XIGOVORA ALBINA VENGUSTA NA SLAVNOSTNEM ZASEDANJU VSEH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE
Z revolucionarno akcijo je najavil slovenski narod svoj prihod v zgodovino
NaS obCinskl praznik 21. junij je posvečen ženam udeleženkam narodnoosvobodilne borbe v Ljubljani. Zbrali smo se na slavnostni seji vseh zborov občinske skupščlne,. da počastimo udeleženke narodnoosvobodilnega boja in revolucije in da obudimo spornin na slavne dni 1941 do 1945. Nase misli se vračajo v čas silne moči slovenskega naroda, ko je CK ZK Slovenije komaj dva tedna po kapitulaciji Jugoslavije pozval slovensko Ijudstvo k ustanovitvi vse-narodne organizacije odpora protl okupatorjem.
Osvobodilna fronta je bila ustanovljena že dva meseca pred napa-dom Nemčije na Sovjetsko Zvezo, to je v času, ko je med tema dvema državama še obstajal pakt o nenapadanju. Vse kar je bilo na Sloven-skem naprednega, se je zbralo v Osvobodilni fronti. Boji slovenskih partlzanov In odpor vseh aktivistov OF proti okupatorju so bili pravzaprav samo nadaljevanje boja Siovencev za svojo narodnostno osvoboditev, ki se je zatela že v času kmečkih uporov. Slovenski narod je najavil svoj prihod v zgodovino z najveličastnejšo revoluci-onarno akcijo, ko se je z Osvobodilno fronto uprl fašistični tiraniji in dokazaf, da velfkost naroda sploh ni pomembna za vstop v zgodo-vino narodov.
Slavnostna seja skupičine obiine Ljubljana Center je posvečena ženam aktfvistkam OF in se posebej udeleženkam 16 demonstracij proti okupatorju v času od pomladi do jeseni 1943. Vse demonstra-cije so bile na ožjem območju naše občine. Veličina demonstracij ni bila v njihovi množičnosti In borbenosti, temveč v humanosti in tesni povezanosti Ijudi - zapornlkov in demonstrantov. Goloroke demon-strantke so v boju z oboroženim okupatorjem tvegale svojo svobodo In tudi življenje, da bi lajšale usodo zaprtih soborcev. L/ubljana je postala za okupatorja prava bojna fronta. Pri demonstracijl 21. junija ]e okupator uporabil za razganjanje demonstrantk pred škofijo tudi gasllske cisterne z vodnimi curki.
Letos je že štlrideset let odkar delamo v svobodni domovini. V petdesetlh letih je tovariš Tito v lugoslovanskem parlamentu razložil In predlagal spreiem zakona o delavskih svetih. Uresničil se je davni •en delavcev »tovarne delavcem«. Pred desetimi leti smo sprejeli novo ustavo in dodali še zakon o združenem delu.
V nasl občinl je kar dosti sprememb. Zelo je pomembno da se nenehno povefiuje produktlvnost tako v proizvodnji kot v turlzmu in gostinstvu. Ponosni smo na povefian izvoz, aaj so ga OZD loni presegle v prlmer|avl z letom poprej kar za 25,7 odstotkov.
Z letoSnjlmi gospodarskimi rezultati sicer ne moremo biti zado-voljni, vendarle pa je iz majske analize čutiti popravljanje gospodar-skih rezultatov In upamo lahko, da se bomo do konca leta priblizali rezultatom, ki so predvidenl v planu za letosnje leto.
Trgovina v Centru zaposluje 15.200 delavcev, kar je 37 odstotkov vseh zaposlenih. Le ti pa ustvarijo 51 odstotkov vsega dohodka. Nuplošno pa lahko rečemo, da je trgovina draga in da bodo tu potrebne vellke spremembe. V razvitih turistlčnih deželah 30 že zdavnaj pospravili non-stop trgovino, kl je izjemno draga in nekon-kurenčna. V trgovinl bl morala delatl samo ena izmena, seveda v deljenem delovnem času.
Druga najpomembnejša gospodarska panoga v občinl |e vsekakor turizem in gostinstvo. Naša občina je lani gostila 571.500 gostov. Obilna Center je lahko dragocena turistična ponudba, ki pa jo še •labo izkorišfiamo. Manjkata iznajdljivost in prijazna beseda.
Ponosnl smo na našo industrljo. Četudi je majhna po obsegu je zelo vitalna In v stalnl ekspanziji. Vega, Pletenina, Rog, KTL, Medex In Tekstll ustvarljo kar 80 odstotkov vsega Izvoza industrije v Centru.
Izseljevanje Iz občine se je ustavilo. Stanovanja se ne spreminjajo več v plsarne in začell smo graditi več stanovanj kot doslej. Graditi smo začeli na lokaclji Plinarne, Poljanske ceste in Slomškove ceste. Tudi prenova hiš v starem mestnem jedru napreduje še kar uspešno.
Veseli smo bogatega dela družbenih dejavnosti. Vzgledni sta soci-alno skrbstvo In otroško varstvo; tudi osnovno šolstvo je zelo ustvar-jalno, četudi je v njem samo 47 odstotkov obfiinsklh otrok. Ponosni •mo na novo Lutkovno gledallšče in tudi na drugo kulturne Institu-clje.
Tudl v krajevnlh skupnostih je zaznati pospešen utrip življenja. ^omembne 30 take prireditve kot so Majski dnevi na Taboru in Vodrnatski dnevl. Samo tako se bomo uprli dehumanizaciji človeških odnosov, ki nastopa kot posledica odtujevanja človeka od človeka. Razvitost občine bi morali soditi po razvitosti krajevnih skupnosti.
Ob praznovanju nasega občlnskega praznika čestitam vsem obča-nom naše občine In žellm lep praznik z željo, da bi vsi skupaj tudi v prihodnjem obdobju uspešno opravljali svoje delo in naloge in tako obilno prispevali k napredku naše obč/ne, naše Ljubljane in nase celotne samoupravne sociallstične družbene skupnostl.