrt je ljubezen.« Vis. pes. 8, 6.

O prežalostni Jezus! 0 prežalostna
Mati! ako sem vama do zdaj toliko
žalost delal s svojimi grehi, v prihod¬
njič se to ne sme več zgoditi. Z va¬
jino pomočjo hočem vaju ljubiti in vama
zvest biti do smrti.

Oče naš . . . Češčena si Marija . . .

287

Peta postaja.

Simon iz Girene pomaga Jezusu križ nesti.

»In kedar so ga peljali, prijeli so nekega
Simona Cirenčana, kateri je šel s polja, ter
so mu naložili križ, da ga nese za Jezusom.«

LuJc. 23, 26.

O Jezus! kako srečen je Simon, da
ti zamore pomagati križ nesti. Kako
srečen bi bil pa tudi jaz, ko bi vselej
ti pomagal križ nositi s potrpežljivostjo
v vsem, karkoli me zadene.

Oče naš ... češčena si Marija ...

288

Šesta postaja.
Veronika poda Jezusu potni prt.

»Oči Gospodove gledajo na nje, kateri
ga ljubijo.« Sircih 34, 19.

»Ljubim te, o Gospod, moja moč, moje
pribežališče, moj Odrešenik.« Psalm 17, 3.

0 Jezus, ki si se toliko ponižal,
da si svoj presveti obraz Veroniki v-
tisnil v potno ruto, vtisni globoko tudi
v mojo dušo spomin svojega bridkega
trpljenja in grenke smrti.

Oče naš ... Češčena si Marija .. .

289

Sedma postaja.

Jezus pade drugič pod križem.

»On pa je bil ranjen zavoljo naših grehov,
in potrt zavoljo naših hudobij; pokorjenje je
bilo nad njim zavoljo našega miru. Gospod ga
je hotel potreti v slabosti.« Izaija 53, 5.10.

Moji večkrat storjeni grehi so krivi,
da ti, o preljubeznivi Jezus! že zopet
padeš pod križem. Daj mi moč, da
se ne povrnem zopet v greh.

Oče naš ... Ceščena si Marija . ..

Gospod, teci mi pomagat!

19

290

Osma postaja.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

»Jezus pa seje proti njim obrnil in rekel:
Hčere Jeruzalemske! nikar se ne jokajte nad
menoj, ampak jokajte se nad seboj in nad
svojimi otroci.« Luk. 23, 28.

Ti, o Jezus! tolažiš Jeruzalemske
žene, ki žalujejo nad tvojim trpljenjem.
Tolaži tudi mojo dušo s svojim usmi¬
ljenjem, v katero zaupam in si je ho¬
čem v prid obračati.

Oče naš ... Češčena si Marija . ..

291

Deveta postaja.

Jezus pade tretjič pod križem.

»Jaz pa sem črv in ne človek, zasramo¬
vanje ljudij in izvržek izmed ljudstva. Moja
moč se je usušila kakor Čepina; v smrtni prah
si me pripeljal.« Psalm 21, 7.16.

Zavoljo prevelicega trpljenja, ki si
ga že prestal, o Jezus! tretjič padeš
pod težkim križem. Stori, da se nič
več v greh ne povrnem. Moj Jezus!
rajši umrjem, kakor da spet grešim.

Oče naš ... Geščena si Marija ...

19 *

292

Deseta postaja.

Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo.

»In so mu dali vina z žolčem zmešanega.
In ko je bil pokusil, ni hotel piti.« Mat.27,35.

»Razdelili so si moja oblačila in za mojo
suknjo so vadljali.« Psalm 21, 19.

0 Jezus! ki so te slekli in ti kisa
in žolča piti dali, reši me vendar vsega
nagnjenja do časnih rečij; in stori, da
vse zaničujem, kar je posvetnega ali
kar me v greh napeljuje.

Oče naš ... Češčena si Marija ...

293

Enajsta postaja.

Jezusa n|a križ pribijajo.

»Ondi so ga križali. Napisal je pa Pilat
tudi napis in ga je djal vrh križa. Bilo je pa
pisano: Jezus Nazarenski, Kralj Judov.«

Jan. 19 , 18. 19.

Po tistih grozovitnih bolečinah, ka¬
tere si občutil, ko so z žreblji prebodli
tvoje svete roke in noge, stori, o Jezus!
da svoje meso s krščanskim zatajeva¬
njem neprenehoma križam.

Oče naš ... Češčena si Marija ...

294

Dvanajsta postaja.

Jezus umrje na križi.

»Jezus je rekel: Dopolnjeno je! In je za¬
vpil z velikim glasom: Oče, v tvoje roke izro¬
čim svojo dušo! In je glavo nagnil, in je dušo
iz sebe dal.« Luk. 23,4 6. Jan. 19, 30.

0 Jezus! ki si na križi umrl, po¬
tem, ko si tri ure na njem visel v
najbridkejših smrtnih težavah, daj mi,
da pred umrjem, kakor da bi še kedaj
grešil. In ako moram še živeti, naj ži¬
vim, da tebe ljubim in tebi služim.

Oče naš ... Češčena si Marija ...

295

Trinajsta postaja.

Jezusa s križa snamejo in ga Mariji v na¬
ročje položijo.

»O vi vsi, ki mimo greste po potu, po¬
mislite in glejte, če je kaka bolečina, kakor
bolečina moja!« Žal. pes. l, 12.

O prežalostna mati! kako je bilo
pač z bridkostmi napolnjeno tvoje srce,
ko si svojega ljubega Jezusa imela mrt¬
vega v naročji. O izprosi mi milost, da
sovražim greh, ki je bil kriv njegove
smrti in tvojih bridkostij, da spokorno
živim in sveto umijem v tvojem naročji.

Oče naš ... Češčena si Marija ...

296

Štirnajsta postaja.

Jezusa v grob položijo.

»Bil je pa na tistem kraji, kjer je bil kri¬
žan, vrt in na vrtu nov grob, v katerega še
nihče ni bil položen. Tam sta Jezusa položila.«

Jan. 19, 41. 42.

0 Jezus! vsemu hočem odumreti
in le tebi živeti. Dokler še tukaj živim,
hočem le v tebi in s teboj živeti. Tako
bom enkrat v nebesih večno v tebi ži¬
vel ter tamkaj večno užival sad tvojega
bridkega trpljenja in tvoje smrti. Amen.

Oče naš . .. Češčena si Marija ...

Ceščenje zaščitnikov

bogoljubnega življenja in srečne smrti.

Posvečenje sv. družini,

kateri se naj krščanske družine posvetijo.

Jezus, naš preljubeznivi Odrešenik!

ki si iz nebes pišel, da bi s svo¬
jim naukom in s svojim vzgledom svet
razsvetlil; zato si hotel večji del svo¬
jega življenja na zemlji preživeti v nizki
hišici v Nazaretu, pokoren Mariji in
Jožetu, in si to družino posvetil, ki je
imela biti vsem krščanskim družinam
vzgled: sprejmi dobrotljivo to našo hišo,
ki se ti zdaj čisto uda. Ti jo brani in
obvaruj in utrdi v njej svoj sveti strah,
ob enem pa mir in edinost krščanske
ljubezni, da bo nebeškemu vzgledu tvoje

298

družine podobna in da bodo prav vsi,
ki so v njej, večnega zveličanja deležni.

O preljubezniva mati Jezusa Kristusa
in naša mati Marija, po svoji materini
ljubezni in svojem usmiljenji izprosi,
da to naše posvečenje Jezus dopadljivo
sprejme in nam svoje dobrote in bla¬
goslove podeli.

Sveti Jožef, najsvetejši varih Jezu¬
sov in Marijin, priteči nam v vseh na¬
ših dušnih in telesnih potrebah s svo¬
jimi prošnjami na pomoč; da s teboj
in z blaženo Devico Marijo zamoremo
božjega Zveličarja Jezusa Kristusa večno
hvaliti in zahvaljevati.

Molitev,

ki se naj moli vsak dan pred podobo sv. družine.

O preljubeznivi Jezus, ki si družino,
katero si na zemlji izbral, posvetil s svo¬
jimi neizrečenimi čednostmi in z vzgledi
domačega življenja, poglej usmiljeno na
to našo hišo, ki te kleče pred tvojimi
nogami prosi tvoje milosti. Spomni se,
da je to tvoja hiša, ker se je tebi s

299

posebno udanostjo posvetila in darovala.
Varuj jo dobrotljivo, reši jo nevarnostij,
pridi ji na pomoč v potrebah in daj jej
moč, da v posnemanji tvoje svete dru¬
žine vedno stanovitna ostane; da v svo¬
jem pozemeljskem življenji tebi v po¬
korščini in ljubezni zvesto služi in en¬
krat v nebesih tebi večno slavo pre¬
pevati zamore.

O Marija, presladka mati, mi te pro¬
simo tvoje priprošnje, ker vemo, da
tvoj edinorojeni Sin tvoje prošnje usliši.

In tudi ti, najčastitljivejši očak, sveti
Jožef, pridi nam s svojim varstvom na
pomoč in izroči naše želje Marijinim
rokam, naj jih Jezusu Kristusu izroči
Amen.

(Odpustka 300 dnij enkrat na dan zadobijo tisti, ki se
sveti družini darujejo s predstoječimi besedami. Leon XIII.)

Molitev k presv. srcu Marijinemu.

O srce Marijino, srce matere božje
in naše matere! preljubeznivo srce, ki
se dopade presveti Trojici, ki je vredno
vsakega češčenja in najprisrčnejše lju¬
bezni angeljske in človeške. Srce, ki si

300

Srcu Jezusovemu najbolj podobno, da,
najpopolnejša podoba Jezusovega Srca!
Srce, ki si polno usmiljenja do naše
revščine: o raztajaj led naših src in
ogrej jih za Srce našega božjega Zveli¬
čarja! Užgi jih z istim svetim ognjem,
ki v tebi vedno gori. Zakleni v sebe
sveto cerkev, obvaruj jo in bodi ji vse¬
lej sladko pribežališče in njena nepre¬
magljiva bramba zoper vse napade nje¬
nih sovražnikov. Bodi nam pot, po ka¬
teri naj pridemo k Jezusu, bodi nam
struga, po kateri naj nam iz studenca
božje milosti vse priteče, kar je nam
potrebno, da bomo zveličani. Bodi naša
pomoč v vseh naših potrebah, naša to¬
lažba v žalosti, naša moč v skušnjavah,
naše pribežališče, če nas preganjajo, naša
pomočnica v vseh nevarnostih, posebno
v zadnjih bojih našega življenja, ko se
bližamo ločitvi in bodo hudi duhovi
izpuščeni proti nam, da bi naše duše
pridobili v tistem strašnem trenutku,
ki odloči srečno ali nesrečno večnost.
Tedaj, o tedaj, predobrotljiva, daj mi

301

okusiti sladkost tvojega materinega srca
in moč tvoje priprošnje pri Srci Jezu¬
sovem, in odpri nam v tem vrelci vsega
usmiljenja varno pribežališče, da ga
bomo v nebesih hvalili na vekomaj.
Amen.

Spoznava, hvali, blagoslavlja, ljubi,
časti in poveličuje naj se vsigdar in
povsod božje Srce Jezusovo in neoma-
deževano srce Marijino! Amen.

(Vsak dan 60 dnij — za vsako leto popolnoma odpustek
na praznik rojstva, vnebovzetja in srca Marijinega in ob smrtni
uri, če se v življenji vsak dan moli. Pij VII.)

Molitev k Mariji Devici

za srečno smrt.

O ljubezniva, milostljiva in od ve¬
komaj izvoljena Devica, mati Jezusova,
Marija! prosimo te po tisti tvoji in tvo¬
jega ljubeznivega Sina, Jezusa Kristusa,
bridkosti in grenkosti, katero sta imela,
ti pod križem, on pa na svetem križi;
največ pa ob tisti uri, ko se je njegova
duša od njegovega Telesa ločila, da nam
na pomoč prideš, ko se bodo naše uboge
duše od naših teles začele ločiti, in tiste
v svoje milostljive roke sprejmeš, in na-

802

šemu Zveličarju, tvojemu ljubeznivemu
Sinu, Jezusu Kristusu, izročiš. Zdaj mi
tebi svoje duše za tisto uro priporočimo;
ne zapusti nas, o Marija! Amen.

Molitev sv. Mehtilde k Mariji Devici.

O moja Gospa, sveta Marija! Bog
Oče ti je po svoji vsemogočnosti silno
moč in oblast dodelil; zato te prosim:
pridi mi na pomoč ob moji zadnji uri, in vse
napade hudega duha mogočno od mene
odvrni. Amen. Češčena si Marija .. .

O moja Gospa, sveta Marija! Bog
Sin te je napolnil s svojo božjo mo¬
drostjo; zato te prosim: pridi mi na
pomoč ob moji zadnji uri, in z lučjo
svete vere mojo dušo razsveti in po¬
trdi, da je nobena skušnjava ne zmčti
in od Boga ne loči. Amen. Češčena
si Marija . . .

O moja Gospa, sveta Marija! Sveti
Duh je v tebe razlil obilnost svoje lju¬
bezni ; zato te prosim: pridi mi na po¬
moč ob moji zadnji uri, in razlij v moje
srce sladkost božje ljubezni, da smrtni

303

strah srečno premagam, in se v vese¬
lem upanji od tega sveta ločim. Amen.
Češčena si Marija . ..

Molitev k sv. Jožefu,

da si ga izvolimo za svojega variha.

O sveti Jožef, zvesti hišnik in red¬
nik mojega Zveličarja Jezusa Kristusa,
najčistejši ženin vselej deviške porod¬
nice božje! Jaz I. te izvolim danes v
svojega posebnega variha in priprošnjika.
Trdno sklenem, da te nikdar ne zapu¬
stim in ne dovolim, da bi se kaj zgo¬
dilo zoper tvojo čast od tistih, ki so
meni podložni. Zatorej te prisrčno pro¬
sim, sprejmi me med svoje večne va¬
rovance, uči me v dvomili, tolaži me
v nadlogah, varuj in ohrani me oh uri
moje smrti. Amen.

Molitev k svetemu Jožefu

za pomoč v poslednji uri.

Sveti Jožef, ženin Device Marije in
varih Jezusa Kristusa! sveta cerkev te
časti kot posebnega patrona umirajočih;
zato tudi jaz priporočam lebi za smrtno

304

uro svojo dušo in telo. Pridi z Je¬
zusom in Marijo k moji smrtni postelji,
in me ne zapusti, dokler srečno ne
sklenem. Odganjaj poslednje skušnjave
hudega duha; krepčaj moje umirajoče
srce s sladkim zaupanjem na usmiljenje
božje; daj, da sveto popotnico vredno
prejmem in z zakramentom poslednjega
olja pokrepčan v tvojem naročji tako
mirno zaspim, kakor si ti zaspal v
naročji Jezusa in Marije. Amen.

Molitev v čast sv. Jožefa

za umirajoče.

Večni Oče! zavoljo svoje ljubezni
do svetega Jožefa, katerega si izmed
vseh izvolil za svojega namestnika na
zemlji, usmili se nas in ubogih, ki so
v smrtnih težavah. Oče naš ... Geščena
si Marija ... Čast bodi...

Večni Sin božji! zavoljo svoje lju¬
bezni do svetega Jožefa, svojega zve¬
stega variha na zemlji, usmili se nas
in ubogih, ki so v smrtnih težavah. Oče
naš ... Češčena si Marija ... Čast bodi...

305

Večni Duh božji! zavoljo svoje lju¬
bezni do svetega Jožefa, najskrbnejšega
čuvaja preblažene Device Marije, svoje
preljube neveste, usmili se nas in ubo¬
gih, ki so v smrtnih težavah. Oče naš...
Češčena si Marija ... Čast bodi...

(Odpustka 300 dnij enkrat na dan. Leon XIII. dne
17. maja 1884.) ___

Litanije k svetemu Jožefu.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se
Bog sveti Duh, nas!

Sveta Trojica, en sam Bog,

Sveta Marija, nevesta svetega Jožefa,
Sveti Jožef, ti ženin Device Marije,

Sv. Jožef, ti rednik Jezusa Kristusa,

Sv. Jožef, ti mož po Srci Jezusovem,

Sv. Jožef, ti zvesti in modri slu¬
žabnik Jezusov,

Gospod, teci mi pomagati

20

306

Sv. Jožef, ti očetovski zapovednik
Jezusov,

Sv. Jožef, ti vodnik potujočega Je¬
zusa,

Sv. Jožef, ti tovariš in varih Jezusov, -

Sv. Jožef, ki si v naročji Jezusovem
umrl,

Sv. Jožef, ki v nebesih z Jezusom
kraljuješ,

Sv. Jožef, ki Jezusove služabnike
obvaruješ,

Sv. Jožef, ti vzgled mašnikov Jezu¬
sovih,

Sv. Jožef, naš priprošnjik pri Jezusu,

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče naš...  Češčena si Marija . . .

prosi za nas!

307

Molimo!

O Bog, ki si svetega Jožefa za že¬
nina preblažene Device Marije in za
rednika svojega ljubega Sina, našega
Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa
izvolil in pripravil; ponižno te prosimo,
dodeli nam po priprošnji svetega Jožefa
čistost duše in telesa, da neomadeževani
in s svatovskim oblačilom ozaljšani k
nebeški svatovščini pridemo, po istem
Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, Gospodu
našem. Amen.

»Spomni se!“ k sv. Jožefu.

Spomni se, najčistejši ženin Device
Marije, preljubeznivi moj varih, sveti
Jožef! da nikoli ni bilo slišati, da bi te
kdo prosil tvojega varstva in pri tebi
iskal pomoči, pa ne bi bil potolažen.
S tem zaupanjem pridem k tebi in se
ti živo priporočujem. Nikar ne zavrzi
moje prošnje, o rednik mojega Jezusa,
temuč sprejmi jo milostno! Amen.

(Enkrat na dan 300 dnij odpustka. Pij IX. 1862.)

20 *

308

Molitev k sv. Jožefu za dar čistosti.

0 sveti Jožef, oče in varih deviških
duš, čegar zvestemu varstvu je hita iz¬
ročena nedolžnost sama, Jezus Kristus,
in Marija, devic Devica; po tej dvojni
predragi zastavi, Jezusu in Mariji, te
prosim in zarotim, dodeli, da se obva¬
rujem vsake nečistosti, in da vedno z
neomadežanim duhom, s čistim srcem
in s čistim telesom v vsej nedolžnosti
služim Jezusu in Mariji. Amen.

(Enkrat na dan 300 dnij odpustka. Pij IX. 1863.)

Klic k sv. Jožefu.

Daj, o sveti Jožef, da nam v ne¬
dolžnosti poteče življenje ter bode vedno
varno pod tvojim zavetjem!

(300 dnij odpustka.)

Molitev k sv. Mihaelu nadangelju.

O sveti Mihael, vodja nebeških vojsk!
ki si ošabnega Luciferja in njegove
tovariše pahnil v peklensko brezno, ti
angelj varih svete cerkve, ki si od Boga
postavljen čez vse duše umirajočih, tebe

309

pozdravljam z zaupljivim počeščenjem.
Varuj cerkev Kristusovo vseh vidnih in
nevidnih sovražnikov. Stoj mi na strani
v vseh dušnih in telesnih nevarnostih;
posebno pa mi pridi na pomoč ob smrtni
uri. Brani me takrat napadov hudega
duha; sprejmi mojo dušo, ko se je od
telesa ločila; zagovarjaj jo pred sodni¬
kom, kedar jo ho tožil hudi duh; in
pelji jo v veselje svetega raja, da bo s
teboj in vsemi angelji božjo slavo pre¬
pevala vekomaj. Amen.

Klic k sv. Mihaelu nadangelju.

Sveti višji angelj Mihael! brani nas
v boji, da ne bomo pogubljeni na strašni
sodbi; pridi na pomoč božjemu ljudstvu!

(Z odpustkom.)

Molitev k angelju varihu.

O ti moj najzvestejši tovariš, od Boga
mi za variha dan! ti vedno čuješ nad
menoj, in me nikdar ne zapustiš. Ti
me čuvaš spečega, me tolažiš žalostnega,
me vzdiguješ padajočega. Ti mi kažeš

310

zanjke zapeljivcev, ki me v hudo vabijo;
ti me odvračaš od greha, in me nagibaš
k dobremu. — 0 moj ljubi angelj varih!
sprejmi danes za vse to mojo zahvalo,
in poslušaj tudi mojo ponižno prošnjo:
Bodi še zanaprej moj varih in prijatelj,
ki me ne zapustiš. V nesreči me tolaži,
da ne obupam; v sreči me brzdaj, da
se ne prevzamem. V skušnjavah me
podpiraj, da ne padem; v nevarnostih
me brani, da ne poginem. Nosi moje
molitve in dobra dela pred obličje več¬
nega Boga. Tam mi prosi milost, da v
milosti božji umrjem, in da te pred
božjim prestolom v pričo vseh angelj e v
in svetnikov za tvoje varstvo dostojno
zahvalim. Amen.

Pričevanje angelju varihu.

(Sestavil sv. Karol Boromej.)

(Naj se večkrat moli kot priprava za srečno
smrtno uro.)

V imeni presvete Trojice: Očeta in
Sina in svetega Duha. Jaz nesrečni in
revni grešnik I. pričujem tebi, angelj
božji, ki si mi za vodnika dan od več-

311

nega Boga: da sem od svojega rojstva
hočem in želim v tisti veri umreti, ka¬
tero ima in spoznava edino prava, sveta,
rimska in apostolska cerkev, in v kateri
so umrli vsi svetniki, ki so kedaj živeli.
Tudi ne želim dalje živeti, kakor se
dopade mojemu Bogu, kateremu celo
in popolnoma podvržem vso svojo voljo.

Pričujem tudi, o angelj božji, da
hočem in želim s tega sveta iti v tvo¬
jem varstvu, zaupajoč v božje usmiljenje,
brez vsega omahovanja v veri, čeravno
bi me stiskali moji še tako mnogi in
veliki grehi. Zakaj jaz vem za gotovo
in verujem prav trdno, da zadošča ena
sama kaplja prežlahtne krvi našega Go¬
spoda Jezusa Kristusa, da reši ne samo
mene, temuč tudi ves človeški rod in
še tisoč svetov, ako bi tako dopadlo
božjemu veličanstvu.

Enako še pričujem, o sveti angelj,
da iz vsega srca prosim svojega Odre¬
šenika in Gospoda Jezusa, naj mi na¬
kloni svoje usmiljenje in dodeli od¬
puščanje vseh mojih grehov. Zakaj dobro

312

vem, da on tega ne odreče nobenemu
grešniku, naj bi grešil še tako veliko
in strašno, če se le skesa in izpove.
To pa upam po zasluženji njegovega
prebridkega trpljenja in smrti, in po
moči njegove prežlahtne krvi, katero je
obilno za me nevredneža prelil na sve¬
tem križi. Ravno to upam po zasluženji
preblažene matere božje Marije in vseh
svetnikov in angeljev.

Tudi pričujem, o sveti moj čuvaj,
da prosim dobrotljivega Boga, naj me
vsprejme med število onih, katere je
od vekomaj odločil v svojo čast, če¬
ravno bi moral zavoljo svojih grehov
trpeti v vicah do sodnjega dne, da le
po njegovem neskončnem usmiljenji
zadobim večno življenje.

Na zadnje še pričujem, o zvesti in
skrbni moj čuvaj, da tebe postavim za
oskrbnika svoje oporoke in zadnje volje
svoje duše, da naj izprosiš za me od
mojega Gospoda Jezusa tri milosti.
Prva  milost je ta, da naj mi podari
Jezus en sam solzni vzdihljej izmed

313

tistih neštevilnih, katere je on vzdiho¬
val, dokler je živ visel tri ure na križi;
po njegovi zdatni moči naj mi bodo
olajšani tisti vzdihljeji in srčne težave,
ki me bodo nahajale ob smrtni uri.
Tudi naj mi daruje prečastita mati božja
vsaj en sam pogled izmed tistih, katere
je vpirala s svojimi deviškimi očmi v
svojega edinega Sina, dokler je stala
pod križem; po njem naj bi me vzela
med število onih, kateri po njenih pro¬
šnjah in zaslugah na sodnji dan dose¬
žejo zveličanje in večno življenje. Druga
milost je ta, da naj mi ti, o prezvesti
moj čuvaj, stojiš na strani zlasti ob
tisti uri, ko se bode moja duša ločila
mojega telesa, da najdem svojega sod¬
nika dobrotnega; in to se bo godilo
zavoljo tiste goreče ljubezni, katera je
plamenela v njegovih očetovskih prsih,
ko je visel na križi za zveličanje greš¬
nikov. In tretja  milost je ta, naj ti
bo, preblagi moj čuvaj, priporočena moja
duša, in da naj jo, ko gre iz tega telesa,
postaviš s svojo mogočno desnico pred

314

mojega Odrešenika; tako bom s teboj
in z vsemi svetniki v nebeškem veselji
gledal, popolnoma ljubil in vekomaj
užival Boga, kateremu bodi hvala, čast
in slava od vekomaj do vekomaj. Amen.

Molitev v čast sv. Benedikta

za srečno smrtno uro.

Antifona. Benedikt, ljubljenec Go¬
spodov, v cerkvi stoječ, okrepčan s Te¬
lesom in Krvjo Jezusa Kristusa, opirajoč
svoje tresoče ude na učence, roke vz¬
digujoč proti nebesom, je izdihnil svojo
dušo med molitvijo in je šel po raz¬
svetljeni stezi v nebesa.

V.  Prikazal si se poln veličastva v
pričo Boga.

R.  Zato te je Gospod z lepoto obdal.

Molimo.  O Bog. ki si dragoceno
smrt svetega očaka Benedikta častil s
toliko častitimi predpravicami: podeli
nam, ki obhajamo njegov spomin, mi¬
lost, da bomo po njegovi blaženi na¬
vzočnosti ob uri svoje smrti obvarovani

315

vsega zalezovanja naših sovražnikov. Po
Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Druga molitev k sv. Benediktu.

O sveti Benedikt,*) blagoslovljen od
Boga po milosti in po imeni! ti si z
rokami k nebu povzdignjenimi, stoječ
in moleč svojo angeljsko dušo izročil
v roke svojega Stvarnika; ti si naše
zveličanje želeč obljubil, da boš vse, ki
te opominjajo tvojega nebeškega veselja,
v smrtnem boji zvesto branil zoper vsa
zalezovanja hudega duha: prosim te,
obvaruj me danes in vsakega dne po
svojem svetem blagoslovu, da se nikdar
ne ločim od družbe izvoljenih ne¬
beškega Očeta, in nikdar od svojega
Jezusa, ki je visokohvaljeni Bog od ve¬
komaj do vekomaj. Amen.

Molitev v čast sv. Andreju Ave-
linskemu,

da nas varuje nagle in neprevidene smrti.

Prečastitljivi svetnik, ki te je nam
Bog dal za variha zoper mertvudne bo-

*) Benedikt pomeni „blagoslovljenec'.

816

lezni, ker si ti za tako boleznijo umrl:
tebe pohlevno prosimo, da nas te tako
pogoste in nevarne bolezni obvaruješ.
Oče naš . .. Češčena si Marija ... Čast
bodi Očetu ...

Po priprošnji svetega Andreja, ki je
za mrtvudom umrl nagle in nenadne
smrti, reši nas, o Gospod!

Prečastitljivi svetnik, ko bi se zgodilo,
da bi nas po pravičnih sodbah božjih
kaka mrtvudna bolezen vzela, te po¬
hlevno prosimo: naj nam ne zmanjka to¬
liko časa, da se utegnemo okrepčati s pre¬
svetimi zakramenti in se v božji milosti
iz tega življenja ločimo. Oče naš...
Češčena si Marija .. . Čast bodi...

Po priprošnji svetega Andreja, ki je
za mrtvudom umrl nagle in nenadne
smrti, reši nas, o Gospod!

Prečastitljivi svetnik, ki si imel,
preden si izdihnil svojo dušo, hudo
vojsko s hudičem, iz katere sta te re¬
šila blažena Devica in nadangelj Mi¬
hael: pohlevno te prosimo, da nam v

317

strašnem smrtnem trenutku prideš na
pomoč. Oče naš ... Češčena si Marija...
Čast bodi...

Po priprošnji svetega Andreja, ki je
za mrtvudom umrl nagle in nenadne
smrti, reši nas, o Gospod!

(300 dnij odpustka; če moliš vsak dan, pa v meseci
enkrat popolnoma odpustek.)

Opazka. Tega svetega mašnika je zadel mrtvoud med
sv. mašo, pa je še imel milost prejeti zakramente umirajočih.
Posebno duhovniki ga časte variha pred naglo in neprevi-
deno smrtjo in pomočnika v zadnjem boji.

Molitev k sv. Barbari.

O čista nevesta Jezusova, devica in
mučenica sveta Barbara! Kako prisrčno
si ti Jezusa ljubila! Nisi se bala ne trp¬
ljenja ne smrti, in rada si umrla iz lju¬
bezni do svete čistosti in do svojega
nebeškega ženina. Prosim te, izprosi tudi
meni veliko ljubezen do Jezusa v življenji
in v smrti, izprosi mi srečno zadnjo uro.
Izprosi mi milost, da ne umrjem brez
svetih zakramentov, ampak da prej ko
se loči moja duša s tega sveta, vredno
prejmem sveto rešnje Telo, in da se
tudi nad menoj dopolnijo Jezusove lju-

318

beznive besede: »Jaz sem živi kruh, ki
sem iz nebes prišel. Kdor bo od tega
kruha jedel, bo večno živel.« Amen.

Molitev k sv. Uršuli.

O sveta Uršula, devica in mučenica,
in vse tovaršice njene, prosite za nas,
in izprosite nam duha prave pokore in
odpuščanje grehov, živo vero, trdno za¬
upanje in gorečo ljubezen, ponižnost,
potrpežljivost, čistost srca in srečno
zadnjo uro. Amen.

Molitev k svojemu sv. patronu.

K tebi pribežim, o sveti I., ki si
mi bil za variha dan pri svetem krstu,
in te prosim, vzemi me za svojega va¬
rovanca, in ne zapusti me nikoli. Vodi
me po poti svojih čednostij in izprosi
mi od Boga milost, da po dolžnostih
svojega stanu pobožno živim; odvrni
od mene vse dušne in telesne nevar¬
nosti, pomagaj mi vsaki čas, posebno
v moji smrtni uri, da s teboj pridem
pred obličje božje. Amen.

319

Molitev k vsem svetnikom božjim

za pomoč v življenji in smrti.

0 lepi in žlahtni božji dom! jaz
ljubim tvojo lepoto, in vzdihujem po
tebi s tega svojega prognanstva. Po tebi
hrepeni moje srce, dokler ne mine moje
življenje. Ne tirjam po svojih zaslugah
te vaše družbe, o častiti svetniki! in te
neprimerljive lepote; vendar se zana¬
šam, da jo zadobim po krvi Jezusa
Kristusa, ako me podpirate s svojim
zasluženjem. Grešil sem in zašel sem
kakor izgubljena ovca, to spoznam; pa
vendar ne obupam nad dobroto svojega
najboljšega Pastirja. On me bo vzel na
svoje rame, in me bo pripeljal k vam,
da bo moja duša v vaši družbi se ve¬
selila tistega neizrečenega veselja, ka¬
tero vi že uživate.

O sveti očaki, z božjo lučjo raz¬
svetljeni preroki, častiti kralji Gospo¬
dovi, premogočni mučenci Kristusovi,
premodri učeniki, ponižni spoznavalci,
prečastite device, zdržne žene in vdove,
in vi vsi duhovi, ki ste dopadli Bogu:

320

pomagajte mi in pridite mi na pomoč,
da srečen pridem v kraj, v katerega
ste vi že dospeli.

Tudi vi, angelji božji in nebeški
duhovi, ki ste presrečna božja vojska,
branite me na tem potovanji zoper vse
zalezovanje hudega duha, rešite me ne¬
varnosti tega burnega življenja, in branite
me sovražnikov, ki me preganjajo. Na
zadnje pa pripeljite me po svojih proš¬
njah v kraj miru, da tam z vami večno
počivam. Amen.

Češčen bodi Bog v svojih angeljih in svetnikih!

Mesečna priprava na srečno smrt.

Ob enem priprava na vredno spoved.

l Tv er  imamo svoje življenje prav za prav le za
^to, da se naučimo dobro umreti, to je, da se do¬
bro pripravimo na sodbo po smrti, je pač vredno,
da se že v zdravih dnevih večkrat izprašujemo
ter spoznamo, kako je za našo dušo. Bilo bi pač
neumno in predrzno, to tako imenitno, edino
potrebno in važno pripravo odlagati na konec
življenja. Saj ne vemo, kedaj je našega življenja
konec. Koliko jih umrje nanagloma, brez vsake
priprave ?

Ako bi tudi živeli sredi duhovnikov, je ven¬
dar mogoče, da umrjemo brez duhovnika, brez
posebnih pripomočkov umirajočih. A kaj tudi
pomaga pomoč duhovnikova, ako na grešnikovi
strani ni niti trohice potrebne spokornosti.

Da zadobimo to spokornost, brez katere
svetih zakramentov ne moremo vredno sprejeti,
in katera v sili nadomesti celo sveto spoved,
skoraj ni pripravnejše vaje, kakor je mesečna
priprava na srečno smrt. Ta pa se godi tako-le :

Izvoli si v vsakem meseci dan, recimo kako
nedeljo, da se odtegneš za eno ali pol ure po-

Gospod, teci mi pomagat!

21

322

svetnemu hrupu v mirno sobico ali pa v cerkev.
Tukaj si misli, da je ta dan tvoj zadnji dan, da
moraš zdaj takoj umreti. Obudi prav goreče
želje po svetih zakramentih in moli kleče:

0 moj Bog in Oče, ki vidiš vse
kar je skrivno in preiskuješ srca in
obisti! glej, jaz, tvoj ubogi in revni
otrok sem pribežal v to samoto, da se
pripravim na svojo smrtno uro. Znabiti
moram še danes umreti. O kako rad
bi se pred smrtjo duhovniku spovedal
svojih grehov, da bi dobil sveto odvezo!
Kako rad bi pred svojo smrtjo še en¬
krat prejel Jezusa v presvetem zakra¬
mentu! Vem, da te velike milosti ne
zaslužim; storil sem se nje nevrednega
s svojim malomarnim prejemanjem sve¬
tih zakramentov. Ali zdaj spoznam pred
teboj svoj dolg in te prosim pri ne¬
skončni ljubezni tvojega očetovskega
srca odpuščanja. Ker svetih zakramen¬
tov zdaj ne morem v resnici sprejeti,
hočem jih vsaj v duhu in z željami spre¬
jeti. O moj Bog, podpiraj me v tej sveti
uri s svojo mogočno milostjo, in kar
sem s svojimi grehi zakrivil, naj nado-

323

mestijo brezkončne zasluge Jezusa Kri¬
stusa, ki je za me, ubogega grešnika,
na križi umrl, da zadobim večno živ¬
ljenje. Amen.

Sveti Duh, pridi pomagat sv. cerkvi
in meni, najrevnejšemu otroku matere
svete cerkve!

Pridi, sveti Duh! zares,

Ino pošlji nam z nebes
Svoje luči žar bliščeč.

Pridi, Oče vseh sirot,

Pridi, darovnik dobrot,

Pridi, ogenj src goreč.

Oj, tolažnik vseh bridkost,

Naših duš najboljši gost,

Ki sladko nas pokrepčaš :

V trudu si počitek zlat,

In v vročini ljubljen hlad,

V joku nam tolažbo daš.

O preblage luči plam,

Ogenj tvoj napolni sam
Srca tvojih vernih vsa:

Nič brez tvoje milosti
Dobrega v človeku ni,

Nič ni neškodljivega.

Vmivaj, kar je grdega,

Zmakaj, kar je suhega,

Vse ozdravljaj dušnih ran.

Mehčaj, kar je trdega,

Vžigaj, kar je mrzlega,

Ravnaj, kar zašlo je v stran.

21

324

Daj, ki v te verujemo
In na te zaupamo,

Sedem svetih darov nam.

Daj zasluge čednosti,

Daj nam smrt pravičnosti,

Daj veselje večno tam! Amen.

(Vsakokrat 100 dnij odpustka; o binkoštni osmini pa
300 dnij.)

Zdaj izprašuj (najbolje po božjih in cerkve¬
nih zapovedih) svojo vest, ravno tako, kakor pred
spovedjo. Premisli pred vsem,'ali si se do zdaj
vselej dobro in vredno spovedal; nisi-li Boga ža¬
lil s smrtnimi grehi in kolikokrat; nisi-li važnih
dolžnostij zanemarjal, kakor: povračilo krivičnega
blaga, napravljene škode itd.; nisi-li zašel v pro¬
stovoljni, bližnji priložnosti v greh? . . .

Po izpraševanji vesti prizadevaj si obuditi
pravi kes nad svojimi grehi. — Kdor svoje grehe
obžaluje samo zavoljo tega, ker je zaradi njih
imel škodo, sramoto, kazen, bolezen, revščino itd.,
tak nima pravega kesa in ne zadobi pri Bogu od-
puščenja. Kdor se iz nepopolne ljubezni do Boga
(ker je zapravil milost božjo in zveličanje, in pa
ker se boji večnega pogubljenja) kesa svojih gre¬
hov, tak ima nepopoln  kes, ki mu zadobi od-
puščenje grehov le v zvezi s spovedjo. Kdor pa
obžaluje svoje grehe iz čiste, popolne ljubezni do
Boga, ker je ž njimi Boga, najljubeznivejšega
Očeta, največjo dobroto razžalil, tak ima popoln
kes, in ta popolni kes izbriše tudi brez spovedi
celo smrtne grehe, ako grešnik obudi prisrčno
željo, se svojih grehov tudi spovedati.

Ako ti vest ne očita nobenega smrtnega greha,
spomni se svojih grehov iz prejšnjega življenja;
potem obžaluj svojo sedanjo in prejšnjo hudobijo
in moli k božjemu Srcu Jezusovemu:

325

Popolno kesanje.

O najsvetejše srce božje mojega Zve¬
ličarja! spominjam se svoje velike rev¬
ščine in nevrednosti, in pokleknem pred
teboj na svoja kolena ter te molim kot
svojega Gospoda in Boga, kot svojega
Odrešenika in Zveličarja. K tebi vzdi¬
hujem, k tebi kličem, k tebi, najljubezni¬
vejšemu prijatelju naših d uš, se zatečem
in ti s trdnim zaupanjem priporočim vse
svoje nadloge in želje, posebno pa vse
velike in smrtne rane svoje duše, ki mi
jih je zadel greh. O srce polno mi¬
losti in usmiljenja, usmili se moje
revščine, in po velikosti tvojega usmi¬
ljenja naj najdem milost mesto kazni
pred tvojim obličjem! Glej, vse grehe
iz srca obžalujem, ker sem tebe raz¬
žalil, tvojo milost in ljubezen izgubil in
se storil nevrednega tvoje prijaznosti.

O srce dobrotljivo in ljubeznivo!
pomagaj mi, reši me! Brez tvoje mi¬
lostljive pomoči se ne morem rešiti;
reši me ti iz brezdna mojih grehov.
Karkoli te more ganiti, pri vsem te pro-

326

sim in zarotim: usmili se me in reši me!
0 ti Jagnje božje, ki si prišlo, da od¬
vzameš grehe sveta, oh vzemi vendar
tudi moje grehe iz mojega srca, očisti
me v svoji krvi in posveti me v svoji
milosti in ljubezni. Tvoja ljubezen naj
v meni sežge vse, kar ni ljubezen; naj
me očisti vseh slabih nagnjenj in raz¬
ruši vse vezi, ki bi me mogle zopet
zapeljati v greh.

O božje, o ljubeznivo srce, podari
mi srce po svojem srci, daj mi ljubezen,
da te kljubu svoji nevrednosti s to lju¬
beznijo vendar ljubim, in daj mi, da v
ljubezni stanoviten ostanem do konca.
Amen.

Pomni prav dobro še to-le:

a)  S popolnim kesom moraš združiti tudi
resno voljo,  ob prvi priložnosti ali vsaj o
zapovedanem času se izpovedati svojih grehov,
katere moraš prav iz srca sovražiti: storiti moraš
trdni sklep,  odložiti vsako jezo do bližnjega,
varovati se navadne priložnosti v greh, poravnati
vso napravljeno škodo, bodi si na premoženji
ali na dobrem imeni — kolikor ti je mogoče.

b)  Ne pozabi napraviti trdnega in določe¬
nega  sklepa, da se hočeš v prvi vrsti in z naj¬
večjo skrbljivostjo varovati tega ... in tega . . .

327

greha, te ... in te .. . priložnosti; da se hočeš
poslužiti teh ... in teh . . . pripomočkov. Spomni
se posebno tistih pripomočkov, ki so ti jih pri
sličnih grehih spovednik navadno naložili.

c)  Naloži si katerokoli pokoro, bodisi kakšno
molitev ali zatajevanje, post, miloščino itd.

d)  Če najdeš, da nekaterih dolžnostij še nisi
izpolnil: da se s svojim sovražnikom še nisi spri¬
jaznil, da še napravljene škode nisi povrnil itd.,
stori to takoj.

e)  Spovedi ne odlagaj, posebno če si zabredel
v smrtne grehe.

Duhovno obhajilo.

Veliko ljudij je, ki ne morejo sprejeti Jezusa
v zakramentu svetega rešnjega Telesa; mnogim
vsaj ni mogoče ga tolikokrat sprejeti, kakor bi
želeli. Zato se naj vsi potrudijo, presveto rešnje
Telo sprejeti vsaj v duhovnem obhajilu, kolikorkrat
jim je le mogoče.

To duhovno obhajilo je po nauku svetega
Tomaža živo hrepenenje, najsvetejši zakrament
svetega rešnjega Telesa sprejeti. Takrat sprejmeš
Jezusa, kakor je pričujoč pod podobama tega za¬
kramenta, po duhovno v svoje srce, kedar nanj
veruješ in močno hrepeniš, ga tako sprejeti,
namreč: ne le Jezusa, ampak tudi sv. zakrament.

Ako je to hrepenenje prav živo in goreče,
je duhovno obhajilo dostikrat koristnejše in Bogu
bolj dopadljivo, kakor mnogo drugih resničnih
obhajil, ki se opravijo mlačno in s premajhno
pripravo. — Ko si tedaj obudil pravi kes nad
svojimi grehi, obudi še tri božje čednosti in moli:

328

Jezus, moj Gospod in moj Bog! jaz
trdno verujem, da si tukaj v naj sve¬
tejšem zakramentu svetega rešnjega Te¬
lesa resnično pričujoč. Ljubim te nad
vse. Iz ljubezni do tebe obžalujem vse
svoje grehe. Vekomaj nočem več gre¬
šiti. Moja duša hrepeni te sprejeti. Ker
te pa zdaj v dejanji ne morem sprejeti,
pridi duhovno s svojo milostjo v moje

Srce. (Tukaj obudi gorečo željo, Jezusa v pre¬
svetem zakramentu resnično sprejeti.) O JeZUS,

objamem te, kakor da si zares pričujoč.
Združim se popolnoma s teboj. Ne pri¬
pusti, da bi se kedaj tebe ločil.

O Jezus! tebi živim. — O Jezus!
tebi umrjem. — O Jezus! tvoj sem
živ in mrtev. Amen.

Sklep

ob pripravi na smrt ali po spovedi.

O moj Bog in moj Oče, zahvalim
te iz globočine svojega srca za vse mi¬
losti, ki si mi jih do zdaj in posebno

329

v tej uri dodelil. Pač sem bil nehva¬
ležen otrok, velik grešnik. A jaz za¬
upam, da si mi moj dolg odpustil za¬
voljo svojega velikega usmiljenja in za-
služenja Jezusa Kristusa. Ko bi moral
zdaj umreti, upam, da mi boš milostljiv
sodnik. Ako mi je pa še dalje živeti,
hočem zdaj storjene sklepe natanko spol-
novati (in ob prvi priložnosti se svojih
grehov spovedati). Nikar ne pripusti, da
bi še kedaj zabredel nazaj v svoje grehe.
O Bog, ako previdiš, da bi te še kedaj
s kakim smrtnim grehom (s tem . . .
ali tem . . .) razžalil, pa te prosim in
k tebi vzdihujem, pusti me rajši prej
umreti v svoji milosti! Da, rajši ho¬
čem umreti, rajši tisočkrat umreti, ka¬
kor pa tebe, naj večjo dobroto, še kedaj
s kakim smrtnim grehom tako strašno
razžaliti. Amen.

Oče naš . . . Češčena si Marija . . .

Daruj se Gospodu Jezusu Kristusu.

Sprejmi, o Gospod, vso mojo pro¬
stost, vzemi moj spomin, moj um in

330

vso mojo voljo. Karkoli imam ali po¬
sedem, si mi ti podaril: vse to ti nazaj
dam in prepustim v vladanje tvoji volji.
Le ljubezen do tebe mi daj in svojo
milost, pa sem zadosti bogat, in ni¬
česar več ne zahtevam. Amen.

(Odpustka 300 dnij.)

Daruj se Mariji Devici.

O gospa moja, o mati moja! tebi se
popolnoma darujem, in da ti svojo uda-
nost izkažem, ti danes (nocoj) posveču¬
jem svoje oči, svoja ušesa, svoja usta,
svoje srce in sebe popolnoma vsega.
Ker sem tedaj tvoj, o dobra mati!
ohrani me, obrani me, kakor svoje po¬
sestvo in svojo lastnino.

V skušnjavi kliči:

O Gospa moja, o Mati moja! spomni
se, da sem tvoj; ohrani me, obrani me,
kakor svoje posestvo in svojo lastnino!

(Kdor v jutro in na večer moli Ceščeno Marijo in zgo-
rajšnjo molitev dostavi, prejme 100 dnij odpustka. — Za
„k 1 i c“, kedarkoli ga v skušnjavi posebej vzdihneš, 50 dnij
odpustka. Pij IX. 5. avgusta 1851.)

331

Priporočaj se svojim nebeškim za¬
ščitnikom.

1. O Marija! ki si brez madeža
prišla na svet; izprosi mi milost od
Boga, da se brez greha iz sveta ločim.

(100 dnij odpustka enkrat na dan.)

Sladko Marijino srce, bodi moje

rešenje! (300 dnij odpustka vsakokrat.)

Naša ljuba Gospa presvetega Srca,
prosi za nas Boga! (ioo dnij odpustka.)

2. Sveti Jožef, prijatelj presvetega
Srca, prosi za nas! (ioo dnij odpustka.)

3. Sveti angelj varih, podpiraj me
v življenji in smrti! »O angelj božji, ki
si moj varih, kateremu me je božja
dobrota izročila, razsvetljuj in varuj
me, vladaj in vodi me. Amen.«

(100 dnij odpustka vsakokrat.)

4. Sveti I., moj patron, in vsi svetniki
in izvoljenci božji! o, prosite za me, da
odslej vaš vzgled zvesto posnemam in
se prav kmalu po srečni smrti z vami
združim v ljubezni in gledanji trojedi-
nega Boga. Amen.

332

Dragi kristjan, hudobni duh te bode gotovo
na vse načine skušal odvrniti od te prekoristne
vaje vsakomesečne priprave na srečno smrt.
Pravil ti bode, da tega ne moreš storiti, ker si
preneveden. Toda Bog hoče samo ponižno in
voljno srce — vse drugo nadomesti njegova mi¬
lost. — Ugovarjal ti bode, da nimaš časa! Ali
kako to! za toliko drugih rečij imaš časa dovolj
— za to tako potrebno in koristno vajo pa bi
ne imel časa ? Ge tudi ne zmoreš cele ure, vzemi si
vsaj pol ure, čeravno bi si jo moral pritrgati od
spanja. O, nebesa so tega vredna! Ni ti treba
vseh tukaj navedenih molitev opraviti, če nimaš
potrebnega časa. Bistvo ali glavna reč pri tej
pobožni vaji je, da z ozirom na smrt izprašu¬
ješ svojovest, obudiš  kes  in storiš trden
sklep  poboljšanja v tej ... reči. Vprašaj se:

Ko bi moral zdaj umreti, kaj bi me najbolj
vznemirjalo? Kaj bi še rad storil ali želel, da bi
mogel storiti. Ta trdni sklep, ki je navadno
obrnjen proti glavnemu grehu ali glavni napaki,
ponovi vsako jutro; poslužuj se pridno pripo¬
močkov, ki si jih spoznal za potrebne in izprašuj
se ob prihodnji mesečni pripravi, kako si se držal
tega svojega sklepa. Kdor v življenji umrje, bode
v smrti živel.

Kazalo

Stran

Predgovor . 5

Prvi del: Priprava na vreden vsprejem svetih
zakramentov za umirajoče.

Beseda bolniku. 9

a)  Odpravi vse časne skrbi in uravnaj posvetne reči 11

b)  Poskrbi za svojo dušo.13

Molitve o vsprejemanji svetih zakrametov
za umirajoče:

Molitev za božje razsvetljenje pri izpraševanji vesti . 21

Kesanje pred spovedjo.24

Molitev po spovedi.31

Molitev pred vsprejemom sv. popotnice .33

Počeščenje presv. rešnjega Telesa pred sv. obhajilom . 39

Molitev po vsprejeti presveti popotnici.41

Počeščenje presv. rešnjega Telesa po sv. obhajilu . . 48

Molitev bolnika, kateri ne more vsprejeti sv. obhajila 51
Molitev pred prejemom zakramenta sv. olja ....  52

Molitev po prejetem zakramentu sv. olja.55

Opomin bolniku,  oskrbljenemu s sv. zakramenti
umirajočih . ..56

Drugi del:  Priprava na krščansko trpljenje in
srečno smrt.

Jutranja molitev bolnikova.59

Večerna molitev bolnikova.64

Tri božje čednosti  (vera, upanje, ljubezen) . . 68

Vaja udanosti v božjo voljo .   76

Darovanje samega sebe.78

Molitev ob uri zapuščenosti.80

Vaja zaupanja na božjo previdnost.83

Molitev za milost srečne smrti.85

Molitev k blaženi Devici Mariji.87

Stran

Molitev k svetemu angelju varihu.90

Gospodova molitev,  za bolnike premišljevana . 93

Nekaj tolažljivih izrekov svetega pisma.101

Kratko pr emisij e van j e Jezuso vega trpljenja

za vsak dan čez teden: V nedeljo.103

V pondeljek.107

V torek.112

V sredo.117

Y*četrtek.122

V petek.125

V soboto.133

Trojna zahvala in prošnja h križanemu Jezusu . . . 141

Tretji del: Različni opomini za bolnika, kedar
se mu bliža smrtna ura.

Prošnje bolnikove pred smrtno uro:

Prosi polajšanja bolečin.143

Prosi zaupanja v božjo pomoč.145

Prosi odpuščanja grehov.151

Prosi udanosti v voljo božjo.157

Zahvaljuj Boga za vse dobrote.163

Prosi za večno življenje in zveličanje.169

Prosi trdnosti v božjih čednostih.175

Darovanje samega sebe.180

Poželenje po smrti.184

Prosi božje pomoči pri umiranji.187

Prošnje iz sedem psalmov pokore.191

Sveti namen pobožne smrti.195

Duhovna oporoka.196

Vzdihljeji bolnika ob smrtni uri:

Bolnik obudi vero, upanje in ljubezen.199

Bolnik prosi Marijo, angelje in svetnike.200

Bolnik prosi Boga usmiljene pomoči.202

Bolnik se osrčuje z večnim življenjem.203

Bolnik zahvaljuje Boga.205

Stran

Bolnik se izroči volji božji.206

Duša želi stopiti pred Boga.207

Kedar se bolniku podaje sveti križ.208

Redar se bolniku podaje večna luč.209

Sveti blagoslov nad umirajočim.210

Litanije za umirajoče .. 214

Molitve pričujočih za umirajočega.217

Vzdihljeji med umiranjem.222

Kedar se je duša že ločila od telesa.224

Opomin krščanskemu bralcu.227

Četrti del: Dodatek navadnih molitev s poseb¬
nim ozirom na srečno smrt.

Vsakdanje molitve:  Jutranja molitev ....  229

Večerna molitev.230

Počeščenje presvetega rešnjega Telesa.231

Trojno počeščenje Device Marije.232

Darovanje večnemu Očetu.233

Počeščenje svete božje volje.233

Prošnja k Jezusovemu Srcu za umirajoče ....  234

Izročilo sveti družini.234

Prošnja k angelju varihu .234

Mašne molitve:  Sv. maša pobožno v cerkvi služena 235

Molitve po tihi sveti maši.245

Sveta maša za srečno zadnjo uro.247

Sveta maša duhovno doma opravljena.253

Molitev, duhovno opraviti sveto mašo.254

Darovanje vseh svetih maš.255

Molitev k svetemu Jožefu po svetem rožnem venci . 255
Cerkveno potrjene litanije:

Litanije vseh svetnikov.257

Lavretanske litanije.268

Litanije najsvetejšega imena Jezusovega.273

Splošne cerkvene molitve,  ki se litanijam do-
dajejo.277

Stran

Sveti križev pot.281

Češčenje zaščitnikov bogoljubnega”zivljenja in
srečne smrti:

Posvečenje sveti družini.297

Molitev pred podobo svete družine.298

Molitev k presvetemu Srcu Marijinemu .299

Molitev k Mariji Devici.301

Molitev sv. Mehtilde k Mariji Devici.302

Molitev k svetemu Jožefu varihu.303

Molitev k svetemu Jožefu za pomoč v poslednji uri . 303
Molitev v čast svetemu Jožefu za umirajoče ....  304

Litanije k svetemu Jožefu.305

„ Spomni se!“ k svetemu Jožefu.307

Molitev k svetemu Jožefu za dar čistosti.308

Klic k svetemu Jožefu.308

Molitev k svetemu Mihaelu nadangelju .308

Klic k svetemu Mihaelu nadangelju.309

Molitev k angelju varihu .309

Pričevanje angelju varihu.310

Molitev v čast svetega Benedikta.314

Druga molitev k svetemu Benediktu.315

Molitev v čast svetemu Andreju Avelinskemu . . . 315

Molitev k sveti Barbari.317

Molitev k sveti Uršuli.318

Molitev k svojemu svetemu patronu.318

Molitev k vsem svetnikom božjim.319

Mesečna priprava za srečno smrt:

Ob enem priprava na vredno spoved.321

Sklep  ob pripravi na smrt ali po spovedi .... 328

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000520066