Kulturhaus Görz, da bo Gorica še bolj večjezična Noč razprodaj upanje za trgovino Festival med borovci v Števerjanu Primorski Št. 158 (20.786) leto LXIX. Spijoni so bili in bodo vedno Dušen Udovič Več kot mesec dni je tega, kar je britanski dnevnik Guardian objavil zgodbo, ki jo sedaj vsi poznamo pod imenom »Datagate« in je preko nekdanjega analitika ameriške varnostne službe NSA Edwarda Snowdna obelodanila špijonsko afero globalnih razsežnosti. Da je šlo za varnost ZDA in Zahoda nasploh po terorističnih napadih na ameriška nebotičnika WTC, je bila prva uradna »razlaga« ZDA. Milijarde podatkov in prisluškovanj, prestrezanje elektronske pošte milijonov ljudi različnih držav. Vsi pod kontrolo, brez razlikovanj, »za skupno dobro«, tako rekoč. A zadeva se je zgostila šele tedaj, ko so proti koncu junija prišli na dan podatki o prisluškovanju EU, številnim ambasadam in uradnim predstvništvom zavezniških držav. Praktično na Zahodu ni človeka ne urada, ki bi nekaj pomenil, da ne bi bil pod nadzorom NSA. Lep nivo zaupanja med »prijatelji in zavezniki«, ni kaj reči. Najostreje sta reagirali Nemčija in Francija, potem še Evropa in druge države, od ZDA zahtevajo pojasnila in grozijo z zamrznjenjem komaj dogovorjenega sporazuma o prosti izmenjavi z ZDA. Obama za zdaj molči in obljublja pojasnila, Evropa pa še kar grozi. A bolj kot so grožnje glasne, manj so prepričljive. Iz dneva v dan se vse skupaj vedno bolj zdi kot parada mednarodne hipokrizije. Kot da ne bi vsi točno vedeli, da so križna prisluškovanja in kontrole v eri vse bolj razvite tehnike vsakdanje pravilo. Med nasprotniki in tudi zavezniki, žal. Kajti vsakdo ima svoje interese in odnosi med državami so zgrajeni na interesih, ki se lahko križajo ali ujemajo. In to počnejo in dobro vedo vsi, tudi tisti, Merklova, Hollande in Barroso, ki se danes najglasneje zgražajo nad početjem NSA. Zdaj mora vsakdo seveda najprej pomiriti domačo javnost, zato pa je treba inscenirati glasen protest. Lahko predvidevamo, kaj se bo zgodilo. Obama se bo najbrž opravičil, da je NSA v vnemi, da Zahodu zagotovi varnost, šla predaleč. Morda bo padla tudi kakšna glava, vsekakor bodo ustanovili neko preiskovalno komisijo, »ki naj bi šla zadevi do dna«. Nobenih gospodarskih dogovorov ne bodo ukinjali, saj se to nikomur ne izplača. Direndaj se bo polegel, vse bo ostalo pri starem, zavezniki si bodo v imenu vsak svojih interesov še naprej prisluškovali in prestrezali mejle, morda bodo zaradi učinkovitosti spremenili kakšno metodo ali šifro. Špijo-ni so bili in bodo, vedno. Nič bistvenega se ne bo spremenilo, čeprav se bodo trudili dokazovati, da se je spremenilo vse. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri GorenjiTrebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu Poletni festival AlterSLO -13. -14. 07.'13 - od 10. do 22. ure GRAD ŠTANJEL (SLO) - Promocija domačih Izvirnih izdelkov in storitev Na petih lokacijah se bo s svojimi storitvami, izdelki, predavanji in delavnicami predstavilo 30 razstavljavcev iz Slovenije in tujine. * Sobota ob 13. uri razrez rolade velikanke * Sobota ob 21. uri koncert Vaško Atansovski trio PROST VSTOP za razstavni del. Posamezni dogodki pa so plačljivi s predhodnimi prijavami. Info: ALKIMIJA, Nataša Benedejčičs.p. www.alkimija.eu NEDELJA, 7. JULIJA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € lili C.M- UUUUU I KAIRO - V ZADNJIH 24 URAH V SPOPADIH UMRLO 37 LJUDI, 1400 PA JE BILO RANJENIH V Egiptu kaos in nasilje El Baradej za premiera? TRST Prvi »da« izključno v slovenščini TRST - V vili Revoltella se je včeraj zgodila prva uradna poroka v slovenščini. Na 4. strani Dolina: 1,2 milijona za javna dela Na 5. strani Končal se je festival Maremetraggio Na 5. strani V Števerjanu višje položnice za odpadke Na 14. strani Novi odkupi za goriške Pokrajinske muzeje Na 15. strani V LONJERJU ZAKLJUČEK 11. ARTEDNA Enkratno prizorišče ustvarjalne energije LONJER - Madnarodna umetniška delavnica Arteden, letos že enajsta po vrsti, se je sinoči ob udeležbi številne publike zaključila s skupno pred-stvitvijo sodelujočih umetnikov. Vsakdo izmed njih je imel rezultate svojega ustvarjanja med bivanjem v Lonjerju razstavljene v različnih prostorih kulturnega doma. O pobudi, ki je tudi letos požela lep uspeh, je spregovorila predsednica društva Lonjer Katinara Darja Kodrič, pozdravil pa je tudi pokrajinski predsednik SKGZ Marino Marsič. O dogodku bomo še poročali. KAIRO - Novi egiptovski premier naj bi postal liberalni vodja opozicije, nekdanji direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed El Baradej, je sinoči poročala francoska tiskovna agencija AFP. Odločitev naj bi sprejeli na včerajšnjih pogovorih pri začasnem predsedniku države Adliju Mansurju. Novi premier naj bi prisegel še včeraj, potem ko je vojska v sredo po množičnih protestih strmoglavila predsednika Mohameda Mursija, v četrtek pa je kot začasni predsednik že prisegel Mansur. El Baradej vodi zavezništvo liberalnih in le-vosredinskih strank. Po odstavitvi Mursija so v petek v Egiptu izbruhnili spopadi med privrženci in nasprotniki odstavljenega predsednika. V nasilju je umrlo najmanj 37 ljudi, privrženci Mursija pa so napovedali ustanovitev oborožene muslimanske formacije Na 2. strani ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH r0 SKUPIN MAVHINJE 22.6. - 7.7. r" 20 Poštenost in transparentnost Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certlflclrana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama •o Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23 GORICA Korzo Italia 123 537 QJrCofepaäfo ) Delovni čas: ■■■■ ......................o/i /-J pnKn LE MIGLIORI MARCHE od torka do sobote 9.45- 13.00 in 15-30-19.00 LEŽIŠČA - VZGLAVNIKI - PODLAGE - POSTELJE POPUSTI OD DO VZGLAVNIKI ^ f] 100% lateks €66,00 k €19,80 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% memory foam €498,00 €249,00 cm 160x190 -50% €996,00 €498,00 LEŽIŠČE cm 80x190 neodvisne vzmeti €458,00 €274,00 cm 160x190 -40% €915,00 €549,00 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% ortopedsko - vzmeti €198,00 €99,00 cm 160x190 -50% €396,00 €198,00 ELEKTRIČNA PODLAGA cm 80x190 -40% el. dvigovanje vzglavnika in naslona za noge €832,00 €499,00 ELEKTRIČNI POČIVALNIK -40% el. dvigovanje celotnega počivalnika €984,00 €590,00 9771124666007 2 Nedelja, 7. julija 2013 DNEVNE NOVICE / EGIPT - Demonstranti za in proti Mursiju na ulicah Kaira in drugih mest Vse bolj se oglaša orožje El Baradej predsednik vlade? KAIRO - Novi egiptovski premier naj bi postal liberalni vodja opozicije, nekdanji direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed El Baradej, je sinoči poročala francoska tiskovna agencija AFP. Odločitev naj bi sprejeli na včerajšnjih pogovorih pri začasnem predsedniku države Adliju Mansurju. Novi premier naj bi prisegel še včeraj, potem ko je vojska v sredo po množičnih protestih strmoglavila predsednika Mohameda Mursija, v četrtek pa je kot začasni predsednik že prisegel Mansur. El Baradej vodi zavezništvo liberalnih in le-vosredinskih strank. Po odstavitvi Mursija so v petek v Egiptu izbruhnili spopadi med privrženci in nasprotniki odstavljenega predsednika. V nasilju je umrlo najmanj 37 ljudi, privrženci Mursija pa so napovedali ustanovitev oborožene muslimanske formacije. V Egiptu je v zadnjih 24 urah po najnovejših podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje in varnostnih služb umrlo 37 ljudi, prek 1400 je bilo ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Številka vključuje 30 oseb, ki so bile ubite v spopadih med privrženci in nasprotniki odstavljenega predsednika Mohameda Mursija, pet policistov in vojaka, ki so jih oboroženi moški ubili na Sinaju, ter koptskega duhovnika. Slednjega so včeraj ubili zaenkrat še neznani oboroženi moški. Muslimanska bratovščina je Mursi-jeve privržence pozvala, naj se tudi udeležijo mirnih protestov. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so se ljudje zbrali pred mošejo v kairski četrti Nasr City. Tam je potekal tudi pogreb štiri ljudi, ki so bili v petek ubiti v streljanju. Medtem pa se je začasni predsednik Adli Mansur, ki je prisegel v četrtek, danes formalno preselil v predsedniško palačo He-liopolis. Tam se je srečal na posvetu s poveljnikom vojske Abdel Fatahom al Sisijem in notranjim ministrom Mohamedom Ibrahimom. Potem ko je v nasilju v Egiptu v petek umrlo najmanj 25 ljudi, so islamisti vnovič pozvali k »mirnim« demonstracijam v podporo nekdanjemu predsedniku Mohamedu Mursiju, ki ga je v sredo odstavila vojska. »Stranka bo ostala s člani in privrženci na trgih, dokler predsednik ne bo vnovič prevzel položaja,« je v sporočilu zapisala Stranka za svobodo in pravičnost, ki velja za politično vejo Muslimanske bratovščine. Pred protesti so bile razmere v Kairu včeraj zjutraj napete. Na trgu Tahrir so noč preživeli številni nasprotniki nekdanjega predsednika, medtem ko so njegovi privrženci zbrani pred kairsko univerzo. V mestu je bilo sicer vso minulo noč slišati posamezne strele, kar je napetost še povečalo. Ponoči so aretirali tudi začasnega vodjo in glavnega finančnika Muslimanske bratovščine Šairata al Šaterja. Al Ša-ter velja poleg Mursija za najvplivnejšega člana Muslimanske bratovščine. V petek so v več delih Egipta izbruhnili spopadi med Mursijevimi privrženci in nasprotniki. Največ žrtev je bilo v Kairu in Aleksandriji, skupaj 19, na Sinajskem polotoku pa je bilo ubitih šest pripadnikov varnostnih sil. Začasni egiptovski predsednik Adli Mansur, ki ga je v sredo na položaj nastavila vojska, je v petek v prvem odloku razpustil šuro, zgornji dom parlamenta. Šura, ki so jo obvladovali islamisti odstavljenega Mursija, je delovala kot začasno zakonodajno telo z omejenimi pooblastili, potem ko je ustavno sodišče lani razsodilo, da je zakon, ki ureja volitve v spodnji dom parlamenta, neveljaven. Mansur je v petek imenoval tudi novega vodjo obveščevalnih služb in svojega svetovalca za varnost. Medtem je Mursi še vedno priprt in po nekaterih navedbah naj bi ga lutri zaslišali Levo Nobelov nagrajenec El Baradej, desno vojska obvladuje vse ključne položaje v Kairu in drugih mestih ansa ITALIJA - Guglielmu Epifaniju in Silviu Berlusconiju se ne mudi Politika: čakajoč na jesen ... Tajnik Demokratske stranke še ni sporočil datuma strankinega kongresa - Berlusconi: Forza Italia lahko še počaka RIM - Epifaniju in Berlusconiju se ne mudi. Tajnik Demokratske stranke bo šele čez nekaj dni sporočil datum strankinega kongresa, nekdanji predsednik vlade pa meni, da ukinitev Ljudstva svobode in ponovna ustanovitev Forze Italia le nista tako nujni, kot je kazalo še do pred kratkim. Guglielmo Epifani je v odgovor firenškemu županu Matteu Renziju, ki ga je »obtožil«, da navija za Letto-vo vlado, poudaril, da »sedanja vlada nima alternative« in da jo je treba zato »podpreti in spodbujati.« Renzi je tajniku tudi očital, da se obotavlja z objavo datuma strankinega kongresa in pravilnika za primerne volitve. Epi-fani mu je včeraj odvrnil, da bo Guglielmo Epifani ansa »oboje znano v prihodnjih dneh.« Kdaj, pa ni pojasnil. Dejal je le, da bo morala komisija, ki pripravlja pravilnik, dokončati svoje delo. Glede pri- marnih volitev pa je tajnik Demokratske stranke potrdil, da »bodo odprte.« Kongres pa naj bi bil jeseni. Silviu Berlusconiju pa se ne mudi opustiti sedanje Ljudstvo svobode in »obuditi« svojo prvotno stranko Forza Italia. Po novicah nekaterih bližnjih sodelavcev naj bi Berlusconi celo hotel, da bi se nova stranka imenovala Forza Silvio (!). V ta namen naj bi dal celo opraviti nekaj raziskav javnega mnenja, da bi ugotovil, katera različica (Italia ali Silvio) bi bolj »vžgala« desnosredinske privržence. A kaže, da so bili rezultati (za obe različici) pod njegovimi pričakovanji ... Zato naj bi se odločil, da počaka z zamenjavo imena stranke. Vsaj do septembra, ali celo oktobra. Kljub Epifanijevim zagotovilom, da je koalicijska vlada Letta-Al-fano »najboljša tačas«, je vodja poslancev Ljudstva svobode Renato Brunetta s svojimi izjavami na račun predsednice poslanske zbornice Lau-re Boldrini in predsednika Senata Pietra Grassa razrahljal vladno zavezništvo. Boldrinijevi in Grassu je očital, da zagovarjata »interese ek-stremističnih manjšin«. Prva tako, da je zavrnila srečanje s pooblaščenim upraviteljem Fiata Sergiom Marc-hionnejem, drugi s hipotezo o novi vladi, pri kateri naj bi sodelovalo Gibanje petih zvezd. Odgovor vodstva poslanske zbornice je bil kratek: »Gre le za brezpredmetno polemiko.« KOLUMBIJA Prijeli bossa n'dranghete BOGOTA - Kolumbijska policija je sporočila, da je ujela domnevnega vodjo kalabrijske mafije, N'dranghete, Roberta Pannunzija. Slednji je najbolj iskani evropski prekupčevalec z mamili. Osumljen je vodenja transatlantske kokain-ske naveze med Kolumbijo in Italijo. N'drangheta naj bi v Evropo vsak mesec pretihotapila okoli dve toni kokaina. Pannunzija, ki je bil že od leta 2010 na begu, naj bi prijeli v nekem nakupovalnem središču v Bogoti. Aretirali so ga ob pomoči ameriške administracije za nadzor nad drogami. Ob aretaciji je Pan-nunzi policistom pokazal ponarejeno kolumbijsko osebno izkaznico, na kateri je bilo ime Silvano Martino. Kolumbijske oblasti so Pan-nunzija prvič ujele že leta 1994 in ga izročile Italiji, kjer pa so ga izpustili, potem ko mu je pretekel pripor. AFERA DATAGATE - Maduro, Ortega in Morales Snowdnu ponujajo azil Venezuela, Nikaragva in Bolivija pripravljene ponuditi ameriškemu analitiku »humanitarni azil« CARACAS - Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je v petek 30-letnemu Američanu Edwardu Snowdnu ponudil »humanitarni azil«. Že pred njim je tudi predsednik Nikaragve Daniel Ortega dejal, da bodo Snowdna z veseljem sprejeli, če bodo to »dovoljevale okoliščine«. Azil je Snowdnu ponudila tudi Bolivija. Nekdanji pogodbenik ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA), ki je svetu razkril programe nadzora nad telefonskimi in spletnimi komunikacijami, se je pred ameriško vlado zatekel najprej v Hongkong. Od tam je 23. junija odletel v Moskvo, kjer se nahaja v mednarodnem območju letališča Šeremetjevo in čaka, da mu bo katera država podelila azil. Organizacija WikiLeaks je sporočila, da je Snowden zaprosil za azil v 27 državah. Imena 21 držav je WikiLeaks objavil, imena šestih pa ne, da ne bi prišlo do vpletanja ameriške vlade. Ameriški predsednik Barack Obama je sicer javno dejal, da ne bo pošiljal vojaških lovskih letal za Snowdnom, vendar primer bolivijskega predsednika Eva Morale- Nicolas Maduro kroma sa kaže, da se v zakulisju dogaja marsikaj. Morales je moral na poti iz Moskve v domovino v torek zjutraj prisilno pristati na Dunaju, ker mu Italija, Španija, Francija in Portugalska niso dovolile preleta. Španski zunanji minister Jose Manuel Garcia Margallo je za špansko televizijo priznal, da so dobili informacije, da je na Mo- ralesovem letalu Snowden. Zaplet z Moralesovim letalom je ogorčil voditelje držav Latinske Amerike, še posebej levičarske, kot sta Ortega in Maduro, ki zahtevajo opravičilo. Od držav, ki letalu z Moralesom niso dovolile preleta, se je do petka opravičila le Francija. Ortega je v petek v Managvi sporočil, da je njihovo veleposlaništvo v Moskvi prejelo Snowdnovo prošnjo za azil in ga bodo z veseljem sprejeli, če bodo to dovoljevale okoliščine. Kmalu za njim pa je v Caracasu na praznovanju nacionalnega praznika Maduro dejal, da se je vlada odločila, da »mlademu Američanu Edwardu Snowdnu dodeli humanitarni azil, da bo lahko živel brez preganjanja s strani imperija«. Maduro je z imperijem mislil na ZDA. Včeraj je Američanu azil ponudil tudi bolivijski predsednik Evo Morales. Dejal je, da lahko dobil azil v Boliviji, če bo zanj zaprosil. »V znamenje protesta bi rad rekel Evropejcem in Američanom: zdaj mu bomo dali azil, če bo zanj zaprosil. Ni nas strah,« je dejal Morales. (STA) / ALPE-JADRAN, TRST Nedelja, 7. julija 2013 3 ARTEDEN - Mednarodna delavnica zaživela v znamenju umetniškega povezovanja Med gibi, verzi, notami in barvami LONJER - Verzi poezije, melodije saksofona, pisane barve na platnu, gibi sodobnega plesa, trenutki ujeti v objektiv fotografskega aparata: pet različnih zvrsti ustvarjanja in pet umetnikov. Letošnja mednarodna delavnica Arteden je zaživela v znamenju umetniškega povezovanja in soustvarjanja. Kot nam je povedala predsednica KD Lonjer Katinara Darja Kodrič, že sama tovrstna zasnova spodbuja večje sodelovanje med udeleženci. Možnosti je namreč res veliko in stalno se odpirajo nove oblike sporočilnosti. »Zamisel, da se ne bi omejili zgolj na vizualne umetnosti, se je izkazala za uspešno. Vsako leto želimo uvesti kako novost, saj smisel Artedna sloni ravno na iskanju inovativnosti. Nobena izvedba ni torej enaka drugi.« Kdorkoli bi med tednom opazoval dogajanje v prostorih športno-kulturnega centra v Lonjerju, bi bil tako priča različnim prizorom. Vsak umetnik si je poiskal in našel kotiček, v katerem je lahko najbolje izrazil svojo ekspresivnost. Plesalka in ko-reografinja Daša Grgič je v telovadnici nadgrajevala in izoblikovala svoje plesno eksperimentiranje. V pritličnih prostorih pa je koroški slikar Zoran Rožič z močnimi živimi barvami ustvarjal ciklus slik, med katerimi so nekatere vezane na lokalno stvarnost. Primorska realnost mu je posebno pri srcu, saj so mu ciprese, kamnite hiše in druge značilnosti tukajšnje pokrajine v navdih. Prijateljstvo z glasbenikom Tomažem Ne-dohom, s katerim sta delila stanovanje, pa je že postalo pomemben del človeških srčnih izkušenj, ki jih vsakdo izmed nas še kako potrebuje. Za živahnega in zgovornega Tomaža je lonjerska izkušnja predstavljala enkratno priložnost za sestavo in obdelavo nove skladbe. Na note slednje se je navezal tudi tržaški pesnik Roberto Dedena-ro: »Možnost, da smo lahko predstavniki različnih umetniških zvrsti sestavili in nato predočili javnosti našo skupno stvaritev, me je popolnoma navdušila. Vsak je dal svoj doprinos in prispeval s svojimi mislimi in idejami, potem smo vse to spojili v nekako celoto.« Kot nam je zaupala Daša Grgič sloni namreč vsa umetnost na istih principih, razlika je le v pristopih: »Skušali smo med sabo interagirati in dobiti vezno nit med različnimi oblikami izraznosti.« Japonska fotografinja Yoshimi Yokoyama je s fotografskim aparatom v roki skušala vse to zabeležiti in uokviriti. Dnevni sprehodi in opazovanje njenih soustvarjalcev so pripomogli k nastanku originalnega projekta. Yoki, kot jo tukaj vsi poznajo, si je zamislila črno-beli kolaž raznih ujetih utrinkov. K živahnosti dnevnega reda so prispevale tudi otroške delavnice, ki so pote- Pod mentorstvom umetnikov Artedna in s pomočjo članov društva so se tudi iskrivi malčki preizkusili v svoji kreativnosti kroma kale v jutranjih urah. Pod mentorstvom umetnikov Artedna in s pomočjo članov društva so se tudi iskrivi malčki preizkusili v svoji kreativnosti. Že teden pred tem se je pričela tudi delavnica digitalne fotografije za začetnike pod vodstvom foto-grafinje Mirne Viola. Udeleženci so se posvetili tako teoretičnemu znanju kot fotografiranju na terenu. Izbor njihovih del so predvajali na sobotnem zaključnem večeru, o katerem bomo bolj podrobno poročali v naslednjih dneh. Arteden seveda postavlja tudi same organizatorje pred večplasten izziv, kate- remu se približujejo z mešanico iznajdljivosti in delovnega zagona. Izpeljava tovrstnega dogodka je nedvomno iz organizacijskega vidika zahteven zalogaj, nasmejani obrazi mladih članov društva pa pričajo tudi o velikem osebnem zadoščenju. Radoživi Manuel Purger nam je nakazal različne plati poteka dela. »Naša ekipa je dobro utečena, ker skušamo poudariti potenciale vsakogar. Naloge si porazdelimo na podlagi tega, kar nekoga veseli in za kar je nadarjen.« V teku let so se vloge spreminjale. Jana Pečar, ki je bila med glavnimi snovalci same ideje Artedna pred desetimi leti, vidi v tem veliko prednost: »To kaže namreč na dejstvo, da ima pobuda pred sabo bogato prihodnost in da jo javnost občuti kot svojo. Letošnje novosti so sad skupnega razmišljanja, torej rezultat dela neke ekipe.« Od leta 2003, ko je mednarodna umetniška delavnica prvič potekala, je Arteden zadobil različne obraze in aspekte. Organizatorji pa opažajo tudi nekatere stalnice. Slikar Zoran Rožič si je na osnovi zgleda Artedna zamislil lastno likovno kolonijo. Pred leti pa so nekdanji udeleženci izpeljali podobne pobude v svojem rojstnem kraju, kot na primer v Walesu in Barceloni. Formula Artedna se torej iz leta v leto izkazuje za povsem uspešno. Recept sestavljajo ob ustvarjanju umetnikov in raznih vzporednih kulturnih pobudah še velika mera neformalnih trenutkov, medo-sebno spoznavanje, sproščeno druženje in izmenjava lastnih umetniških izkušenj in mnenj. Kreativni elan Roberta Dedenara, Daše Grgič, Tomaža Nedoha, Zorana Rožiča in Yoshimi Yokoyama je dal pečat Ar-tednu 2013. Nikakor pa ne gre pozabiti neutrudnega dela vaščanov, brez katerih bi mednarodna delavnica sploh ne obstajala. Poleg že omenjenih Darje, Manuela in Jane se bodo tako vtisnili v spomin udeležencev tudi obrazi Dorice, Giorgia, Marte, Darka, Pierine, Branke, Mirana in Ra-divoja ali pa mladih Martine, Dimitrija, Monike, Lare, Emme in drugih, ki so omogočili izpeljavo bogatega lonjerskega umetniškega dogodka. Vesna Pahor ŠOLSTVO - Jutri Nagradna ekskurzija za izbrane maturante TRST, GORICA - Za izbrane maturante slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice se bo jutri začel maturantski izlet oz. nagradna strokovna ekskurzija, ki jo prireja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije, za organizacijo pa poskrbi Zavod Republike Slovenije za šolstvo oz. pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni. Maturanti bodo jutri zjutraj iz Gorice in z Opčin krenili na petdnevno pot odkrivanja zanimivosti Slovenije in njenih zgodovinskih pokrajin. Prva bo jutri na vrsti Dolenjska z Belo Krajino, v torek bo na sporedu Štajerska, v sredo Prek-murje, v četrtek Koroška, v petek pa se bo maturantski izlet zaključil v Ljubljani, kjer bo tudi kosilo z gosti. Med zanimivostmi, ki si jih bodo maturanti ogledali, bodo npr. zgodovinska jedra mest, dalje mlin na Muri v Veržeju, Krajinski park La-hinja, rudnik v Mežici in Logarska dolina. Izbrani maturanti se bodo v Trst in Gorico vrnili v petek v poznih popoldanskih urah. Festival sivke v Ivanjem Gradu KOMEN- V Ivanjem Gradu pri Komnu je včeraj dopoldne svoja vrata odprl že tradicionalni Festival sivke, ki ga prireja družba Ekotera. Pozdravni nagovor je imela ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, tudi danes pa se bo zvrstilo več delavnic in predavanj, npr. o izdelavi naravnega mila in naravnih čistil, ljudskem znanju o rastlinskem svetu, aromaterapevtskih mešanicah in izdelavi naravnih balzamov za ustnice, pa tudi o pomenu simbolov na kraških portonih. Na ogled bodo tudi dokumentarci o materialni dediščini na Krasu. V zadnjih letih se na Krasu vse več pridelovalcev odloča za gojenje različnih dišavnic in zelišč, med njimi tudi sivke, katere žetev poteka prav v tem času. Gojenje sivke lahko služi kot dopolnilna kmečka dejavnost, poleg tega pripomore tudi k urejenosti krajine. Sivko med drugim uporabljajo za pridobivanje eteričnega olja, izdelavo mila, pridelavo medu in pridobivanje smole. , j**. rtaauuntiuNt V-/A MITTELFEST Wfl Provincia di Udine W Provincie di Udin . ® COMUNE ™ C IVI DALE » 3 FONmzioNi I ■ I OLF ARIfFll DOGODEK POLETJA. REZERVIRAJ SVOJE MESTO NA FESTIVALU MITTELFEST. MITTELFEST 2013 microcosmi ČEDAD 12. / 20. JULIJA INFORMACIJE, ABONMAJI IN VSTOPNICE* Čedad Videm Trst Borgo di Ponte Gledališče Nuovo Giovanni da Ticket Point Tel. 0432 73 43 16 Udine Korzo Italia 6/c od 27. junija do 11. julija: Tel. 0432 24 84 70 Tel. 040 34 98 276 11.00 - 13.00 / 17.00 - 19.00 v obdobju Festivala od 12. do 20. julija: 11.00 - 13.00 / 16.00 - 22.00 od 2. do 19. julija: 11.00 - 13.00 od torka do petka Spletna blagajna www.vivaticket.it viva tjckpt Zaprto: vsak ponedeljek razen 15. julija *Rezervirane vstopnice je treba dvigniti najpozneje 2 uri pred začetkom predstave ommjtieena: www.iTiittelfest.org 4 Nedelja, 7. julija 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu VILA REVOLTELLA - Prva uradna poroka v slovenščini Julija in Elia dahnila usodni ... slovenski »da« Julija in Elia sta včeraj dahnila usodni ... slovenski »da«. V poročni dvorani vile Revoltella ju je v slovenščini poročil predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič. Poroko, ki je zahtevala večmesečno dopisovanje med notranjim ministrstvom in tržaško občinsko upravo, samo zato, ker sta se ženin in nevesta želela »vzeti« v svojem materinem jeziku, je včeraj spremljala druščina svatov in prijateljev. Ob nežni melodiji violin in ljubečih spogledovanjih, pa je naposled vse steklo kot po olju, tako kot si je mlad par želel. Dve sta bili glavni razliki z običajnimi poročnimi obredi, nam je včeraj pojasnil Furlanič. »Tako kot vedno sem no-voporočencema prebral 143., 144. in 147. člen zakonika civilnega prava. Novost pa je bila v tem, da sem jih tokrat prebral izključno v slovenščini,« nam je povedal; navadno bi slovenski verziji namreč sledila še italijanska. Nekoliko spremenjen pa je bil tudi zaključek poročnega obreda, to je trenutek, ko zapisnikar prebere formulo, v kateri obnovi zaprisege oz. da sta oba mladoporočenca potrdila, da se hočeta »vzeti« in da sta njuni želji potrdili tudi priči. Zapisnikar jo je prebral po italijansko, prevajalka pa je poskrbela za slovensko različico in torej potrdila, da se slovenska in italijanska verzija povsem ujemata. Furlanič se je z Julijo Kjuder in Elio Hrovatinom srečal pred časom, ko sta ga izrecno zaprosila, ali bi ju poročil. »Rad se pogovorim z novoporočencema, tako da ju pobliže spoznam in izvem, kako in kdaj sta se spoznala, ali imata skupne interese, ali že živita skupaj in podobno.« Na osnovi klepeta je potem Furlanič spisal priložnostni govor, v katerem je malo za šalo malo zares povedal, da obožujeta metal glasbo, a da se sosedi ne bodo nad tem jezili, saj je Elia učitelj karateja ... Julija je bila Fur-laniču omenila tudi željo, da bi jo na poroki spremljal nono Oskar, ki pa veselega trenutka ni dočakal. »Čeprav ga danes ni bilo, sem prepričan, da bi bil ponosen na svojo vnukinjo. Ko ne bi bila tako vztrajna in klena, bi se najbrž zgodba drugače končala.« No, ta se je na najlepši način, pravljični: »In živela bosta srečno do konca svojih dni...«(sas) Uničeval je pohištvo Pripadniki letečega oddelka tržaške kvesture so v noči na soboto morali poseči v stanovanju v Ul. Zorutti, kjer so poleg nasilnega moškega naleteli tudi na sadike mari-huane. Protagonista razgibane noči sta bila 34-letni S.P.B., doma iz Aci-realeja na Siciliji, a s stalnim bivališčem v Trstu, in njegova v Švici rojena 37-letna bivša žena M.R., ki je poklicala policijo, potem ko se je bivši soprog pojavil pri njej doma ter pod vplivom alkohola in morda tudi drugih substanc začel uničevati pohištvo in je z balkona zmetal vrata in stol, ki pa k sreči nista poškodovala nikogar. Ob prihodu so policisti na balkonu opazili tudi vaze s sadikami marihuane, za katere je moški dejal, da so za osebno rabo. Policisti so sadike zasegli, bivša zakonca pa ovadili zaradi njihove posesti, poleg tega se bo moral moški zagovarjati še pred obtožbo povzročitve škode in nevarnega metanja stvari. Novoporočenca Julija in Elia kroma BELA NOČ - Včeraj so se začele poletne razprodaje Preverjanje znižanih cen • ■ ■ • • • v in nakup le najnujnejšega Tržaška bela noč je potekala v znamenju navala obiskovalcev (spodaj) in atrakcij, kot je bil starodobnik s slovensko registracijo (levo) kroma Tako kot po ostalih italijanskih mestih, se je včeraj tudi pri nas začela poletna sezonska razprodaja tekstila in obutve. Dan je za marsikoga minil v znamenju iskanja najugodnejših popustov in nakupovanja po znižanih cenah. Pretiranega drena po trgovinah pa ni bilo opaziti, izjemo sicer predstavljajo trgovine z že itak poceni blagom, ki so svoje cene še dodatno znižale in privabile predvsem najmlajše kupce. Dopoldan je minil dokaj umirjeno: stranke so v glavnem preverjale, kolikšne popuste so uvedli trgovci - povečini niso presegali 30%, najbolj pazljivi kupci pa so si že veliko prej izbrane artikle takoj zagotovili, da ne bi pošli. Popoldne je bil v središču vrvež že večji, zvečer pa je prerasel v pravi naval. T.i. bela noč je najprej priložnost za prosto sprehajanje po za promet zaprtih ulicah in posedanje po barih, odprte trgovine pa vselej privabijo kupce, predvsem tiste, ki so med dnevom v službi. Slišati pa je bilo tudi veliko strank iz sosednje Slovenije. Opozoriti sicer velja, da ponujajo trgovci razne prodajne akcije skozi vso sezono in torej tistega nekdanjega odštevanja dni do razprodaj skorajda ne po- znamo več. Ze v preteklih mesecih je marsikdo ponujal blago po znižanih cenah in tako »prelisičil« konkurenco, pa so bile stranke vseeno redke, saj so njihovi žepi vse bolj prazni. Večina kupcev si bo za- gotovila le najnujnejše, kar je »odvečnega« pa bo najbrž ostalo na policah v trgovinah vsaj do konca razprodaj, ko se bodo morda trgovci odločili za dodatno, do 70-odstotno znižanje cen. (sas) Vzdrževanje signalizacije Občina Trst obvešča, da bodo od jutri do četrtka med 21. in 6. uro vzdrževali talno signalizacijo v ulicah Marc-hesetti (med Lonjerjem in Ul. S. Pas-quale), Forlanini, Pasteur, Koch, Ca-stiglioni, Gortan, San Pasquale, Revoltella, DAngeli, Sinico, Trevisani, San Pio X in Eremo ter na Cesti za Ro-col. Med 15. in 18. julijem pa bodo obnavljali signalizacijo na območju glavne bolnišnice. Otroške delavnice na kvesturi Na tržaški kvesturi so včeraj zjutraj stekle otroške delavnice v okviru potujoče razstave A spasso con le dita, na kateri so do jutri na ogled knjige in ilustracije za slepe otroke. Razstava, ki so jo postavili v okviru proslavljanj stoletnice rojstva dobrotnice baronice Cecilie Rittmeyer in zavoda za slepe Rittmeyer, bo na ogled še danes in jutri med 9. in 19. uro, delavnice pa bodo potekale danes med 11. uro in 12.30 ter med 15. uro in 16.30, jutri pa med 17. uro in 18.30. Začenja se Trieste Loves Jazz Drevi se bo pri novem Joycejevem oz. »Kratkem mostu« čez kanal pri Pon-terošu začel glasbeni festival Trieste Loves Jazz. Ob 21. uri bo nastopil Evropski ansambel saksofonov (European Saxophone Ensemble) pod vodstvom Guillaumeja Ortija. Festival se bo nadaljeval v torek na Verdijevem trgu, kjer bodo nastopili zmagovalci nagrade Franco Russo, dalje trio En-rica Zanussija in trio Max Sornig Jazz Combo. »Leteči kino« za otroke Na Trgu 25. aprila v Naselju sv. Sergija se bo drevi ob 21.30 začel niz »letečega kina« za otroke, ki ga v okviru pobude TriestEstate prirejata združenji Hulot in Knulp ob podpori Občine Trst, trajal pa bo do 8. avgusta. Drevi bo na sporedu francoski animirani film Michela Ocelota Kirikou et la sorcière (Kirikù e la strega Ka-rabà). Wunderkammer: za uvod fortepiano Jutri bo v dvorani Selva v palači Gop-čevic v Ul. Rossini 4 ob 17.30 poletni uvod v festival stare glasbe Wunderkammer s koncertom fortepianistke Alessandre Sagelli, ki bo na lani izdelani kopiji fortepiana (predhodnika današnjega klavirja) Antona Walter-ja iz leta 1795 izvajala dela Mozarta, Bacha, Haydna in Dusseka. Od jutri pobuda SPURG Jutri bo stekla že dvanajsta pobuda SPURG (Spazi Urbani in Gioco), se pravi niz animacij in dejavnosti za otroke v mestnih parkih in na javnih površinah oz. v šolskih prostorih, ki jo prireja odborništvo za šolstvo Občine Trst v sodelovanju s številnimi združenji staršev in društvi. Dejavnosti - šlo bo za 117 pobud, ki se bodo zvrstile od jutri do 14. septembra - bodo potekale v trinajstih mestnih parkih oz. površinah: pri bazovskem kalu, v vili Revoltella, na Frnedu, v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu, na Trgu Volontari Giuliani, v vili Engelmann, vili Sartorio, v parkih v ulicah Orlandini, S. Michele in na Trgu Hor-tis, na kopališču Lanterna in na zeleni površini pri sedežu vzhodnokra-škega rajonskega sveta na Opčinah. Obenem bodo animacije potekale tudi v prostorih številnih občinskih in državnih otroških jasli, vrtcev in osnovnih šol ter rekreacijskih središč. / TRST Nedelja, l. julija 2013 s DOLINSKA OBČINA - Letos javna dela v vrednosti milijona 202 tisoč evrov Dolina: proračun 2013 brez poviška davka Irpef Spraviti pod streho proračun predstavlja letos za občinske uprave pravcat podvig. Pakt stabilnosti je s svojimi omejitvami občinskim upravam zavezal proračunske roke in zdesetkal možnost investicij. V Dolini je še Dežela postorila svoje: »Prejeli smo 300 tisoč evrov manj kot prejšnje leto,« je med proračunsko razpravo na petkovi občinski seji »potožila« županja Fulvia Premolin. Kljub vsem tem težavam je levo-sredinski upravi uspelo izdelati finančni dokument, ki bo omogočil nekaj pomembnih javnih del, in to brez novih dajatev za občane, saj bo - na primer -dodatek davka Irpef ostal nespremenjen. Premolinova se je izrecno zahvalila vodji proračunskega urada dr. Martini Kosmina in revizorju Vojku Lovri-hi za trud, ki sta ga vložila v pripravo proračuna. Slednji je vreden 8 milijonov 673 tisoč evrov. Davka na odpadke Tares in na nepremičnine IMU bosta navrgla nekaj več kot 2 milijona 725 tisoč evrov, razni prispevki in prenosi bodo nanesli skoraj 2 milijona evrov in pol. Med tekočimi stroški bosta dobra dva Fulvia Premolin kroma Javna dela v letu 2013 Delo Strošek (v evrih) Izredno vzdrževanje šole A. Frank pri Domju . .....200.000 Obnova pokrajinske ceste pri Ricmanjih...... .....881.126 Nakup vozila za civilno zaščito ............... ......49.500 Izredno vzdrževanje občinski cest............ ......25.000 Izredno vzdrževanje javne razsvetljave ....... ......25.000 Obnova poslopij in ureditev površin.......... ......25.000 Obnova sprejemnega centra v Boljuncu ...... .......9.900 Skupno 1.202.126 milijona evrov (36 odstotkov) namenjena službam in servisom za občane; osebje bo stalo milijon 880 tisoč evrov (ali 33 odstotkov). Proračun 2013 je bil odobren z glasovi levosredinske večine. Svetnik Zelenih-Italije vrednot Rossano Bibalo se je vzdržal, medtem ko je desnosre-dinska opozicija glasovala proti. S proračunom je bil odobren tu- di triletni načrt javnih del. V letošnjem letu je predvidenih sedem posegov za skupnih milijon 202 tisoč evrov. Skoraj tri četrtine vseh razpoložljivih sredstev (867 tisoč evrov) bo vredna obnova pokrajinske ceste pri Ricmanjih (za kar je sredstva prispevala tržaška pokraji-na).Drugo pomembno delo je izredno vzdrževanje italijanske osnovne šole Ane Frank pri Domju. Upravi se je uspelo dogovoriti z deželno civilno zaščito za poseg po hitrem postopku, sicer bi morali na obnovo prostorov še dolgo čakati. Civilna zaščita je tudi posredovala potrebna sredstva: 200 tisoč evrov. Prav tako bo občina s prispevkom civilne zaščite (skoraj 50 tisoč evrov) nabavila terensko vozilo za potrebe domačih prostovoljcev civilne zaščite. M.K. IZLET - S čolnom Od Rilkejeve pešpoti do Timave Občina Devin Nabrežina prireja v sodelovanju z Deželnim naravnim rezervatom Devinske stene in z zavarovanim morskim območjem pri Miramaru v soboto, 13. julija, v popoldanskih urah naravoslovni izlet s čolnom od Rilkejeve pešpoti do Timave. V skupinah po deset oseb bodo udeleženci odkrivali sugestivno območje ob izlivu reke Timave v bližini Ribiškega naselja, kjer se sladka voda s Krasa preliva v morsko in kjer je mogoče občudovati raznovrstne ptice, ki prebivajo na tem območju. Izlet je brezplačen, rezervacija pa je obvezna do zapolnitve razpoložljivih mest. Ekskurzija je primerna za odrasle in družine (za otroke od 6. leta starosti dalje le v spremstvu odrasle osebe). Na razpolago bo slovensko govoreči vodič. Zbirališče - Se-sljanski zaliv. Za informacije in rezervacije: telit. 040-200824. Rezervacije sprejemajo do petka, 12. julija, s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Rezervacije postanejo veljavne od trenutka, ko jih osebje potrdi. DOLINSKA OBČINA - Tri občine Pobratenje Občine Dolina, Hrpelje-Kozina in Lanišce iz Hrvaške Vstop Hrvaške v Evropsko unijo je botroval zbližanju krajev ob meji. To so na zgovoren način dokazale tri občine z mejnega območja - Dolina iz Italije, Hrpelje-Kozina iz Slovenije in Lanišce iz Hrvaške - ki so se odločile, da se bodo med seboj pobratile. Pobudo za trojno pobratenje je dalo srečanje županov v Plovanji, na katerem so proslavili vstop Hrvaške v Evropsko unijo, v Dolini pa so jo uradno potrdili na petkovi občinski seji. Županja Fulvia Premolin je predložila odlok s predlogom o pobratenju med tremi obmejnimi občinami. Svetnik Ljudstva svobode Roberto Dro-zina je v imenu desnosredinske opozicije predlog podprl, tako je bil odlok odobren soglasno. K odloku je bil predložen osnutek listine o pobratenju, ki jo bodo septembra letos svečano podpisali delinska županja Fulvia Premolin, župan občine Hrpelje-Kozina Zvone Benčič Midre in župan občine Lanišce Neven Mikac. V dokumentu piše, naj pobratenje »pripomore k tesnejšemu sodelovanju med občinami na gospodarskem, kulturnem, športnem in družabnem področju«, »prijateljski, bratski odnosi med občani naj služijo blagostanju vseh treh občin in narodov,« »odnosi pobratenih občin pa so podlaga za uspešen razvoj v regiji in življenje v mirni, svobodni, združeni Evropi narodov.« FILM Sinoči zaključek 14. festivala Maremetraggio Najboljša kratka filma prihajata iz Egipta in Španije Sklepnega dogodka festivala na Verdijevem trgu se je poleg nagrajencev udeležilo tudi veliko število ljubiteljev filma kroma OBALNA CESTA - Včeraj srhljivo odkritje kopalca V morju našli truplo V morju pod Obalno cesto, točneje pod točko, kjer le-ta teče skozi naravni predor, so včeraj odkrili človeško truplo. Truplo moškega, ki se je nahajalo na dnu nekaj metrov pod vodno gladino (po drugi verziji pa naj bi plavalo na vodni gladini), je našel kopalec, ki se je v vodo podal s potapljaško masko in je po srhljivem odkritju takoj poklical reševalce. Na prizorišče so prišli pripadniki policijskega komisariata iz Devina in tržaške luške kapetanije, ki naj bi kmalu ugotovili istovetnost pokojnika: šlo naj bi za 33-letnega paragvajskega državljana s stalnim bivališčem v Vidmu, ki se je verjetno šel kopat, saj so na obali našli predmete, ki bi mu lahko pripadali. Do smrti naj bi prišlo le malo časa prej, moškega pa je najverjetneje med kopanjem obšla usodna slabost. Egiptovski kratki film Cafe Regular, Cairo režiserja Ritesha Batre in španski kratki film Efimera režiserja Diega Modina sta absolutna zmagovalca letošnjega štirinajstega mednarodnega festivala kratkega filma Ma-remetraggio, nad katerim je padel za-stor sinoči z nagrajevanjem na Verdijevem trgu. Žirija, ki so jo sestavljali igralka Lucia Mascino, kreativni direktor Pie-tro Maestri in scenaristka Isabella Aguilar, je obema deloma sklenila podeliti nagrado Punto Enel v višini 10.000 evrov za najboljši kratki film, pri tem pa je Batrejev film prejel še nagrado Rai News24 za najboljši aktualni kratki film, Modinov film pa nagrado radiotelevizijske družbe RAI za tehnološke strategije. Film režiserja Alessandra Valorija Babylon Fast Food pa je prejel nagrado obiskovalcev spleta Mymovies.it in nagrado Oltre il muro za najboljši italijanski kratki film. Nagrado združenja monterjev za najboljšo italijansko montažo je prejel film Piera Messine La prima legge di Newton, kjer je za montažo poskrbela Chiara De Cunto, posebna omem- ba pa je šla delu Adela Oberta Chasing Bobby, kjer je za montažo poskrbel Finec Arttu Salmi. Nagrada občinstva Pi-quadro za najboljši kratki film je šla delu nemškega režiserja Gottfrieda Mentorja Oh sheep, medtem ko je nagrado Studio Universal za najboljši italijanski kratki film prejelo delo Gabrie-leja Mainettija Tiger boy. Nagrado Maremetraggio za najboljši animirani kratki film pa sta prejeli deli Flamingo Pride Nemca Tomerja Esheda in Edmond était un Âne Kanadčana Francka Diona. V sekciji Ippocampo je nagrada občinstva za najboljši prvenec šla filmu Corrada Sassija Waves. Drugače si je v sedmih dneh trajanja festivala več kot 12.000 obiskovalcev ogledalo šest prvencev in 69 ostalih kratkih filmov, ki so jih vrteli bodisi na velikem ekranu na Verdijevem trgu bodisi v gledališču Miela, v okviru festivala pa so stekle tudi posebne pobude, kot npr.poklon Carlu Lizzaniju in Lauri Solari, fokus o ka-zahtanski filmski produkciji, pozornost opusu Luce Marinellija, dokumentarec, posvečen Renati Pfeiffer in razstava Fuoriscena. 6 Nedelja, 7. julija 2013 TRST / GUČA NA KRASU - V Briščikih v priredbi združenja Drugamuzika BARKOVLJE - Drevi ob 20. uri Zaključni koncert _ _ 19. revije kraških za Gorana Bregovica pihalnih godb 4500 poslušalcev Utrinek s petkovega koncerta v Briščikih kroma Prvi balkanski večer festivala Guča na Krasu se je v petek pričel v znamenju uspeha, ki zaznamuje pobudo društva Drugamuzika: 4500 gledalcev se je udeležilo namreč koncerta Gorana Bregovica, ki je nastal v sodelovanju z združenjem Azalea Promotion v areni v Briščikih. Znameniti pevec in skladatelj je stopil na oder med vzkliki navdušene množice, ki jo je spravil na noge z ritmi že legendarnih uspešnic, a tudi s skladbami iz novega cd-ja Champagne for Gypsies. Z njim je koncert oblikovala zasedba, ki ga od nekdaj spremlja na poti mednarodnega vzpona, in sicer Orkester za poroke in pogrebe, s tradicionalnimi trobili, nošami in nepogrešljivo noto bolgarskih pevk. Bregovic je z njimi poskrbel za dvourno glasbeno potovanje v duhu ciganske glasbe in njenih stikov z drugimi glasbenimi svetovi, s postanki pri ponarodelih pesmih prve in druge svetovne vojne (Bella ciao je že del njegovega železnega repertoarja) in s pričakovanimi uspešnicami, ki so najbolj izrazito zaznamovale njegovo kariero, kot sta na primer Ederlezi in Mesečina. Bregovic je javno izrazil zadovoljstvo nad vrnitvijo na oder kraške Gu-če in je tudi potrdil besede z nastopom v odlični formi in v posebno dobrem razpoloženju, ko je s publiko zapel refren pesmi In the death car iz filma Arizona dream in je nato zaključil koncert z divjimi ritmi znane Kalashnikov. Balkanski večer pa se je začel veliko prej in se zaključil nekaj ur po koncertu Gorana Bregovica; kot običajno so srbski trubači orkestrov Elvisa Baj-ramovica in Zlatna Jabuka oživeli pristni duh Guče z igranjem v areni že od poznega popoldneva dalje, medtem ko so neutrudni privrženci balkan-beata plesali v šotoru do poznih nočnih ur z glasbo Dj-ja Stonerja. Na velikem odru je potekal tudi dodatni, zanimiv dogodek, in sicer koncert priznane romske skupine Kal iz Srbije, ki je ogrela publiko pred Bregovicevem prihodu. Mednarodna, res številna publika prvega večera je potrdila priljubljenost festivala: prvi navdušenci so se popoldne zbrali pred vhodom in čakali na odprtje, medtem ko so številni mladi obiskovalci že postavljali šotore na free-campu. Podobno je bilo tudi sinoči, ko so večer uvedli srbski trubači, oder pa nato prepustili dvojnemu koncertnemu dogodku. Na veliki oder je najprej stopil eden najbolj originalnih, nekon-vencionalnih in izzivalnih slovenskih pevcev - Magnifico, za njim pa se je predstavila novost bosanskega glasbenega prizorišča, skupina Dubioza kolektiv. SVETI IVAN - Zaključna prireditev malčkov OŠ Župančič Učenci pričarali poletno vzdušje in občinstvo popeljali okrog sveta V petek, 7. junija, je v Marijinem domu pri Sv. Ivanu zaživela zaključna prireditev domače osnovne šole Otona Župančiča, ki je bila sad celoletnega sodelovanja med šolo in starši. Poletno, skorajda počitniško vzdušje je napolnilo dvorano, saj so otroci prvih razredov gledalcem predstavili »Morsko šolo«, medtem ko so učenci višjih razredov popeljali občinstvo na popotovanje okrog sveta s tipičnimi plesi raznih držav in recitacijami. Učenci in starši se ob tej priložnosti zahvaljujejo učnemu in neučnemu osebju za lep uspeh prireditve in dobremu sodelovanju, ki je potekalo skozi vse šolsko leto. V upanju, da se bo sodelovanje še uspešno nadaljevalo v prihodnjih letih, voščijo vsem lepe počitnice! Zveza slovenskih kulturnih društev prireja v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti - Območnimi izpostavami Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica že 19. izvedbo čezmejne Revije kraških pihalnih godb z zadnjim letošnjim koncertom drevi ob 20. uri na dvorišču SKD Barkovlje. V okviru revije sta bila tudi letos predvidena dva koncerta v deželi FJK in dva v Sloveniji. Koncertni program bodo na zaključnem koncertu oblikovali Pihalni orkester Breg z dirigentom Edvinom Križmanči-čem (na fotografiji KROMA), Pihalni orkester Doberdob, ki ga trenutno v odsotnosti dirigenta Patricka Quaggiata vodi Lamberto Soranzio in Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč pod taktirko Luke Carlija. Orkestri bodo v svoj program uvrstili tako slovenske skladbe kot svetovne uspešnice. Program bosta povezovala Martin Poljšak in Roberta Chissich. Letos so si organizatorji kljub finančnim težavam, ki so zajele domala vse družbeno-kulturno dogajanje, prizadevali za izpeljavo revije, razmišljali pa so že o naslednji izvedbi, ki bo obeležila svojo 20-letnico. Gre za enega večjih projektov ljubiteljske kulture nekdanjega obmejnega teritorija, ki je nastal v časih, ko so o danes tako aktualnem čezmejnem sodelovanju razmišljali le redki. Barkovljansko društvo, kateremu gre zahvala organizatorjev revije, je pihalne orkestre gostilo že večkrat, zlasti mlade glasbenike godbeniških taborov v Sloveniji. Vsi godbeniki, glasbeniki, prijatelji in ljubitelji vljudno vabljeni na prijetno druženje ob glasbi na prostem. V primeru slabega vremena koncert odpade. (rsc) SKD BARKOVLJE - Z koncertom na visoki ravni zaključek letošnje uspešne sezone Pod zvezdami z orkestrom Nova Koncert je omogočila tudi Zadružna Kraška Banka, pokrovitelja večera pa sta bila Zveza Slovenskih Kulturnih Društev in Slovenska Prosveta Pod taktirko dirigenta Simona Perčiča, priznanega vodje zlasti mladinskih orkestrov s katerimi je dosegel zavidljive uspehe tudi v mednarodnem prostoru kot sta dunajski Musikverein in slovita berlinska filharmonija, se je Mladinski simfonični orkester Nova predstavil s svojevrstnim prepletom znamenitih skladb, ki so z lahkoto navdušile prisotne poslušalce zbrane prejšnjo nedeljo »pod zvezdami« na dvorišču barkovljanskega slovenskega kulturnega društva. Poleg odličnega izvajanja v skupni zasedbi so prišli do izraza tudi solistične točke nekaterih mladih interpretov, ki so še posebno izzvali tople aplavze s strani navdušene publike. Lepo pripravljen koncert v sodelovanju s tržaško Glasbeno Matico je odlično zaključil delovanje barkovljanskega društva za letošnjo sezono. Koncert je omogočila tudi Zadružna Kraška Banka, pokrovitelja večera pa sta bila Zveza Slovenskih Kulturnih Društev in Slovenska Prosveta. Mladinski simfonični orkester Nova, ustanovljen leta 2010, združuje danes tako mlade ljubiteljske in profesionalne glasbenike s celotne Primorske, v katerem igrajo nekdanji in sedanji učenci primorskih glasbenih šol od Tolmina do Komna in Sežane, pa od Nove Gorice do Ajdovščine, Idrije, Vipave ter celo do Kopra, Trsta in Vidma.(L.V. ) / TRST Četrtek, 11. julija 2013 7 MOŠKA VOKALNA SKUPINA LIPA Po uspešni pevski sezoni vabijo v svoje vrste nove člane Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice je pravkar zaključila sezono z doživelim nastopom na 44. taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Uspešno se je predstavila na koncertu slovenskih zamejskih zborov kot tudi na množičnemu srečanju slovenskih zborov na nedeljskem popoldnevu. Letošnje leto je bilo za moško vokalno skupino Lipa bogato s priložnostnimi nastopi, kot z ustaljenimi koncerti, med katerimi naj omenimo 9.re-vijo Fantje pojejo na vasi, katere prireditelj je sama moška vokalna skupina Lipa. Čudovit pevski večer je povsem napolnil dvorano in obiskovalci so bili priča bogato oblikovanemu in pestremu programu vseh nastopajočih. Repertoar se je pri moški vokalni skupini Lipa tudi letos obogatil z vrsto novih in prikupnih skladb, kar pa je najbolj razveselilo pevce in seveda tudi pevovodkinjo, je bil vstop novih moči in sicer treh fantov, ki so s svojim mladostniškim elanom razgibali vzdušje v sestavu, in obenem ustvarili pogoje za prijetno druženje. Skupina seveda vabi v svoje vrste še nove člane, da bi skupno iskali različne programske vzgibe in glasbena sodelovanja. Za katerokoli informacijo nam lahko pišete na elektronski poštni naslov: info.movslipa@gmail.com Ponujala zlate prstane, ki to niso bili Kako izkoristiti naivnost in (včasih) tudi grabežljivost ljudi, zlasti pa starejših občanov, lepo pove primer dveh romunskih goljufov, T.G in L.G., starih 40 oziroma 26 let, ki so ju policisti v petek popoldne zasačili »na delu« v gozdičku v Bar-kovljah. Nepridiprava sta skušala mimoidočim in kopalcem podtakniti zlate prstane, ki to seveda niso bili. Pri tem sta uporabila premeteno zvijačo. Trdila sta, da sta prstan našla na tleh, ljudi prijazno nagovorila, ali je morda njihov, nato pa sta ga skušala prodati za zelo ugodno ceno. Moški, ki se je vsiljivcev komajda rešil, je opazil, da »postopek« ponavljata tudi z drugimi in je zato poklical službo 113. Posadka mobilne policije, ki je pritekla v Barkovlje, je po zaslišanju prič stopila v akcijo in Romuna nato ustavila na Miramarskem drevoredu, ko sta se s s kombijem peljala proti središču mesta. V nogavici so odkrili 27 enakih prstanov z vgravira-nim znakom, ki je značilen za zlate predmete 14 karatov. Hitropotezna ekspertiza v draguljarni je pokazala, da gre za popolne ponaredke. Romuna sta priznala, da sta prstane nabavila v domovini, za vsakega pa plačala nekaj centov. Koliko ljudi sta ogoljufala, ni (še) znano, policisti pa sumijo, da jih je kar nekaj. Morbitne žrtve pozivajo, naj se javijo oblastem. Razumemo nelagodje in jezo ogljufanih, pa tudi strah, da bi se osmešili, vendar naj vseeno prijavjo goljufijo, piše v sporočilu tržaške kvesture. Gre navsezadnje tudi za to, da je javnost obveščena o »iznajdljivosti« goljufov in da se tako preprečijo nadaljnje goljufije. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 7. julija 2013 SV. CIRIL IN METOD Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.33 - Luna vzide ob 4.48 in zatone ob 20.04 Jutri, PONEDELJEK, 8. julija 2013 ŠPELA VREME VČERAJ: temperatura zraka 27 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, severovzhodnik 5 km/h, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj C. OKLICI: Michele Milotic in Alessandra Schilani, Denis Celesnik in Mariza Primiceli, Paolo Colautti in Elisa Donato, Pietro Da Dalt in Lorena Butto', Giuseppe Iaria in Ingrid Maria Kram-merbauer, Lorenzo Fior in Aida Alibe-kova, Cristiano Norbedo in Genny Bertola, Alessandro Budai in Maja Massarini, Simone Stori in Eleonora Montagnana, Nicola Melucci in Maria Valenti, Fernando De La Torre De Miguel in Federica Gei, Luca Corbella in Michela Martini, Michele Facchini in Silvana Spessot, Claudio Mucignat in Irene Stumpo, Filippo Maria Carella in Valentina Cantarutti, Marc Temporin in Giovanna Lovero. [12 Lekarne Nedelja, 7. julija 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Co-stalunga 318/A - 040 813268, Milje -Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 - 040 630213. Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. julija 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 - 040 635368, L.go S. Var-dabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, L.go S. Vardabasso 1, Kor-zo Italia 14, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 - 040 631661. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 17.30, 20.15 »The Lone Ranger«. ARISTON DEI FABBRI - 18.15, 21.30 »Cinema Komunisto«; 16.30, 20.00 »Bomber«. CINECITY - 15.40, 17.45, 18.40, 20.45, 21.40 »The Lone Ranger«; 15.20, 16.30, 19.00, 19.50, 21.30 »World War Z«; 15.20, 18.10, 21.00, 21.50 »L'uomo d'acciaio«; 17.50, 20.00, 22.10 »Dream Team«; 19.10 »Into the Darkness - Star Trek«; 15.20, 15.50, 17.15 »Dino e la macchina del tempo«; 17.45, 22.10 »Una notte da leoni 3«; 15.40 »Epic«. FELLINI - 21.00 »Il fondamentalista ri-luttante«; 18.45 »La grande bellezza«; 16.45 »Passioni e desideri«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 19.00, 21.30 »The Lone Ranger«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »To the Wonder«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Il caso Kerenes«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.40 »Jekleni mož«; 18.20 »Jekleni mož 3D«; 11.30, 13.30, 14.30, 16.35 »Krila«; 18.00 »Mojstri iluzij«; 15.20 »Nerodna tajnica«; 11.35, 15.35, 18.25, 20.20, 21.20 »Osamljeni jezdec«; 11.30, 12.05, 13.50, 16.05, 18.30 »Pošasti z univerze«; 13.00, 15.40 »Pošasti z univerze 3D«; 21.15 »Prekrokana noč 3«; 17.40, 20.10 »Pripravnika«; 12.00, 14.10, 16.10 »Skrivnostni varuhi gozda 3D«; 18.40 »Svetovna vojna Z«; 21.10 »Svetovna vojna Z 3D«. LJUDSKI VRT - 21.15 »La migliore of-ferta«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »World War Z«; 16.10 »Epic«; Dvorana 2: 17.45, 19.40, 21.40 »World War Z 3D«; Dvorana 3: 16.15, 20.00, 22.10 »L'uomo d'acciaio«; 16.10, 17.30 »Dino e la macchina del tempo«; Dvorana 4: 18.30 »Blood«; 18.50, 20.30, 22.15 »Salvo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.40, 18.30, 21.00 »The Lone Ranger«; Dvorana 2: 15.30, 17.30, 19.50, 22.10 »World War Z«; Dvorana 3: 19.40 »L'uomo d'acciaio«; 17.10 »Questi sono i 40«; 22.10 »The Lone Ranger«; Dvorana 4: 18.30, 20.10, 22.10 »Vo-gliamo vivere!«; 17.00 »Dino e la macchina del tempo«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.00 »Paulette«; 16.00 »Dino e la macchina del tempo«. H Šolske vesti OTROŠKE JASLI MAJA, v prijetnem naravnem okolju, pod vodstvom strokovnega osebja, vabijo malčke do 3. leta. Tel. št.: 040-327522, 3404022209. RAVNATELJI SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL vabijo nove dijake, da potrdijo vpis v prve razrede do 12. julija 2013. SLOV.I.K. - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na in-fo@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je z ministrskim dopisom AO-ODGPER 6604 bil objavljen ministrski odlok št. 572 z dne 28. junija 2013. Učno osebje, ki je že pogojno vključeno v pokrajinske lestvice in do predvidenega roka za predstavitev vloge pridobi predvideno habilitacijo oz. naslov podpornega učitelja ali profesorja, lahko vloži prošnjo za polnopravno vključitev v pokrajinske lestvice oz. sezname. Vse prošnje mora zainteresirano učno osebje vložiti preko procedure »Istanze on line« na spletni strani ministrstva za šolstvo do 14. ure dne 17. julija. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih uradi zaprti ob sobotah in v petek, 16. avgusta. Urnik tajništva: 8.30-12.30. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta vse sobote ter v petek, 16. avgusta. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo šola zaprta vse sobote do 31. avgusta. SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slo-vik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). S3 Prireditve J. K. ČUPA - 40. LETNICA Obletnico ustanovitve Jadralnega kluba Čupa bomo proslavili danes, 7. julija, s pri-četkom ob 19.30 v sedežu Centra za teritorialno promocijo - Sesljan 56/6 (nad zalivom, ob odcepu ceste k morju). Vabljeni. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji JSKD in ZSKD bo danes, 7. julija, ob 20. uri na vrtu sedeža SKD Barkovlje. Nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Doberdob in Godbeno društvo Viktor Parma-Treb-če, napovedujeta Roberta Chissich in Martin Poljšak. FOTOVIDEO TS 80 vabi na predavanje v sredo, 10. julija, ob 20.00 v Ul. S. Francesco 20, na temo »Internet kje, kaj in zakaj. Kaj lahko in kaj ne smemo«. Predavanje bo vodil strokovnjak računalniških sistemov Elvis Guštin. KRD DOM BRIŠČIKI, pod pokroviteljstvom občine Zgonik, vabi v petek, 12. julija, ob 20.45 k vaški štirni v Bri-ščike na gledališko predstavo »11 a.m.: branč pri nas«. Nastopajo: Elena Pertot, Valentina Oblak, Julija Berdon in Maruška Guštin. PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi na zaključni koncert, ki bo v petek, 12. julija, ob 21. uri na dvorišču hotela v Ricmanjih. SKD TABOR, Prosvetni dom Opčine -Poletje pod kostanjem: petek, 12. julija, kabaretni večer »Koomics Cool« (Flavio Furian in Maxino s tečajniki kabaretske delavnice); četrtek, 18. julija, koncert keltske glasbe Girotondo d'Arpe »Wandering harps«. Začetek ob 21. uri. V slučaju slabega vremena bodo večeri v dvorani. SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 35-55 vabita v društveni bar n' G'rico na ogled razstave fotografij »Boljunec sredi prejšnjega stoletja«. t Zapustil nas je naš dragi Benjamin Smotlak Žalostno vest sporočajo žena Anica, mama Olga, hčerki Nataša z Brankom in Elena z Marinom, vnuki Kevin, Martin, Peter in Sara ter ostalo sorodstvo Pokojnik bo ležal v cerkvi v Mačkoljah v četrtek, 11. julija, od 10.30 do 11.30. Sledila bo sveta maša in pokop na vaškem pokopališču. Oreh, Boljunec, 7. julija 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju se pridružuje Claudio Kofol Ob izgubi dragega očeta Benjamina izrekamo hčerki Nataši ter ostalim svojcem naše najgloblje sožalje. Družina Mocor in kolektiv delavnice Mocor Ob prerani izgubi dragega očeta Benjamina sočustvujemo z Natašo in svojci. Damiana in Barbara z družinama Zapustil nas je partizan tov. Agostino Zerilli Marsala Pogreb bo jutri ob 10.00 na pokopališču v Nabrežini. VZPI-ANPI Devin-Nabrežina Klanjamo se spominu partizana in priljubljenega tovariša Agostina Zerillija, borca za vrednote odporništva in člana našega častnega predsedstva. Tržaški pokrajinski odbor VZPI-ANPI ZAHVALA Maria Korošec por. Lindi Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani v tem težkem trenutku in ki ste na kakršenkoli način počastili spomin naše drage. Družina Pogrebno podjetje Alabarda ¿Pogteßno podjetje SI OHDHJlZvJLL IL slbki ALABARDA na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97 Tel. 040 2158 318 8 Četrtek, 11. julija 2013 TRST / m sagra športni DaH center F 011 DANES Štirideseto obletnico ustanovitve JADRALNEGA KLUBA ČUPA bomo proslavili v nedeljo 7.julija s pričetkom ob 19.30 na sedežu Centra za teritorialno promocijo - Sesljan 56/6 (nad zalivom - ob odcepu ceste k morju). Vabljeni Sklad M. Cuk se iskreno zahvaljuje vsem, M Izleti KRU.T obvešča, da so se sprostila zadnja štiri mesta za avtobusni izlet v Pariz, od 20. do 25. julija, z vodenim ogledom znamenitosti francoske prestolnice, obiskom Versaillesa in na povratku postanek s krajšim ogledom savojskega Chambery. Termin za prijavo: ponedeljek, 8. julija, dopoldne na sedežu v ul.Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OMPZ BARAGA vabi v ponedeljek, 8. julija, na romarski izlet na Sv. Višarje in Belopeška jezera. Avtobus bo odpeljal ob 7. uri s trga Oberdan, ob 7.15 z Op-čin, ob 7.30 s Proseka, ob 7.40 iz Svetega Križa, ob 7.45 iz Nabrežine, ob 7.50 iz Sesljana. Vpis in informacije na tel. št.: 347-9322123. PETDESETLETNIKI (1950) občine Dolina in vzhodnega ter zahodnega krasa organizirajo v nedeljo, 14. julija, enodnevni izlet v Istro (avtobus in ladja). Na razpolago je še nekaj mest. Avtobus odpotuje od Fernetičev (lekarna pri meji) ob 7.10 in od gledališča Prešeren (Boljunec) ob 7.30. Rabi veljavna osebna izkaznica. Za informacije pokličite tel. št. 333-1157815 (Ladi) ali 3397064120 (Milan). DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet v Bolgarijo od 2. do 9. avgusta. Ogledali si bomo veliko zanimivosti. Informacije in prijave na tel. 00386-70407923 ali dusan.pavlica@siol.net. "Z3 Obvestila BIOTERAPIJA V BAZOVICI (Bazovski dom, Ul. Gruden 72/1) - v juliju bodo srečanja v torek 9., sredo 10. in četrtek, 11. julija, od 17.00 do 19.00. Za informacije: tel. št. 040-226386 (Magda). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L Albero Azzurro, obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne, 16.00-18.00, ob sobotah 10.0012.00. Predvidene delavnice oblikovanja: Info: tel. št. 040-299099, pon-sob 8.00-13.00 - Igralni kotiček Palček. ŠD POLET obvešča, da se je začel tečaj kotalkanja namenjen otrokom do desetega leta starosti. Prijave ob ponedeljkih in petkih od 17. do 18. ure na Pikelcu pri Poletu, Repentaborska ulica 32 na Opčinah ali ob isti uri na telefonski številki 040-211758. Vabljeni. JEHOVE PRIČE obvešča, da bo zborovanje za slovenske vernike danes, 7. julija, od 9.20 do 15.40 v Celju, Dečkova 1, dvorana L1 na Celjskem sejmu. Vstop prost. OPENSKI MLADINSKI KROŽEK - SKD TABOR vabi na košarkarski turnir 3x3 danes, 7. julija, v Prosvetni dom na Op-činah. Informacije in vpisnina na FB-ju ali 338-5842368 (Niko) in 3403814625 (Matej). Pihalni orkester Ricmanje vabi na ZAKLJUČNI KONCERT PoLeTNÍ OpERNÍ VEČER... ÍN NE SAMO V petek, 12.7.2013, ob 21.00 na dvorišču hotela La Fontana v Ricmanjih Solista: sopran Monica Cesar, bariton Pierpaolo Cappuccilli Dirigent Aljoša Tavčar ki so pripomogli, da sta NABIRALNI AKCIJI otroških oblačil in hrane izredno dobro uspeli. ELIC-SINTESI Umetniška šola za otroke obvešča, da bo delavnica umetnosti in ustvarjalnosti v naravi z akademskim umetnikom Leonardom Calvom potekala od 8. do 11. julija ter od 15. do 18. julija, 10.00-11.30 na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b. Info na tel. 040774586 ali 333-4784293. JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata 10-dnevne jadralne tečaje na optimistih namenjene osnovnošolcem, ki znajo plavati. Poskrbljeno: jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka 9.00-17.00: 8.-19. julij; 22. ju-lij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. JUS MAVHINJE vljudno vabi, da se udeležite važnega srečanja glede vprašanja dostopa do mavhinjskega studenca, ki bo v prostorih bivše OŠ v Mavhinjah, pod šotorom, v ponedeljek, 8. julija, ob 20.30. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA skupaj z občino Trst organizira praznik otrok od 2. do 10. leta in njihove starše v Vili Sartorio v Ul. Strada di Fiume (vhod na Ul. Modiano 5). Predvidena je animacija, ki se bo vršila v torek, 9. julija, od 17.45 do 19. ure. V slučaju grdega vremena animacija odpade. Prost vstop. Info: 320-7431637, info@bambinieadulti.org. ali www.bambinieadulti.org. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal v torek, 9. julija, ob 20.30 v svojem sedežu na Doberdobski ulici št. 20/3. KMEČKA ZVEZA vabi na srečanje v sredo, 10. julija, ob 19. uri v sedežu Rajonskega sveta za Zahodni Kras na Pro-seku št.159, v zvezi s projektom za obnovo poti na proseškem Bregu. Na srečanju bosta predsednik Konzorcija za Bonifikacijo Soške doline Enzo Loren-zon in direktor Daniele Luis predstavila prisotnim celoten projekt in predvidene razlastitvene postopke. SZSO - TRŽAŠKI SKAVTI IN SKAVTI-NJE obveščajo, da si člani lahko nabavijo poletne kroje 10. in 18. julija, od 17. do 19. ure na sedežu, Ul. Risorta 3. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na zadnje srečanje v tej sezoni. Srečanje bo v znani gostilni na Kontovelu v četrtek, 11. julija, ob 18.30. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v četrtek, 11. julija, ob 18.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Bertokih (ob 21. uri). ČEBELARSKI KONZORCIJ POKRAJINE TRST obvešča vse čebelarje, da bo na sedežu, Repen št. 20, razdeljevanje zdravil 12. in 19. julija, od 17. do 19. ure; 26. julija pa bo odprt sedež z izvedencem. Na razpolago je tudi e-pošta: cons.apicoltoritrieste@gmail.com. OBČINA DEVIN NABREŽINA, v sodelovanju z Deželnim naravnim rezervatom Devinske stene in z Zavarovanim morskim območjem Miramare, vabi na naravoslovni izlet s čolnom od Rilke- Jutri slavita 25 let poroke Erika in Pavel Želimo vama veliko sreče, veselja in zdravja! Jan, Matjaž in Neža jeve pešpoti do Timave v soboto, 13. julija, popoldan. Na razpolago bo slovensko govoreči vodič. Izlet je brezplačen ter primeren za odrasle in družine. Rezervacije so obvezne in se sprejemajo, do zapolnitve razpoložljivih mest, do petka, 12. julija, s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka, 9.0012.00. Za informacije in rezervacije kličite na Urad za odnose z javnostmi Občine Devin Nabrežina, tel. 040-200824. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 7. do 14. septembra. Vse zadevne informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa o'pen bic in FIV 555. Od ponedeljka do petka 13.00-18.00: 15.19. julij; 29. julij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpis in info.: pon., sre. in pet. 9.00-13.00, sob. 16.00-18.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yccu-pa.org. ORATORIJA NA KONTOVELU v priredbi OMPZ Baraga bosta potekala od 15. do 19. julija in od 22. do 26. julija. Vodili ju bodo mladi, strokovno usposobljeni animatorji iz Slovenije. Orato-rijski program vsebuje vzgojno izobraževalne delavnice in igre. Vabljeni dijaki nižjih srednjih šol, učenci iz osnovne šole in otroci zadnjega letnika vrtca. Istočasno bo za študente in dijake višjih šol potekal praktični tečaj vodenja mladinskih skupin. Za udeležbo se javite čim prej pri sestri Angelini, tudi na tel. št. 347-9322123. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih 9.0012.00 ter ob sredah in petkih 18.0020.00; tel. 040-422696, info@tpkcntsi-rena.it; www.tpkcntsirena.it. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta od 8. do 16. ure. Zaradi dopusta pa bo zaprta od 29. julija do 9. avgusta. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 6. septembra po poletnem urniku (9.0013.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom. KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta. Prva izmena od 26. do 30. avgusta; druga od 2. do 6. septembra. Informacije in vpis na tel. 3406445370, karinmalalan@gmail.com. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE pod veščo roko mentorice Katje Lavrenčič bodo od 27. do 31. avgusta, v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem Rtiču. Če bi se še kdo zaželel priključiti ustvarjalni skupini in doživeti bogate ustvarjalne počitnice ob slovenski obali se lahko nemudoma prijavi na sedežu ZSKD, tel. 040-635626, info@zskd.org, www.zskd.org. Na voljo je še nekaj prostih mest. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah od ponedeljka, 2., do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). Informacije in prijave: Nastja 349-7597763 ali na info@cheerdancemillenium.com. Draga srebrnoporočenca Erika - Pavel, bodita dolgo, dolgo srečna, zdrava! Naj Bog nakloni vama še mnogo let, kot sta zvozila vseh teh 25 let! Iz srca Adriana, Boris Savi, Bruno prof. Priznanemu šolniku, dolgoletnemu članu našega pokrajinskega sveta . Robertu Petarosu, ob lepem življenjskem jubileju, iskreno čestita stranka Slovenska skupnost ¿i Čestitke VILMA in CLAUDIO praznujeta danes 40 let poroke. Obilo zdravja, zadovoljstva in medsebojnega razumevanja jima želimo mama Marija ter hčerki Katja z Martinom in Martina s Chri-stianom. Denise, Simon in mala Emily jima pošiljamo koš poljubčkov. Ob 40. obletnici poroke VILME in CLAUDIOTA jima želi vse najboljše in še mnogo medsebojnega razumevanja brat Sergij z družino. Na Pedagoškem liceju Slomšek sta uspešno zaključili študij tudi naši ANDREJA in ELINA. Čestitamo jima in želimo še veliko uspehov. Klapa dobre pustolovščine. Danes slavi rojstni dan naša prijateljica MARICA ŠUC. Veliko zdravja in dobre volje ji želita Meri in Romana. Andrej in Roberta sta starša postala, NINA ju bo od zdaj naprej razveseljevala! Z njima se veselimo, mali Nini pa želimo vso srečo v življenju, vsi od stare klape. Dobrodošla NINA! Komaj čakamo, da se bomo skupaj podili po open-skih travnikih in igriščih! Martina, Daniel in Peter. Srečnim Nikolaju, Karin in Ales-siu se je pridružil ERIK. Vso srečo jim želijo Dejan ter nonota Lidia in Miloš. Draga ERIKA in PAVEL! 25 letporoke je le prvi cilj. Čestitamo Vama in srečno naprej! Tamara, Marko, Andraž, Tjaša, Veronika in Anja S Poslovni oglasi 30-LETNP DEKLE, resno in pošteno, išče delo kot hišna pomočnica. Tel. 333-2499085 0 Mali oglasi 30-LETNO dekle išče delo kot hišna pomočnica, spremljevalka starejših oseb ali kot varuška otrok. Tel. št.: 328-4713479. DAJEM V NAJEM na novo, popolnoma opremljeno stanovanje, 60 kv.m., Ul. Set-tefontane: dnevna soba s kuhinjo, spalnica, kopalnica, shramba in veranda. Tel. št.: 339-1026752. IŠČEM delo kot hišna pomočnica - likanje. Tel. 040-2296004. LETOŠNJA MATURANTKA na klasičnem liceju nudi lekcije osnovnošolcem (vsi predmeti) ter srednješolcem in višješol-cem bienija (vsi humanistični predmeti in angleščina). Tel. št.: 340-7430160. PODARIMO simpatične mucke. Tel. št.: 040-568071. PRODAJAMO 15 kamnitih kraških stopnic. Tel. št.: 338-1182211. PRODAM dekliško narodno nošo, prilagodljivo za žensko, v odličnem stanju. Tel. št.: 333-5706864. PRODAM mizo iz masivnega lesa, z merami 3,20x1,00, debelost lesa 8 cm, primerna za taverno. Pokličite ob uri kosila tel. št.: 349-5030471. PRODAM kamper, motorhome laika, letnik '91, opremljen z vsemi dodatki. Tel. št.: 333-4872311. PRODAM knjige od 1. do 5. letnika zavoda J. Štefana, oddelek za mehaniko. Tel. št.: 040-214537 (v večernih urah). PRODAM, samo ljubiteljem živali, štiri simpatične osličke. Pokličite tel. št.: 0402070123 ali 339-2622683 ali 338-8961853. ^ Turistične kmetije PRI KAMNARJEVIH - biodina-mična kmetija v Volčjem Gradu pri Komnu vabi danes od 12.00 do 21.00 na obisk lastnega vinotoča. Degustacija domačega narezka, kraških slaščic in vina. Tel.: 00386 5 7668245 00386 40 644121 H Osmice BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci. Tel. št.: 040-229199. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-220605. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. Vabljeni. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. št.: 040-299806. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je odprla Sidonija v Medjivasi št. 10. Tel. št.: 040-208987. OSMICO je v Slivnem odprl Iztok. Tel. št.: 040-200634. TOMAŽ METLIKA - Žpanov vabi na osmico v Bazovico 32, Tel. št.: 040226386. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. Loterija 6. julija 2013 Bari 87 49 03 46 81 Cagliari 57 78 82 28 01 Firence 41 56 76 51 74 Genova 41 48 08 51 74 Milan 34 77 41 05 55 Neapelj 73 11 38 53 17 Palermo 16 66 57 50 40 Rim 46 60 55 71 33 Turin 84 31 33 45 27 Benetke 23 48 03 42 02 Nazionale 89 61 52 48 58 St. 81 4 9 24 64 74 76 jolly40 Nagradni sklad 2.015.383,55 € noben dobitnik s 6 točkami Jackpot --€ noben dobitnik s 5+1 točkami -- € 12 dobitnikov s 5 točkami 25.192,30 € 1.257 dobitnikov s 4 točkami 241,94 € 41.081 dobitnikov s 3 točkami 14,76 € Superstar 89 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 1 dobitnik s 4 točkami 24.194,0 € 173 dobitnikov s 3 točkami 1.476,00 € 2.683 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.573 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 35.464 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € RUBRIKE Nedelja, 7. julija 2013 9 NA ČELU ODPRAVE SLOVENSKI ARHEOLOG DR. IVAN ŠPRAJC Džungla je skrivala maj evsko mesto Te dni so spletne strani polne poročil o odkritju majevskega mesta, ki ga je več stoletij prekrivala gosta džungla mehiškega Jukatana. Ta veliki mehiški polotok namreč skriva še mnogo arheoloških nahajališč, ki so v obdobju od 200 do 900 n.št. bila cvetoča mesta ure-jenenih in visoko civiliziranih plemen Maja. Iz še ne povsem razvozlanih ugank, s katerimi si belijo glave arheologi z vsega sveta, je iz še ne povsem znanih vzrokov ta kultura iznenada izumrla. Velika mesta in druge naselbine so prebivalci zapustili v 9. in 10. stoletju, njihove izjemne zgradbe z visokimi piramidami vred pa je pogoltnil tropski gozd in jih ohranil do današnjih dni. Arheologi in drugi raziskovalci kulture Maja so v zadnjih desetletjih našli veliko teh pozabljenih mest, pred nekaj dnevi pa so našli verjetno eno največjih naselbin v tropski in nedostopni džungli južnega Jukatana, v deželi Campeche, ki meji z Gvatemalo in ji pravijo tudi Kalakmulska biosfera. Najbolj zanimivo pri vsem tem pa je dejstvo, da je bil na čelu te mednarodne odprave slovenski arheolog in raziskovalec dr. Ivan Šprajc, ki sodi v sam vrh poznavalcev zapletene in skrivnostne kulture Majev. Na spletnih straneh v španskem, angleškem, pa tudi italijanskem jeziku najdemo veliko poročil o tej najbi in vsa po vrsti poudarjajo znanje, vztrajnost in dolgoletna prizadevanja slovenskega arheologa in njegove ekipe pri iskanju igubljenih mest v neprehodnih džunglah Jukatana. Po prvih poročilih iz Mehike naj bi pri tem najdišču šlo za dokaj veliko mesto, ki je bilo naseljeno med 600 in 900 po n. št. Mesto se razprostira na območju 22 hektarov, po odkritju pa su mu arheologi dali ime Chaktun, ki v jeziku Majev pomeni "Rdeči ali tudi veliki kamen". To bržčas ni bilo izvirno ime mesta, kajti vsa imena so izginila s prebivalci vred pred mnogimi stoletji. Vsa imena nahajališč so sad poimenovanj arheologov-najditeljev. Raziskave na Jukatanu finansira ameriška National Geografic Society ter slovenske in avstrijske strokovne ustanove. Izjemno odkritje so omogočili letalski stereoskopski foto posnetki, ki so jih kasneje temeljito proučili in zaslutili, da se pod gosto zeleno pre- Dr. Ivan Šprajc med predavanjem v goriškem Kulturnem domu bumbaca progo skriva izgubljeno mesto. Trenutno še skopa poročila iz Mehike prinašajo odtenke odkritega najdišča iz katerih je razbrati, da so bile najdene stele in oltarji z napisi in okraski, do 23 m visoke piramide, trgi, igrišča za majev-ski šport "pelota', skulpture in bivalne zgradbe. Raziskave spadajo v širši projekt iz leta 1996, ki se ukvarja s kakimi 80 najdišči majevskih naselbin. Dr. Ivan Šprajc je znan tudi pri nas v zamejstvu. Pred nekaj leti je razstavo o kulturi Majev gostil goriški Kulturni dom, dr. Šprajc pa je imel nadvse zanimivo in dobro obiskano predavanje o tem mehiškem predkolumbov-skem narodu. Ob tisti priložnosti je slovenski "Indiana Jones" predstavil tudi knjigo z naslovom "Izgubljena mesta', ki na berljiv in dopadljiv način opiše delo arheologa v tistem neprijaznem okolju. Radio Trst/a je takrat posnel tudi daljši radijski zapis z dr. Ivanom Šprajcem. V naslednjih tednih bomo najbrž izvedeli še mnogo več o tej najdbi, ki jo v strokovnih krogih imajo za izjemno. Vili Prinčič POD ZELENO STREHO Ledeno podstrešje ali razgreta mansarda? Barbara Žetko Večkrat smo prepričani, da dobro poznamo svoje mesto, v resnici pa, predvsem ko hitimo po mestnem središču, sploh ne opazimo stavb in se nam po navadi tako mudi, da edino, na kar smo pozorni, je naša zape-stna ura. Ko se peljemo z avtomobilom, pazimo predvsem na promet in semaforje, če pa gremo peš, le redkokdaj obrnemo oči navzgor, saj v glavnem buljimo samo v pločnike, v najboljših primerih gledamo izložbe. Če pa bi nas nekdo vprašal, kakšne so stavbe, ki se v mestnem središču vrstijo druga ob drugi, koliko so visoke in v kakšnem stanju so, bi verjetno večina izmed nas ne znala odgovoriti. Ta naša raztresenost nam tudi onemogoča, da si postavljamo vprašanja o tem, kaj se pravzaprav skriva v teh zgradbah. Mnogi ne znamo razbirati fasad in ne vemo, kaj pomenijo različna velikost oken, kje in zakaj so postavljeni balkoni ali razne dekoracije in podobno. Ali pa enostavno nismo še nikoli na to pomislili, saj je v resnici arhitekturni jezik, ki so ga uporabljali v prejšnjih stoletjih, povsem razumljiv. Zasnova tlorisov in posledično tudi kompozicija fasad še danes pričajo o vrednosti, ki so jo imela stanovanja v preteklosti, oziroma o pomembnosti družin, ki so v njih živele. Premožnejši sloji prebivalstva so si lahko privoščili domove v nižjih nadstropjih, saj stavbe niso imele dvigala in že razlika v eni sami etaži je pomenila dodatne štiri metre, ki so jih morali prehoditi prav vsi, tudi bolni ali onemogli in starejše osebe. Poleg tega so bila nižja stanovanja pozimi toplejša. Celo za te so bile peči na drva pravo razkošje in si sploh ne moren predstavljati, kako je bilo na podstrešjih, ko je skozi špranje lesene strehe pihala mrzla burja. Zato ni čudno, če so podstrešja uporabljali le kot izredno skromna bivališča za revnejše sloje prebivalstva ali samo kot skladišča. Danes se je stanje povsem spremenilo in nihče ne želi živeti v manj osvetljenih in zaradi prometa hrupnejših stanovanjih v nižjih nadstropjih. Dvigala so namestili v večini starejših zgradb. Nekatere izmed teh stavb so popolnoma obnovili, v drugih pa so izkoristili podstrešja in iz teh uredili udobne, osvetljene in na tržišču zelo zaželene mansarde. Z novimi gradbenimi tehnikami, z namestitvijo strešnih oken in z večjimi debelinami izolacije je postalo bivanje v podstrešnih prostorih skozi vse leto zelo prijetno, čeprav je razpon med nizkimi temperaturami pozimi in visokimi poleti vse večji in čeprav je naše telo izgubilo tisto prilagodljivost do okolja, ki jo je imelo še do pred šestdesetimi leti. Tedaj še nismo bili navajeni na enakomerne notranje temperature, ki nam jih zdaj nudijo sodobni ogrevalni sistemi. Tudi klimatske naprave, ki smo jih morali še pred leti nujno uporabljati, da bi se poleti ne skuhali zaradi prehude vročine, so marsikje danes postale nepotrebne, kar predstavlja gotovo velik korak naprej pri doseganju boljšega počutja in pri ohranjanju zdravja. Predvsem uporabljanje naravnih izolacijskih materialov na osnovi lesa, kot so lesna vlakna, celulozni ali lesni kosmiči, prinaša velike prednosti v primerjavi z drugimi izolacijami, kot je npr. steklena ali kamena volna. Specifična toplota in gostota slednjih sta namreč izrazito nižji kot pri prvih, čeprav je toplotna prevodnost več ali manj enaka. To pomeni, da lesne izolacije veliko počasneje prepuščajo toploto. Poleti torej toplota čez dan ne prodre v notranjost, pozimi pa se prostori ne ohladijo prehitro, tudi če ponoči ne ogrevamo. To hitrost prehoda skozi material imenujemo fazni zamik, ki ga moramo upoštevati predvsem v takih krajih, kjer so poletja vroča in soparna. Faznemu zamiku posvečamo žal še vedno premalo pozornosti, v resnici je prav to ključ, ki ga moramo upoštevati, če se želimo izogniti uporabi klimatskih naprav v mansardah, in ne sami v njih. Nočem na tehničen in kompliciran način opisati, kaj sploh je fazni zamik, vendar menim, da je nujno vsaj na kratko obrazložiti, kako toplota poleti prehaja skozi ovoj iz zunanjosti v notranjost. Sprememba temperature v štiriindvajsetih urah sledi sinusni krivulji, kar pomeni, da je temperatura najnižja v zgodnjih jutranjih urah, se nato postopoma dviga, doseže vrhunec enkrat popoldne in nato počasi upada. Če je fazni zamik kratek, bo toplota že po nekaj urah prešla skozi izolacijo, če pa je ta daljši od enajstih ali dvanajstih ur, bo toplota začela prehajati v notranjost šele zvečer po sončnem zahodu, ko se bo zunanja temperatura že začela nižati. Takrat pa se bo toplotni tok obrnil in bo torej v mansardi ostala temperatura relativno nizka. Še nekaj je vredno poudariti: okna morajo nujno ostati čez dan zaprta, saj bomo le na tak način zagotovili, da se temperatura v mansardi ne dvigne. V nasprotnem primeru nam ne bo izolacija prav veliko pomagala. Okna imajo isto funkcijo poleti kot pozimi, saj ne dovoljujejo, da bi toplota prehajala iz zunanjosti v notranjost oziroma obratno. Če bomo torej izolirali našo streho s petnajstimi, dvajsetimi ali celo petindvajsetimi centimetri primernega materiala in če bomo prezračevali man-sardo samo ponoči, bomo v njej udobno živeli skozi vse leto. Vem, da imajo nekateri občutek utesnjenosti, če držijo čez dan zaprta okna, toda poskusite jih na začetku poletne vročine samo za en teden zapreti najkasneje ob desetih zjutraj in jih odpeti, ko se sonce skrije za obzorjem. Presenečeni boste, kako se temperatura ohrani zmerna in kako prijetno je živeti v na primeren način izkoriščenem podstrešnem prostoru. To je še en dokaz, da lahko inovacija in novosti v gradbeni tehnologiji korenito vplivajo na razvoj mesta, grajenega okolja in ne nazadnje tudi na naše bivalne navade. Večkrat se pritožujemo nad sedanjim življenjskim stanjem. Mar ne bi enkrat bili pozorni tudi na pozitivne spremembe, ki jih prinaša čas? Ali bi še vedno radi živeli v petem nadstropju brez dvigala, v neizoliranem podstrešju? 10 Nedelja, 7. julija 2013 NEDELJSKE TEME / Na kongresu zveze manjšin FUEN v Brixnu osrednja pozornost namenjena vlogi manjšin v Evropi Predsednik Hans Heinrich Hansen: »Manjšine poosebljamo raznolikost evropske enotnosti« CITOYEN N*5 CVno™ KOmCcK Letošnji, že 58. kongres zveze evropskih narodnosti FUEN je potekal na Juž-notirolskem, v Brixnu, ki je nedvomno zibelka južno-tirolskega gibanja, kraja, odkoder prihaja vrsta najvidnejših predstavnikov južnotirolske ljudske stranke SVP, vključno s predsednikom bocenske pokrajine Luisom Durnwal-derjem in evropskim poslancem Herbertom Dorfmannom. Odločitev, da Južni Tirolci organizirajo ta kongres, je nedvomno vezena s koncem Durn-walderjevega mandata, ki letos ne bo več kandidiral in ki je bil osrednji govornik tega kongresa, s posegom (katerega glavne poudarke ločeno objavljamo), ki je nekako povzel njegove misli in njegovo večdesetletno delo za uveljavljanje južnotirolske avtonomije. Več kot 200 udeležencem letošnjega kongresa sta uvodoma spregovorila predsednik zveze FUEN Hans Heinrich Hansen in podpredsednica Marta Stokker, sama predstavnica Južne Tirolske, saj je deželna odbornica pristojna za manjšine. Stokkerjeva se je osredotočila pri vlogi, ki jo je imela Južnotirolska ljudska stranka pri zvezi FUEN, katere članica je vse od začetka. Predstavnik te stranke, senator Karl Mitter-dorfer, je bil dvakrat predsednik zveze FUEN, prvič od leta 1977 do leta 1981, drugič pa od leta 1990 do leta 1994. »V Evropskerm parlamentu pa je bila Južnpotoirolska ljudske stranka vseskozi zelo aktivna v prizadevanjih za pravice manjšin,« je še poudarila Stokkerjeva, ki se je zaustavila predvsem pri delu, ki ga je opravil evropski poslanec Michl Ebner. Njemu je namreč uspelo pripraviti pomembno resolucijo, ki poziva Evropsko unijo h konkretni zaščiti manjšin; to resolucijo je Evropski parlament sprejel z dvotretjinsko večino, kar je izreden dosežek. »Skrb za manjšine je v srcu Juž-notirolske ljudske stranke, ne samo zato, ker smo mi sami manjšina, ampak tudi iz solidarnosti do drugih manjšin,« je še dejala Marta Stokker. Deželna odbornica za manjšine je z zadovoljstvom ugotovila, da so na letošnjem kongresu sodelovali predstavniki več kot 30 manjšin z vse Evrope; še posebej pa je pozdravila izrednega gosta, dolgoletnega predsednika Katalonije Jordija Pujola, nato pa še zunanjega ministra Ferskih otokov Sigmundura Isfelda, predsednika Demokratične stranke Madžarov v Romuniji Hunorja Kelemena in predstavnico nemških manjšin v Rusiji Tatjano Smirnovo, ki so s svojimi referati obogatili razpravo na kongresu. Predsednik zveze FUEN Hans Heinrich Hansen je v svojem nagovoru uvodoma spregovoril o vlogi manjšin v Evropi. »Mi, manjšine, poosebljamo raznolikost evropske enotnosti,« je dejal. Zato manjšine zaslužijo večjo pozornost, torej ovrednotenje dela, ki ga opravljajo v interesu Evrope. To pa lahko dosežejo samo, če so med seboj povezane in državljanska pobuda z zbiranjem milijona podpisov, za katero je dal pobudo FUEN, je najboljši način, da dokažejo svojo povezanost. Tu je Hansen z veseljem ugotovil zavzetost Južne Tirolske za to pobudo in tudi osebno željo predsednika Durnwalderja, da bi pobudo predstavili prav v tej deželi; Durnwalderju je izrecno priznal zavzetost za zaščito drugih manjšin, torej solidarnost, ki jo je Južna Tirolska vedno izkazovala šibkejšim. Pokrajinski odbornik za ladinsko šolstvo in kulturo Florian Mussner je predstavil svojo manjšino: poudaril je, Pod naslovom Visoki gostje na otvoritvenem zasedanju kongresa FUEN v Brixnu da avtonomija omogoča Južni Tirolski, da dobro skrbi tudi za ladinsko skupnost. Dejal je, da je za ladinsko manjšino še posebej pomembno sodelovanje z nemško govorečo skupnostjo na Južnem Tirolskem, ker skupaj uvelja- vljajo posebne zaščitne mehanizme. To sodelovanje je označil kot koristen vzorec tudi za druge manjšine v Evropi. Sicer pa je bila osrednja točka letošnjega kongresa prav predstavitev pobude Milijon podpisov za raznoli- kost v Evropi. Podpise bodo predvidoma začeli zbirati jeseni, kampanja za zbiranje podpisov pa bo sovpadala s kampanjo za volitve za Evropski parlament. Sicer pa so na kongresu sprejeli tudi sklepno deklaracijo, ki vsebu- je zahteve manjšin v zvezi s pravico do zastopanosti v izvoljenih telesih, z jezikom in kulturo, z regionalno politiko, s sredstvi obveščanja, s prepovedjo diskriminacije, z vprašanji državljanstva in s politiko do Romov. Luis Durnwalder o težki poti Južnih Tirolcev za dosego avtonomije in visoke stopnje razvoja Luis Durnwalder je zelo poznano ime. Je trenutno v Italiji politik z najdaljšim stažem, kar 24 let je neprekinjeno predsednik bocenske pokrajine oziroma južnotirolske pokrajinske vlade, prej je bil dva mandata odbornik. Sedaj se umika iz aktivne politike in na prihodnjih volitvah ne bo več kandidiral. Zato je bil njegov govor, govoril je dobrih 45 minut, nekakšen zgodovinski pregled Južne Tirolske. Ne kot dediščina svojemu nasledniku, o katerem pravi, da mu noče dati nobenega nasveta, ker tudi njemu prejšnji predsednik Silvius Ma-gnago ni dal nobenih nasvetov, češ, vsakdo mora sam oblikovati svojo politično pot. »Evropa je lepa, ker je tako raznolika,« je svoj poseg začel Durnwal-der in že s tem nakazal, da je bila vsa južnotirolska politika usmerjena v promocijo njene različnosti, njenih posebnosti. Manjšine imajo veliko skupnega, nekatere so manjše, druge so večje, vsaka ima svoj model in svojo stvarnost. Južna Tirolska je oblikovala svoj model, ki ga ni mogoče prenašati v druge manjšinske regije, je pa to zagotovo model, ki zagotavlja razvoj in napredek vsega prebivalstva. Sicer pa je Durnwalder začel z nekaj zgodovinskimi podatki iz časa, ko je po prvi svetovni vojni Južna Tirolska pripadla Italiji. »Prišli smo v Italijo, ko v tej državi demokracija ni bila doma,« je poudaril in opozoril na fašistično raznarodovalno politiko, prepoved nemškega tiska, zapiranje nemških šol in sistematično asimilacijo, vključno s množičnem priseljevanjem Italijanov. »Vendar ljudem lahko vse prepoveš, ne moreš pa jim odvzeti tradicij, kulture in jezika,« je opozoril Durnwalder, ki je tudi vztrajnosti Južnih Tirolcev pripisal zloglasni sporazum med Hitlerjem in Mussolinijem, katerega namen je bil, da vse južnoti-rolske Nemce preselijo na ozemlje, ki Južnotirolski predsednik Luis Durnwalder je bilo sestavni del Tretjega rajha. Po drugi svetovni vojni je bilo veliko govora o samoodločbi in tu je bilo zelo pomembno zadržanje Avstrije, ki je to vprašanje postavila v Združenih narodih in s tem prisilila Italijo za pogajalsko mizo. Tako je sredi prišlo do sporazuma De Gasperi Gruber, ki je Južni Tirolski priznal avtonomijo. »Vendar je bil De Gasperi zelo premeten politik in je Južni Tirolski pridružil Tridentinsko. Rezultat je bil, da so bili v tako sestavljeni deželi Nemci v manjšini, kar je pomenilo, da niso imeli prave avtonomije,« je dejal predsednik južnotirolske pokrajinske vlade. Začela so se dolgotrajna pogajanja, Avstrija je v tem času pritiskala in leta 1962 je bil sklenjen sporazum, po katerem je bocenska pokrajina prejela avtonomijo in država ji je prepustila pristojnost na 137 področjih. Južna Tirolska je pri snovanju svoje politike poslej izhajala iz stališča, da različnost ni problem, je vrednota, je obogatitev za celotno državo. Za Italijo pa je bilo južnotirolsko vprašanje predvsem mednarodna zadeva in šele leta 1992 je Južna Tirolska pridobila vse pristojnosti, ki jih je ustavi zakon določil trideset let prej. Danes je Južna Tirolska po BDP na prebivalstva 19. Regija v Evropi, po kakovosti življenja pa na prvem mestu. To je velik dosežek, ki koristi vsem prebivalcem. Dejavnosti na Južnem Tirolskem so tesno povezane med seboj. Kmetijstvo je pomembna dejavnost, ker Južna Tirolska proizvaja hrano, obenem pa kmetje skrbijo za urejenost naravnega okolja. To je zelo važno za turizem, kajti Južno Tirolske vsako leto obišče po 6 milijonov turistov, ki si želijo dobre domače hrane in tudi ure- jenega okolja. Turizem potrebuje tudi infrastrukture, urejene ceste, vodovode, kanalizacijo, kolesarske steze. Za to skrbi pokrajinska vlada. Veliko pozornost namenja tudi mladim. Otroškim vrtcem, šolam, višjemu in visokemu izobraževanju, pa seveda jezikom. Vsi trije jeziki, poleg italijanščine in nemščine še ladinšči-na, so uradni jeziki, na razpolago javnosti v vseh javnih uradih, kar daje Južni Tirolski podobo dejanske dvojezi-čnosti. V pristojnosti države ostajajo tako zunanja politika, vojska, in policija, »ampak policisti, ki delujejo na našem ozemlju obvladajo oba jezika«. Model, ki je požel veliko odobravanja, kajti predstavniki drugih 39 evropskih manjšin, ki so bile zastopane na kongresu evropske manjšinske zveze FUEN v Brixnu, lahko o taki zaščiti samo sanjajo. KMETIJSTVO Nedelja, 7. julija 2013 1 1 Pečkarji Podajamo pregled pogosteje prisotnih bolezni in škodljivcev na sadnih vrstah, ki so pri nas najbolj razširjene. V prvem delu bomo prikazali posege za varstvo pečkarjev, prihodnjič v drugem delu pa koščičarjev. Koristnike napotkov opozarjamo, naj opravijo škropilne posege le v primerih škode, ki jih opravičuje. Za varstvo navajamo le nekaj učinkovin fitofarmacevtskih sredstev in njihovih komercialnih imen. Razpoložljiva pa so še druga nič manj učinkovita sredstva. Porabniki naj pazljivo preverijo na nalepki, če so učinkovita za zatiranje škodljivcec ali bolezni prisotnih na njihovih sadnih drevesih. JABLANE: Bolezni: Jablanov škrlup (Venturia inaequalis): znaki prisotnosti glivice se kažejo kot mastne olivno zelene žametaste pege na listju. Glivica okužuje tudi plodove, na kateri se okužba kaže kot krastave pege, ki kasneje razpokajo. Glede na veliko škodo, ki jo glivica lahko povzroči, ji je treba nameniti posebno pozornost. Sredstva za zatiranje: Penkonazol (Wind), Tebukonazol (Folicur WG, Do-mark 40WG), Tetrakonazol (Concorde 40WG), Dodina (Dodina 65WG), Man-kozeb (Dithane M, Nospor, ipd). Za biološko zatiranje uporabljamo bakrena sredstva. Jablanova plesen (Podosphaera leucotricha): Tudi ta plesen je zelo nevarna glivična bolezen, ki se pojavi v tem času na listih in poganjkih, na katerih opazimo moknato belkasto prevleko. Uporabljamo sredstva, ki vsebujejo Penkonazol, Tebukonazol in Tetra-konazol, že navedena za jablanov škrlub ter Bupirimate (Nimrod 250), Quinoxi-fen (Arius). Za ekološko zatiranje uporabljamo močljivo žveplo. Škodljivci: Listne uši (Aphis pomi ipd): jablane napada več vrst listnih uši, ki so zlasti v toplih letih zelo škodljive, zato so po navadi upravičeni posegi proti njim. Za zatiranje uspešno uporabljamo Imi-dakoprid (Confidor), Acetamiprid (Epik), Tiametoksam (Actara 25WG), Deltametrin (Decis). Biološko zatiranje opravimo z Azadarktino (Oicos). Jabolčni zavijač (Carpocapsa po-monella): povzroča tako imenovano črvivost jabolk in spada med najbolj razširjene škodljivce jablan. Proti njemu uporabljamo Klorpirifos (Dursban 75WG), Fosmet (Faster 200EC, Spider kill), Tiakloprid (Calipso). Za ekološko zatiranje uporabljamo Spinosad (Success ali Laser) ali Granulo-virus (Madex in Virgo), Flufenoxuron (Colosseo) in Te-bufenozide (Mimic). Rdeča sadna pršica (Panonychus ulmi): spada med najhujše škodljivce jablan. Pojavnost je odvisna od vremenskih razmer. Opazimo jo lahko s prostim očesom na spodnji strani listov. Varstvo: Exitiazox (Spider kill, Nis-sorun), Fenazaquin (Pride 200 SC), Pi-ridaben (Nexter). Za ekološko zatiranje uporabljamo poletno mineralno olje. HRUŠKE Bolezni: Hrušev škrlup (Venturia piryna): Tudi pri tem škrlupu opazimo pege na listju ter na mladih plodičih, ki so zaradi krast močno izmaličeni in raz-pokani. Uporabljamo sredstva navedena za jablanov škrlup. V SREDO Bakterijski ožig (Erwinia amylo-vora): V primeru napada te nevarne bolezni, odstranimo okužene dele, ter opravimo poseg z bakrovimi pripravki, kar velja tudi za biološko zatiranje. Škodljivci: Hrušev zavijač (Carpocapsa po-monella): Uporabljamo sredstva že navedena za zatiranje jablanovega zavija-ča. Hruševa bolšica (Cacopsyilla pyri): ob močnejših napadih povzroča ta bol-šica kot tudi ostale zmanjšanje količine in kakovosti pridelka, zato jih ne gre podcenjevati. Uspešno jo zatiramo, kot tudi ostale bolšice, z mineralnim oljem ali mešanico Abamektina in mineralnega olja. Hruševa uš (Dysapsis Pyiri): zatiramo jih s sredstvi navedenimi za listne uši. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB STROKOVNI NASVETI V juliju ohraniti pozornost do bolezni Rastline v mesecu juliju nekoliko upočasnijo rast, počasneje rastejo tudi pleveli. Vsekakor moramo biti nanje, tako kot tudi na bolezni in škodljivce, še vedno pozorni. Veliko dela imamo tudi z zalivanjem in s pobiranjem pridelkov. VINOGRAD - Nadaljujemo s plitvim obdelovanjem tal, mulčenjem ali košnjo. Škropljenje proti peronospori in oidiju je v juliju še vedno glavna skrb. Če škropimo s siste-miki, to storimo še enkrat takoj po cvetenju, bodisi proti peronospori kot proti oidiju. Kmetovalci pa, ki sledijo biološkemu programu varstva, morajo proti peronospori škropiti z bakrovimi pripravki, ko trta odcveti, proti oidiju pa z žveplom. V času, preden se grozd strne, je slednji najbolj občutljiv na napad botritisa. To je še posebno važno pri sortah, ki imajo strnjen grozd, kot na primer sauvignon ali chardonnay. O tem, ali je treba škropiti, in tudi o podrobnostih škropljenja je najbolje, da se posvetujemo s svetovalno službo. Že nekaj let je tudi v tržaški pokrajini obvezno škropljenje proti ameriškemu škržatku, ki prenaša zelo nevarno bolezen zlato trsno rumenico. Po navadi škropimo na začetku julija. Glede podrobnosti tega posega v letošnjem letu je najbolje, da sledimo nasvetom strokovne službe. V slučaju pomanjkanja magnezija v prejšnjih letih trte foliarno gnojimo. Sredstvo, ki vsebuje magnezij, dodamo škropilni mešanici. Škropljenje po potrebi ponovimo po 15 -20 dneh. Prav tako ukrepamo v primeu pomanjkanja železa. V slučaju, da opazimo na kaki rastlini bolezenske znake kapi vinske trte, jo označimo. Pozimi bomo rastlino obrezali posebej, da ne bi bolezni prenesli na zdrave trte. Če je rastlina precej bolna, pa jo bomo pozimi odstranili. Čas je, da opravimo razne gojitvene posege, kot so vršičkanje, povezovanje mladic in odstranjevanje zalistnikov. Pri vseh teh opravilih moramo paziti, da vzpostavimo pravilno razmerje med površino listov in težo grozdja. Približno v času, ko grozd menjuje barvo, grozdiče po potrebi redčimo. Večkrat je to opravilo potrebno tudi v mladih vinogradih. OLJČNI NASAD - Na začetku meseca je možen napad oljčnega molja. Škodljivec ima veliko število naravnih sovražnikov, zato je najbolje, da ukrepamo, ko je to res potrebno in le, če oljčni molj preseže prag škodljivosti, ki ga ugotavljamo s pomočjo ferormonskih vab. Priporočljivi so pripravki na podlagi bakterije Bacillus thuringiensis. O tem je najbolje, da se posvetujemo s svetovalno službo. V juliju se lahko pojavi prva generacija oljčne muhe. Razen v izjemnih letinah škropljenje proti prvi generaciji v tem času ni potrebno. Lahko pa sedaj nekoliko omejimo prisotnost odraslih muh tako, da postavimo, po možnosti na vsako drevo, rumene ploščice z lepilom. Oljčni nasad plitvo obdelujemo ali kosimo. Obdelane površine lažje prenesejo sušo kot zatravljene. Pod mladimi, komaj sajenimi oljkami naj bo zemlja vedno obdelana. SADOVNJAK - Tudi v sadovnjaku nadaljujemo z oskrbo tal. Sedaj zorijo zgodnje sorte marelic, breskev in hrušk. Koščičarje za domačo uporabo poberemo popolnoma zrele, da okusimo vso njihovo značilno aromo. Na jablani se na začetku julija lahko pojavi druga generacija jabolčnega zavijača. V primeru, da je ta škodljivec prisoten, škropimo jablano s pripravki na podlagi fenitrotiona, fosalona, diazinona. ZELENJADNI VRT - V juliju pobiramo radič, solato, krompir, česen, čebulo in druge vrtnine. Začnemo tudi s pobiranjem paradižnika, bučk, kumar in ostalih plodovk. Čas je, da sejemo sladki komarček, rdeči radič, endivijo, peso, por, pozno solato in kapusni-ce. Pri paradižniku kontroliramo, da je opora dovolj močna. Rastlino sproti povezujemo ter odstranjujemo zalistnike. Ob sušnem vremenu stalno zalivamo. Najbolje je, da to storimo zjutraj. Ko zalivamo, moramo pri nekaterih rastlinah, kot na primer pri paradižniku, paziti, da ne močimo listov, da ne bi na ta način širili glivičnih bolezni. Po morebitnem dežju gredice okopljemo, da ohranimo vlago v tleh. Pogosto plitvo okopava-nje namreč v veliki meri nadomesti zalivanje. V primeru, da toča prizadene zelenjadni-ce, a tudi sadno drevje in trte, škropimo s pripravki na podlagi bakrovega oksiklorura. To lahko storimo le, če je do pobiranja še vsaj 20 dni časa. Škropljenje moramo opraviti v teku 48 ur po toči. OKRASNI VRT - Pelargonije redno zalivamo zjutraj ali zvečer, v vročih dneh vsak dan. V primeru hude vročine rastline zavarujemo in stalno pazimo, da imajo vedno dovolj vode. Stalno odstranjujemo odcvetelo cvetje vrtnic in drugih cvetic z večjimi cvetovi. Magda Šturman Srečanje o proseškem bregu Rajonski svet za Zahodni Kras prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo in Konzorcijem za Bonifikacijo Soške doline srečanje v zvezi s projektom, ki zadeva obnovo in ureditev poti na proseškem bregu. Na srečanju bosta predsednik Konzorcija Enzo Lorenzon in direktor Daniele Luis predstavila prisotnim celoten projekt in predvidene razlastitvene postopke, ki so potrebni za izvedbo projekta. Kmečka zveza vabi vse zainteresirane lastnike zemljišč, da se udeležijo srečanja, ki bo v sredo 10. julija ob 19. uri na sedežu Rajonskega sveta za Zahodni Kras na Proseku št. 159. POZIV KMEČKE ZVEZE Zatiranje ameriškega škržatka je obvezno za vse vinogradnike! Vabimo vinogradnike, naj opravijo obvezni zatiralni škropilni poseg proti ameriškemu škržatku, ker s tem zavarujejo svoje vinograde in preprečijo širjenje okužbe s fito-plazmo, ki jo škržatek prenaša na perzistenten način, ker ostane kužen celo življensko dobo. Za vinogradnike, ki ne opravijo obveznega tretiranja, so predvidene administrativne sankcije. Ne glede na to pa opozarjamo imetnike nasadov, da je zatiranje ameriškega škržatka pri varstvu trte v tem času neodložljiva prioriteta. Zlata trsna rumenica povzroča namreč veliko gospodarsko škodo, zlasti pri pridelavi grozdja. Primerov okužbe na tržaškem sicer nismo zabeležili je pa zelo zaskrbljujoče število škržatkov, ki hitro raste iz leta v leto in med katerimi bi lahko bili okuženi primerki. Deželna služba za varstvo rastlin si bo s sodelovanjem svetovalne službe Kmečke zveze v prihodnjih tednih ogledala čim večje število vinogradov. Čas zatiranja zgodnjih razvojnih štadijev (linčink in nimf) je že mimo, zato bomo usmerili škropilne posege v zatiranje odraslih žuželk (imago). Za tretiranje odrasle žuželke svetuje Deželna služba za varstvo rastlin uporabo fitofarmacevtskih sredstev na podlagi ene izmed sledečih učinkovin, za katere navajamo v oklepaju nekaj komercialnih imen: CLORPIRIFOS - METIL (Cleaner, Etifos, Ku-kar 22, Reldan 22 ipd.), CLORPIRIFOS (Dursban 75 WG), ETO-FENPROX (Trebon), TIAMETOXAM (Actara 25 WG), sredstva na podlagi PIRETRINA (Piretro verde, Biopiren Plus, Pirecap). Na osnovi dosedanjih opazovanj je treba škorpilni poseg izvršiti od 3. do 15. julija. Kdor uporablja sredstva na osnovi piretrina, naj upošteva sledeča navodila Deželne službe za varstvo rastlin: škropilni poseg naj opravi v poznih popoldanskih urah; če je število prisotnih škržatkov visoko, je bolje, če škropljenje s tem sredstvom ponovi; naj ne meša sredstev na podlagi piretrina z bakrenimi, ki so lužnata. V vinogradih, kjer je prisotno visoko število škržatkov se, poleg prvega, priporoča, neglede na uporabljeno sredstvo, še en škropilni poseg približno 10 dni po prvem. Potrebo po drugem posegu je bolje, da preveri deželni strokovnjak službe za varstvo rastlin izvedenec Giulio Franco, dosegljiv na številki 335-7044242. Vabimo vse vinogradnike, da se, ne glede na obseg svojih vinogradov, strogo držijo navodil v zvezi z ukrepi proti širjenju trsne rumenice, tako kar zadeva uporabljiva sredstva kot čas škropljenja. V primeru bolezenskih znamenj trsne rumenice so imetniki trte dolžni o tem obvestiti strokovnjaka službe za varstvo rastlin. Če slednji potrdi, da je trta okužena z zlato trsno rumenico, je treba okužene restline uničiti. Če njihovo število presega 25% prisotnih trsov v vinogradu, je treba uničiti celoten vinograd. Za morebitne dodatne informacije in pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na Kmečko zvezo (tel. 040 362941) ali na Deželno službo za varstvo rastlin v Trstu, Scala dei Cappuccini št.1 (tel. 040 3775852). Svetovalna služba KZ v sodelovanju ZKB 1 2 Nedelja, 7- julija 2013 OBISK V BRUSLJU EVROPA NI TUJA DEŽELA i i. ot politiki moramo reagirati na dejstvo, da mnogo ljudi nima občutka, da se lahko identificirajo z EU. Nihče v Evropi ne bo zapuščen. Nihče v Evropi ne bo izključen. Evropa bo uspela samo, če bomo držali skupaj. Evro je naša skupna vera in Evropa je naša skupna prihodnost.« - tako piše Igor Pison v svojem najnovejšem avtorskem projektu Hozana tekočemu računu z lepljenko citatov, ki hudomušno in pravzaprav z grenkim razočaranjem izpostavlja splošno mnenje o porazu, kot tudi občutek, da razen skupne valute (ki nekaterim državam ustvarja nemalo težav) in dragocenega, zgodovinsko pomembnega odpravljanja meja, ima večina ljudi premalo razlogov, da bi se zares, ponosno počutili člani skupnega evropskega prostora. Tega se v visokih krogih jasno zavedajo, kot tudi, da je poleg prizadevanj za gospodarska vprašanja potrebno krepiti na vseh nivojih zavest, da v skupnosti je moč. V ta namen se na sedežu Evropske komisije v Bruslju, redno odvijajo obiski in sestanki, ki seznanjajo novinarje in torej širšo javnost z delom in cilji združenih strokovnjakov. Skupina novinarjev iz cele Italije je bila pred kratkim povabljena na pobudo Italijanskega predstavništva EK v Rimu na informativni obisk, ki se je v obliki vrste specifičnih in splošnih predavanj na najbolj aktualne teme gospodarskega značaja odvijal na sedežu Evropske komisije v impozantnih palačah Ber-laymont in Charlemagne v Bruslju. Predavatelji, med katerimi sta bila tudi predsednik EK José Manuel Barroso in podpredsednik Antonio Tajani, so seznanili obiskovalce iz različnih novinarskih področij z uradnimi načrti in smernicami za prihodnje sedemletje, kot tudi bolj specifično s stanjem Italije v odnosu do drugih držav Unije. Na informativnih sestankih je vztrajno zahte-vanje konkretnih odgovorov na vprašanja v zvezi s specifičnimi težavami posameznih držav članic s stra-nih novinarjev iz Italije in drugih evropskih držav redno naletavalo na nevtralne odgovore, kar je jasno zrcalilo osnovni nesporazum, ob katerega se pogosto spotaknemo. Evropska komisija ni namreč odgovorna v prvi osebi za rešitve, saj je njena funkcija bolj nad-zorovalnega in povezovalnega značaja. V stekleni palači je agenda evropskih komisarjev natrpana s sestanki, okroglimi mizami, predavanji, konferencami, inštitucionalnimi srečanji in službenimi potovanji. Vsak dan prejemajo, analizirajo, primerjajo podatke gospodarskega in političnega značaja iz vseh držav članic, na tej osnovi sestavljajo možne strategije, priporočila, nasvete, statistike, grafike, s katerimi nadzorujejo stanje na evropskem območju, kar daje vsaki državi merilo za potrebne popravke ali, v bolj uspešnih primerih, za vztrajanje. Evopska komisija v določenem smislu poskrbi za »diagnozo«, dejanski »zdravstveni posegi« pa so zaupani vladam posameznih držav, ki morajo najti kompromis med skupnimi usmeritvami in specifičnimi rešitvami. Evropska komisija nadzorjuje, predlaga, a ne odloča o ukrepih članic. Kršenje ali neupoštevanje skupnih pra- vil pa je seveda kaznovano, kot se je pred kratkim zgodilo Italiji zaradi površnega obravnavanja odpadkov. »Svetovalno« stališče Komisije je razumljivo in neobhodno, kar pa ne preprečuje internih nesoglasij, razočaranj in dvomov glede nemogočega urav-novešenja zelo različnih situacij in izhodišč. Težko bi na primer lahko uskladili pod skupnim evropskim imenovalcem prioritete in razmere Finske in Romunije ali postavili na isti nivo zaskrbljujoči položaj Italije in samostojno, vodilno vlogo, ki jo je prevzela Nemčija, do katere je mogoče splošno zaznati zavisten in hladen odnos zaradi podjetne in uspešne državne politike, ki jo na več področjih bistveno oddaljuje od drugih držav. Več članic težko uresničuje priporočila in cilje, ki jih EK zastavlja; z eklatantnim primerom Grčije je Unija pokazala svojo šibko stran pri kljubovanju kriznim situacijam in vse to je bistveno načelo kredibilnost in zaupanje v inštitucijo, ki naj bi povezovala in ščitila svoje članice ter skrbela za vsesplošni razvoj celotnega, raznolikega organizma. Stara Evropa se utrujeno prilagaja potrebnemu tempu modernih gospodarstvenih dinamik in mehanizmov, saj vsaka država vleče za seboj znatno breme zelo specifične dediščine in posledic večstoletne zgodovine in civilizacije. 2013-2020: EVROPSKA INDUSTRIJSKA RENESANSA Evropska komisija deluje na načrtih, ki naj bi pripomogli k doseganju konkretnega izboljšanja splošnega gospodarskega položaja držav članic v obdobju 2013-2020. Strategija za vsesplošni razvoj se osre-dotoča na tri glavna področja: vzgoja-inovacija-raziskava, zelena ekonomija, zaposlovanje (brez izključevanja določenih, socialno šibkejših kategorij). Največje vprašanje, ki muči države članice Evropske Unije je v tem trenutku brezposelnost, največji izziv, ki ga Komisija promovira je industrijski prerod Evrope med dokaj pošteno konkurenco Združenih držav Amerike na eni strani in bolj nevarnim pritiskom Kitajske, s katero je pot dogovorov polna ovir predvsem na področju urejevanja odnosov v skladu z evropskimi zakoni in predpisi. Predsednik Barroso zato apelira v imenu Komisije na složnost in zaupanje v evropsko velesilo, kot je večkrat poudaril na konferenci o Industrijski renesansi, ki bo zastava in eden vodilnih motov evropskih prizadevanj v naslednjem sedemletju. Evropska komisija spodbuja in podpira industrijsko »revolucijo« v državah, od kod se je v 19. stoletju sprožil prvi val industrijskega razvoja in ki danes najbolj nazadujejo ravno na tem področju. Tokrat pa naj bi gospodarsko gibanje imelo zeleno oznako in naj bi si v danih razmerah zastavljalo dosegljive, ekološko ozaveščene cilje s pomočjo ino-vativnih tehnologij. Novi načrti Evropski komisije predvidevajo namreč povečanje sredstev za raziskavo in inovacijo. Na tem področju so rezultati splošno premalo spodbudni; na vrhu lestvice držav, ki se najbolje zavedajo pomena te investicije so trenutno Danska, Švedska, Finska in Nemčija. Podpredsednik EK Antonio Tajani je izpostavil drugo, veliko oviro pri razvoju industrije in sicer, da so stroški energije v Evropi trikrat večji v primerjavi z ameriškimi in kitajskimi. Izkazalo se je tako, da uspešnost podjetja ni odvisna od kvalitete, temveč od geografskega položaja in torej od pogojev in ovir, ki spodbujajo ali, pogosteje, ovirajo razvoj. V Evropi se moramo zato truditi za ustvarjanje primernih pogojev za razvoj, kar pomeni skrbeti za ugodnejše predpise in zakone ter utrjevati večjo interno kooperaci- jo med državami. Kot je iz strokovnega zornega kota povedal predsednik združenja Confindustria Giorgio Squinzi, se moramo izogniti državni suverenosti in verjeti v deželo-Evropa. Kompetitivnost je ključna beseda v tej politiki, ki želi biti fleksibilna, vzdržna, vključevalna. Davčna politika in strukturalne reforme so zato pod strogim nadzorom kot glavna razvojna dejavnika. Komisija je sestavila programe za davčno konsolidacijo, njihovo izvajanje pa zahteva določene pogoje, ki jih ne mo- rejo zagotavljati vse države članice. Na pomanjkanje pravih pogojev vpliva tudi vsesplošna kriza bančnega sektorja kot tudi vprašanje zaposlovanja (cilj novega, sedemletnega programa je doseči povprečje 75%, h kateremu bi morala vsaka država prispevati s svojim dosežkom). Nastal je nov sklad za posebno problematične primere držav, kjer odstotek brezposelnih med mladimi dosega 25%. Mladi imajo splošno premalo možnosti uspeha in dostopa tudi do samostojnih, podjetniških inicia- OBISK V BRUSLJU EVROPA SMO MI Nedelja, 7. julija 2013 13 Tekst Rossana Paliaga Fotografije Fabrice Gallina tiv, kar pa odvisi predvsem od večje ali manjše podpore in pozornosti, ki jo posamezne (bolj ali manj razsvetljene) države posvečajo pobudam mlajših generacij. Vsi se sprašujejo o možnih strategijah v mozaiku različnih pristopov in razmer, ameriška pragmatičnost pa je na konferenci o evropski industrijski renesansi zelo preprosto postavila zadevo na konkretna tla, ko je veleposlanik ZDA pri Evropski Uniji William Kennard predlagal osnovno pot dialoga: »Govorite z mladimi, ki želijo tvegati investicijo; oni vam bodo povedali, kaj potrebujejo in vam bodo pokazali smer«. Res je, da je Evropa počasnejši in na svoj način kompleksnejši organizem; če pa se ne bo zdramila in posodobila, bo težko zaplavala med visokimi konkurenčnimi trendi sedanjega časa. Predsednik EK Barroso je na osrednji konferenci poudaril, da se države z večjimi težavami trudijo z vsemi močmi, da bi po svojih zmožnostih zapolnile pomanjkljivosti, ki so sad desetletnih političnih, gospodarskih in socialnih neravnovesij. Zato je treba slediti poti povezovanja, ne pa ločevanja in zaupati v možne spremembe, čeprav uresničitev nujnih reform stalno naletava na politične in socialne ovire. Po mnenju predsednika EK gre tudi za napačen pristop, saj se evropski liderji prepogosto obnašajo kot komentatorji. Drugje po svetu govorijo o upanju, pri nas pa poslušamo samo tarnanja o krizi, kar pa ne bi smela biti vloga vodilnega predstavnika države. ITALIJA POTREBUJE KULTURNO REVOLUCIJO! Pogovor z evropskimi komisarji in strokovnjaki o položaju Italije ne ponuja veliko spodbudnih iztočnic. V Italiji obstaja vrzel med javnim dolgom in skromno kompetitivnostjo, kar že v osnovi postavlja državo v neugodnejši položaj za doseganje idealnih ciljev, ki jih EK zastavlja svojim članicam. Po majskih podatkih, je italijanski javni dolg v lestvici Unije najslabši po Grčiji, na področju zaposlitve mladih pa je Italija tretja najslabša država v Evropi. Davčno breme je neznosno in se nespametno usmerja v produktivna področja, na socialnem področju sta mladi in ženske najbolj šibki in nezaščiteni kategoriji, šolski sistem je očitno pomanjkljiv, težke ovire pogojujejo delovanje industrije, infrastruktur, javne uprave, storitve. Kriza je poslabšala le že obstoječe stanje države, ki doživlja dolgoletno recesijo. Zato je EK komaj sestavila paket priporočil za državo, ki se v tem trenutku lahko pomerja zaradi podobnih problematik z Madžarsko, Latvijo, Litvo in Romunijo. Na prvi vrsti je finančna sanacija, javna uprava pa mora nujno poenostaviti birokratske postopke, ki bremenijo zasebnike in podjetja. EK se je na tem področju že priporočala za spremembe, a brez odziva. Tudi sodni postopki so predolgi in vsa odlašanja spodbujajo razvoj korupcije. Na finančnem področju je zaznati strukturalno šibkost in neučinkovitost. Banke ne morejo več podpirati gospodarstva, finančna tržišča so fragmentirana, posojila so zamrznjena, tako kot inovacija v odnosu do evropskih standardov. Na področju dela sta nujno potrebna temeljita reforma glede finančnih olajšav za podjetja in zmanjšanje socialnih razlik med kategorijami delavcev. Na davčnem področju je trenutno skoraj nemogoče olajšati bremena, a bi bilo po priporočilih EK pomembno, ko bi v tem postopku dali prednost produktivnim dejavnikom. Montijeva vlada je zmanjšala industrijsko kompetitivnost države z osnovno politično in gospodarsko napako, ker ni povezala vsesplošne varčevalne politike z vzporednim prizadevanjem za razvoj. Strokovnost primanjkuje tudi v šolskem sistemu, ki potrebuje povečanje nadzora nad specializacijo s pogostejšim ocenjevanjem nivoja docentov. Strategija, ki jo iz Evropske komisije predlaga podpredsednik Tajani poudarja vlogo evropske rein-dustrializacije kot glavni adut za spodbujanje razvoja. Nemčija je država, ki je najbolje zaplavala iz krize, ker je dala primerno težo manufakturi (15% BPDja), na kateri temelji kompetitivnost. Nemški pritisk na države južnega dela Evrope naj bi pospešil pot do nujnih reform za posodobitev in izboljšanje razmer; v Italiji bi to moralo privesti do reforme dela, učinek pa je bil popolnoma nasproten oz. zgrešen, saj je bila posledica tega davek IMU. Pomanjkanje denarja ni niti največji problem na industrijskem področju: v Italiji je preveč birokracije in premalo kolaborativnosti, investicije pa so večkrat neproduktivne (primer letališča v Comisu je emble-matičen). Poleg tega visoki stroški za elektriko in plin vplivajo na delovanje infrastruktur, kar predstavlja dodatni minus za razvoj industrije. Reforma zaposlitvenega sektorja je bistvena za državo, ki želi privabiti investitorje. Odnosi med javno upravo in podjetji pa niti zdaleč ne ustrezajo modernim in uspešnim standardom. V Italiji doživljamo tudi problem upadanja specifičnih kompetenc in sposobnostih zaradi stalne, ciklične menjave upravnih organov. S tem je povezano tudi slabo izkoriščanje evropskih sredstev, saj projekti zahtevajo kontinuiteto in stalna prizadevanja, kar pa je v tako spremenljivih razmerah nemogoče. Na tem področju se posamezne dežele precej razlikujejo: Sicilija, Kalabrija in Kampanija so na zadnjem mestu, a tudi Furlanija Julijska krajina se ne more ponašati z obvladanjem in primernim upoštevanjem priložnosti, ki jih ponujajo evropski skladi in to kljub temu, da ima Italija ugodnejše pogoje zaradi kriznega položaja. V okviru informativnih sestankov o položaju države, je bilo izraženo mnenje, da Italija splošno trpi zaradi kroničnih zamud pri uresničitvi programov in zaradi nesposobnosti pri izkoriščanju evropskih sredstev tudi zaradi kulturnih dejavnikov. Upravne ovire in birokratska zavlačevanja so najvidnejša znamenja dejstva, da se v tej državi veliko govori in premalo naredi. Skratka, Italija potrebuje kulturno revolucijo, da bi se v čim krajšem času postavila v korak z zahtevami današnjega časa. 2013-EVROPSKO LETO DRŽAVLJANOV Z VIŠKOM V TRSTU Naše mesto bo kmalu v ospredju pozornosti v okviru nove senzibilizacijske in informativne pobude Evropske komisije. Italijansko predstavništvo EK bo 16 septembra letos priredilo v Trstu zaključni dogodek vrste srečanj evropskih komisarjev z naslovom »Dialogi z državljani«. O bodočnosti Evrope bodo spregovorili predstavniki Italije, Avstrije, Slovenije in Hrvaške, ki se bodo srečali s podpredsednico EK Viviane Reding. 1 4 Nedelja, 7. julija 2013 APrimorski r dnevnik ow o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu ŠTEVERJAN - Zaradi dodatnega krčenja deželnih sredstev Položnice za odpadke bodo letos občutno višje Dodatka k davku na osebne dohodke Irpef ne bodo uvedli, letošnje položnice za odvoz odpadkov pa bodo bolj slane od lanskih. Tudi v občini Števerjan se pripravljajo na odobritev letošnjega proračuna, ob katerem bo občinski svet izglasoval pravilnik novega davka za odpadke in okoljske storitve Tares. Tako kot v večini ostalih občin bo Tares tudi v Šte-verjanu privedel do povišanja letnih stroškov gospodinjstev in podjetij, kar bo na položnicah za odpadke opazno šele jeseni, saj bosta prva dva obroka izračunana na podlagi pravil, ki so veljala za ukinjeni davek Tarsu. »V zadnjih letih so se deželni transferji za tekoče posle močno znižali. Lani smo prejeli 578.000, letos pa 534.000 evrov, kar pomeni 44.000 evrov manj. Če se omejimo na deželna sredstva, smo v zadnjih letih izgubili preko 10 odstotkov transferjev,« je povedal šte-verjanski občinski odbornik Milko Di Battista, po katerem je občinska uprava v zadnjih letih klestila stroške javne uprave, kjer se je klestiti dalo, zdaj pa je prišla do točke, kjer samo varčevanje oz. »zategovanje pasu«, kot mu pravi naš sogovornik, ne zadošča več. Števerjansko županstvo fotod.r. »Da bi zapolnili luknjo, smo morali letos del stroškov za storitve, za katere občani doslej niso plačevali - primer je čiščenje cest -, vključiti v davek Tares. Zaradi tega se bodo položnice za odpadke v primerjavi z lanskim letom povprečno povišale za 24,1 odstotka; k temu bo treba dodati še državni pribitek, ki znaša 0,30 evra na kvadratni meter,« je pojasnil Di Battista, po katerem bo uprava v prime- ru, ko bo država del tega denarja odstopila deželi FJK, skušala uvesti več olajšav za občane v stiski. »Letos nimamo veliko manevrskega prostora, prihodnje leto pa nameravamo poskrbeti za dodatne olajšave. To nam bo omogočil denar, ki ga bomo dobili v okviru programa "Conto energia", saj smo lani tri javne stavbe opremili s fotovoltaičnimi napravami,« je poudaril Di Battista. Pri ostalih davkih in tarifah za občinske storitve, ki jih plačujejo prebivalci števerjanske občine, v letošnjem letu ne bo sprememb. »Dodatka k davku Irpef, ki ga imajo že skoraj povsod, pri nas še vedno nismo uvedli, količnikov davka na nepremičnine Imu pa nismo povišali. Nespremenjene ostajajo tarife za pogrebne in druge storitve, šolski avtobus pa bo tudi v prihodnjem šolskem letu predvidoma brezplačen. Le v primeru, ko bi cene goriva poskočile, bi družine, ki se poslužujejo te storitve, lahko vprašali za prispevek,« je povedal odbornik. Števerjanski občinski svet bo letošnji proračun obravnaval v četrtek, 11. julija. Finančni dokument je vreden 1.526.950 evrov, tekočih stroškov je za 851.663 evrov. GORICA - Danes Mladi Argentinci na Goriškem Rast XLII (Roj abiturientov srednješolskega tečaja) letos sestavlja 31 slovenskih Ar-gentincev, maturantov slovenskega srednješolskega tečaja Marka Bajuka, ki med šolskim letom poteka vsako soboto ob rednem šolanju v Buenos Airesu. Po osmih letih sobotnega šolanja se maturanti podajo na zelo pričakovano enomesečno potovanje v Slovenijo, kjer obiskujejo dvotedenski tečaj slovenščine v Ljubljani in spoznavajo domovino svojih dedov. Redno se podajajo tudi v naše in koroško zamejstvo. Tukajšnji zamejski dnevi, letos so trije, so v organizaciji knjižnice Dušana Černeta. Prejšnji teden so mladi Argentinci spoznavali Oglej in Gradež ter se potepali po Tržaškem, kjer je bilo tudi srečanje z nekaterimi mladimi in predstavniki naše skupnosti, danes pa bodo na Goriškem. V jutranjih urah bodo sooblikovali kulturni program 20. Tabora Slovencev po svetu, ki bo v prostorih Zavoda svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani, v zgodnjih popoldanskih urah pa bodo spoznavali kulturne in zgodovinske specifike goriškega prostora, se srečali s slovenskimi predstavniki na Goriškem in se nato podali v Števerjan. Kot je že lepa stalnica zadnjih let, bodo tudi nastopali na zaključnem večeru Števerjanskega festivala. Ob 19. uri se bodo predstavili občinstvu s krajšim izsekom plesov, pesmi in besedil, ki bodo črpala iz slovenske in argentinske zakladnice. Letošnji maturanti prihajajo iz Buenos Airesa. Lansko leto so bili med njimi tudi nekateri iz Bariloč, na goriškem izletu pa so se jim pridružili tudi mladi slovenski dijaki iz Kanade, ki v Slovenijo prihajajo vsako drugo leto. TRŽIČ - Vsak četrti mladoletnik ni italijanski državljan Tržiški občinski svet za dodelitev državljanstva sinovom tujcev V tržiški občini živi okrog tisoč otrok in mladih pod 18. letom, ki nimajo italijanskega državljanstva. Kar 25 odstotkov vseh tržiških mladoletnikov je torej tujcev, čeprav se je več kot polovica izmed njih rodila v Italiji, če že ne v bolnišnici San Polo. Sinovi priseljencev, ki živijo v Laškem in ki prihajajo predvsem iz držav izven Evropske unije, so torej tako kot svoji starši pred zakonom tujci, čeprav se v italijanščini izražajo bolje kot v svojem materinem jeziku. To dokazujejo tudi popoldanski tečaji bengalščine, ki jih prirejajo na osnovni šoli Duca D'Aosta in ki jih obiskuje kar nekaj otrok, ki so drža- vljani Bangladeša. Ob le-teh je v mestu tudi veliko mladoletnikov, ki so državljani Etiopije, Brazilije, Argentine, Egipta, Mehike, Moldavije, Srbije in drugih držav bivše Jugoslavije, čeprav je Tržič njihovo rojstno mesto. Teh podatkov ni mogoče spregledati, zato se je nedavno tržiški občinski svet izrekel za reformo zakona o italijanskem državljanstvu, do katerega bi morali po mnenju večine občinskih svetnikov imeti pravico vsi otroci, ki se rodijo na ozemlju Italije. »To je edini način, da spodbudimo pravo integracijo,« je poudaril svetnik stranke Svoboda ekologija in levica Giovanni Iacono, predlagatelj resolucije, za katero sta ob levi sredini glasovala tudi svetnik Ljudstva svobode Ciro Del Pozzo in svetnik liste »Cam-biamo Monfalcone« Luigi Blasig. V resoluciji piše, da bo morala občinska uprava v teku treh mesecev pripraviti obračun dosedanjega dela za integracijo priseljencev, zavzeti pa se bo morala tudi za ustanovitev šole za kulturne posrednike. Dokument ne nazadnje obvezuje upravo Silvie Altran, da podpre predlog o spremembi zakona o državljanstvu, za katerega se zavzema ministrica Cecile Kyenge, ki jo bodo povabili v Tržič. Mladi priseljenci iz Bangladeša Bonaventura GORICA - Zborovsko petje V centru Bratuž se v soboto začenja tekmovanje Seghizzi Nastopilo bo 27 zborov iz 21 držav - Zapelo bo 580 pevcev in pevk V veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž bodo od sobote, 13. julija, do nedelje, 21. julija, potekali simpozij in koncerti v okviru 52. Mednarodnega zborovskega tekmovanja Cesare Augusto Segh-izzi. V soboto, 13. julija, ob 20. uri bo koncert slovenskega pianista Vladimirja Mli-nariča. V nedeljo, 14. julija, ob 16.30 bo glasbeni simpozij, ki mu bo ob 20. uri sledil koncert godalnega kvarteta iz konser-vatorija Adria. V ponedeljek, 15. julija, ob 20. uri bo koncert pianista Igorja Cogno-lata. V torek, 17. julija, ob 20. uri bo koncert skupine Gunnar Berg Ebsemble iz Salzburga. V sredo, 18. julija, ob 21. uri bo otvoritveni koncert tekmovanja, nastopil bo zbor Collegium Musicale iz Tallina v Estoniji. V četrtek, 19. julija, ob 14. in 21. uri se bosta zvrstili tekmovanji v kategoriji glasbe 20. stoletja in sodobne glasbe. V petek, 20. julija, ob 9. uri bo tekmovanje v zvrsti lahke glasbe, jazz, blues, gospel, ob 14. uri pa tekmovanje v ljudski glasbi. V soboto, 21. julija, ob 9.uri bo tekmovanje v kategoriji 19. stoletja, zatem pa se bo dogajanje še isti dan preselilo v gledališče Verdi; ob 12. uri bo koncert ob 200-letnici Verdijevega rojstva, ob 16.30 bo na vrsti Grand Prix Seghizzi, ob 21.15 pa še zaključni gala koncert in podelitev nagrad. Tekmovanja se bo udeležilo 27 zborov iz 21 držav (dva iz Slovenije), zapelo bo 580 pevcev. GORICA - Občina obnovila sporazum Nočni avtobus do konca septembra Med prvim januarjem in 20. junijem se je z nočnim avtobusom, ki povezuje goriško železniško postajo z mestnim središčem, skupno peljalo 3.206 ljudi. Zato je goriški občinski odbor na zadnjem zasedanju obnovil sporazum s pokrajinskim prevoznim podjetjem APT, ki bo nočni javni prevoz v goriškem mestnem centru zagotavljalo vsaj do 30. septembra. Nočni prevoz sta občina in podjetje APT uvedla že pred leti: avtobusi povezujejo železniško postajo z najpomembnejšimi točkami v mestu, hoteli in kasarnami. »Poročilo, ki ga je podjetje APT posredovalo 26. junija, potrjuje, da je odziv uporabnikov na ponujeno storitev pozitiven. Prevozno podjetje se je dogovorjenega programa držalo in je storitev izvajalo redno. Uporabniki niso zahtevali, naj pride do spremembe prog, zabeležili pa nismo niti pritožb,« piše v sklepu goriškega občinskega odbora, ki določa podaljšanje sporazuma s podjetjem APT za dodatne tri mesece. Storitev bo občino Gorica tudi v tem trimesečju stala 6000 evrov. £ Kulturni center CtftLfr L°ize Bratuž Krožek Anton Gregorčič vljudno vabita na srečanje pod lipami GOST VCČCRA BO UVCUAVUCNI IN VEČKRAT NAGRAJENI RAZISKOVALNI ČASNIKAR JOŽC MOŽINA Pogovor bo vodila časnikarka Erika Jazbar Kulturni center Lojze Bratuž Četrtek, 11. julija 2013, ob 20.30 / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 7. julija 2013 15 GORICA - Nove pridobitve Pokrajinskih muzejev na ogled v palači Attems-Petzenstein Z umetniškimi odkupi izstopajo v deželi FJK V sredo so v palači Attems na Kor-nu odprli manjšo razstavo »900 & oltre«, na kateri so predstavili umetniške odkupe Pokrajinskih muzejev. Kot je ob predstavitvi povedal predsednik Enrico Gherghetta, je pokrajinska uprava pred petimi leti v proračun vnesla postavko za odkup del in se tako neposredno odzvala na polemičen izziv samih umetnikov, ki so opozarjali na to vrzel v delovanju muzejev. S tem namenom je bila osnovana komisija, ki sta jo poleg Raf-faelle Sgubin sestavljale še Maria Masau Dan, ravnateljica tržaških mestnih muzejev, in Isabella Reale, ki je bila do nedavnega odgovorna za videmsko mestno galerijo sodobne umetnosti. Obe sta na večeru poudarili, da s to pobudo goriška pokrajinska uprava in njeni muzeji izstopajo kot svetla točka v naši deželi. Odkupi trajajo tako že dalj časa, glavno vodilo pa je ob pomenljivosti izbranega dela predvsem teritorialno poreklo umetnikov, saj morajo izhajati iz goriške pokrajine. V štirih pritličnih sobah so tako razstavljene slike Alfreda de Locatellija, Sergia Pausiga, ki že vrsto let poučuje na akademiji v Palermu, Maria Pallija, Franca Duga in Maria Di Ioria, medtem ko so dela leta 2004 preminulega Maura Maurija muzeji zaenkrat pridobili le začasno. Tu so še platna Gian-ne Marini in vsestranske umetnice Dore Bassi. S slikarstvom se spogleduje tudi delo v Milanu živečega Maria Tudor-ja, ki je že več desetletij čopič in barve v tubah zamenjal s šivilskim priborom in barvanim blagom. Pahljačo umetniških zvrsti dopolnjuejo še inštalacija Giorgia Valvassorija, kip Stefana Comellija in al-kemične fotografije Sergia Scabarja. Na razstavo so bila uvrščena tudi tista dela, v glavnem slike, ki so jih umetniki sami podarili muzeju: ob Renzu Pagottu, Francu Manzoniju, Cigui in Annibel Cunoldi Attems, iz-topata predvsem sliki Laure Grusovin »Za spomin, za pozabo« in »Rdeči drevesi« Roberta Faganela. Izven goriškega okvira segajo dela tržaške slikarke Otty Stock, ki so jih muzeji pridobili v letošnjem letu. Končno so v stalni galerijski postavitvi primerno označeni tudi odkupi že zgodovinsko opredeljenih umetnikov, s tem pa je slika novih pridobitev kar se da popolna. Razstava bo doživela še vsaj en javni dogodek 31. julija, ko bodo predstavili katalog, kogar bi zamikalo na obisk, pa lahko izkoristi prvo julijsko nedeljo, ko bo vstop prost. Saša Quinzi Odprtje razstave v palači Attems bumbaca ŠTEVERJAN - Danes popoldne med borovci Festivalski vrhunec S petkovega večera bumbaca Po dveh dobro obiskanih in pestrih tekmovalnih večerih bo danes 43. Festival narodnozabavne glasbe iz Šte-verjana dosegel svoj vrhunec. Od 17. ure dalje se bodo na odru med borovci zvrstili ansambli, za katere strokovna žirija meni, da so se med petkovim in sobotnim večerom najbolj izkazali. Glasbeno dogajanje bosta danes popoldne popestrila še dva nastopa izven konkurence. Na odru števerjanskega festivala se bosta predstavili glasbena skupina slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice in skupina mladih Ar- gentincev slovenskega rodu, ki se trenutno nahajajo na tečaju slovenščine v Ljubljani. Predstavili se bodo s petjem in plesom. Naj opozorimo bralce, ki jim je Števerjan težko dosegljiv, da se lahko narodnozabavne glasbe števerjanskega festivala »naužijejo« tudi na spletni strani www.sedej.org. Janko in Metka v jaslih Tika Taka Pravljici o Janku in Metki je bil posvečen zaključni nastop malčkov, ki obiskujejo jasli s slovenskim jezikom Tika Taka v Ulici Rocca v Gorici. Pravljica bratov Grimm je bila iztočnica za prikaz vsega, kar so se otroci naučili med šolskim letom - od pesmic in izštevank do plesnih točk, ki so jih malčki prikazali pred številnimi mamicami, očki, prijatelji in drugimi sorodniki. Nastopu je sledilo praznično druženje, med katerim so se starši zahvalili vzgojiteljicam za trud in ljubezen, ki so ju vložile v delo z otroki. In ravno z njihovih nasmejanih obrazov je bilo jasno, da so se v jaslih Tika Taka imeli zelo lepo. Več nagrad za primorsko mleko, meso in sadje Da je na Primorskem precej predelovalcev mleka, mesa in sadja, ki izdelujejo kakovostne izdelke, potrjuje bera medalj in najvišjih odli-čij, ki so bila pred kratkim podeljena v okviru ocenjevanja živilskih izdelkov v okviru kmetijsko-živil-skega sejma v Gornji Radgoni. Ajdovsko podjetje Incom si je s svojimi sladoledi Leone prislužilo šest medalj: veliko zlato medaljo za izdelka Leone Elite Malaga in Leone Elite Amarena, zlato medaljo za kornet Leone Gigolo čokolada in srebrno medaljo za Leone Summer Party, kornet Leone Gigolo jagoda-vanilija in Kornet Leone Gigolo Classic. Bronasto medaljo je za ekološki ovčji sir prejela kmetija Pri Ticelnu v Mali vasi pri Bovcu, zlato so je prejel Tolminc iz sirarne Gugala v Zatolminu, s tremi veliki zlatimi medaljami pa odlikovali izdelke kobariške mlekarne Planika. Zlato se sveti tudi probioti-čni naravni jogurt s kmetije Bože-glav v Štorjah pri Sežani. Izredno visoko kakovost je komisija v odlični mednarodni zastopanosti ugotovila tudi na ocenjevanju sadnih sokov, pijač in vod, kjer po številu odličij vodi ajdovski Fructal, njegove izdelke so nagradili s tremi šampioni in 17 medaljami, od tega je enajst zlatih. Tudi na ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov je sodelovalo manj proizvajalcev kot prejšnja leta, kar kaže na krizo v ži-vilstvu. Goriško podjetje Peloz je za trajno klobaso s tartufi in prekaje-ne svinjske jezike edino prejelo posebni priznanji za izdelke s trikratno zaporedno zlato medaljo, sicer pa je znova odneslo 5 zlatih. Pelozu sta pripadli tudi posebni priznanji sejma Agra, ki so ju organizatorji letos razpisali za klasično sušene klobase in salame. (km) V Gorici še danes Vinylgo V Ulici Boccaccio v Gorici bo še danes potekala prireditev Vinylgo. Obiskovalcem bo na voljo več stojnic s hrano, pijačo in najrazličnejšim blagom. Ob 18. uri se bodo začeli razni glasbeni nastopi. Ob 21. uri bo koncert skupine Rythem & Blues Big ban, ob 23.30 pa bo za glasbo poskrbel DJ Best Company. Sumljiva zavitka Policisti so v četrtek dvema moškima zasegli zavitka z rjavo snovjo, za katero domnevajo da je heroin. Prvi primer so obravnavali v Šempetru pri Gorici, drugega pa med Vrtovinom in Selom. Če bo analiza potrdila, da gre za omenjeno prepovedano drogo, bodo policisti zoper oba moška uvedli hitri postopek z odločbo zaradi kršitve določil zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. (km) Tat končal v centru CIE Na sodišču v Pordenonu so prijavili zaradi kraje 27-letnega maroškega državljana. Mladenič je sredi junija fizično napadel moškega ter mu ukradel 50 evrov in mobilni telefon. Policisti so s pomočjo žrtve izsledili mladega Maročana, po prijavi pa so ga pospremili v center za nezakonite priseljence CIE, kjer čaka na izgon iz države. Glasba v Gradežu V okviru festivala »Sound of Waves bo danes ob 19. uri v Gradežu nastopila skupina DJ Nari and Milani, vstop bo prost. 21. julija ob 19. uri bo na vrsti Albertino iz radia DJ, 26. julija ob 21.30 pa bo koncert skupine Elio e le storie tese. 16 Nedelja, 7. julija 2013 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Starši ustanovili združenje Kulturhaus Görz, da bo z nemščino še več večjezičnosti V Gorici so aprila ustanovili združenje Kulturhaus Gorz, katerega glavni cilj je širjenje večjezičnosti v mestu s posebnim poudarkom na učenju nemščine. »Na Goriškem živi več Nemcev in Avstrijcev, razpršeni so po Krminu, Zagra-ju, nekaj jih je v Gorici, sploh pa želijo nuditi svojim otrokom možnost, da bi se srečali z nemškim jezikom tudi izven družinskega okolja. Tako so skupaj z nekaterimi Goričani aprila letošnjega leta ustanovili združenje Kulturhaus Gorz, ki je v prejšnjih dneh izpeljalo svojo prvo pobudo. V Štandrežu je namreč potekala enotedenska jezikovna delavnica v nemškem jeziku,« pojasnjuje Majda Bratina, ki je med osmimi ustanovnimi člani društva. »Ker smo z društvenim delovanjem komaj na začetku, za štandre-ško delavnico nismo naredili veliko reklame, kljub temu pa se je zbralo 34 otrok, ki so se v župnišču učili nemščine preko igre, petja in gledališča,« pravi Bratinova in pojasnjuje, da je bilo med udeleženci tudi več slovenskih in italijanskih otrok, nekateri so bili brez vsakega predznanja nemškega jezika, ne glede na to pa so se v enem tednu marsikaj naučili. »V Štandrežu smo izpeljale tri delavnice. Jezikovno sta vodila dva Nemca, Nicole Grigo in Jens Kolata, ki je tudi predsednik društva. Za glasbeno delavnico je poskrbela Michela De Castro, medtem ko sta gledališko delavnico vodili Tamara Vicman in Adelheide Posch. V petek so otroci - udeleženci so imeli od šest do deset let - na zaključnem nastopu prikazali, kaj so se med tednom naučili,« pravi Majda Bratina. Po njenih besedah v združenju namenjajo veliko pozornost temu, da delavnice vodijo učitelji, za katere je nemščina materin jezik. Poudarek pa zasluži nedvomno tudi podatek, da voditelji delavnic za svoje delo niso prejeli honorarja, tako da so starši udeležencev za cel teden dopol- Zaključni nastop v Štandrežu bumbaca danskih dejavnosti v Štandrežu odšteli le trideset evrov. »Septembra bomo delovanje društva še obogatili z drugimi aktivnostmi, na primer s filmi v nemškem jeziku in s srečanji z avtorji,« napoveduje Majda Bratina in pojasnjuje, da za združenje iščejo sedež in hkrati tudi poti, preko katerih bi prišli do prispevkov in finančne pomoči za svoje delovanje. Čeprav se združenje ne ozira na preteklost in ima med svojimi glavnimi cilji poučevanje nemščine, s svojim delovanjem nedvomno prispeva tudi k ponovnemu odkrivanju goriške zgodovine. Nemščina je bila do prve svetovne vojne eden izmed številnih jezikov, ki so jih govorili v mestu, do današnjih dni pa je pustila marsikatero sled tudi v slovenskem narečju, v katerem je cel kup besed nemškega izvora - »žrauf«, »fruštik«, »cuh«, »luft«, »tišler«, da omenimo le nekatere. (dr) NOVA GORICA - Stiska se veča Vedno več prosilcev socialnih pomoči Na novogoriškem Zavodu za zaposlovanje ugotavljajo, da se rast brezposelnosti od marca letos umirja. Po drugi strani pa na novogoriškem in ajdovskem centru za socialno delo opažajo povečano število prosilcev socialnih pomoči. »Delavci Primorja imajo trenutno še pravico do nadomestila na zavodu za zaposlovanje, zato se bo realnejša slika revščine skozi socialne transferje pokazala šele v prihodnosti, ko bodo upravičeni do redne denarne socialne pomoči. Trenutno zaprošajo za izredno pomoč,« pojasnjuje Bogomira Ipavec, direktorica Centra za socialno delo Ajdovščina. Na ajdovskem Centru za socialno delo opažajo rahlo naraščanje števila izplačil izrednih denarnih socialnih pomoči. »Opažamo, da se pri nas oglaša veliko več posameznikov in družin, ki so v stiski, kot pa je potem oddanih vlog in izdanih odločb. Razlog za to je predvsem v dejstvu, da je denarna pomoč vračljiva, še dodatno oviro pa pomeni vknjižba na premoženje v primeru redne denarne socialne pomoči. Ljudje se zato pogosto odločijo samo za uveljavljanje pravice do zavarovanja, za denarno socialno pomoč pa le, ko nimajo nobene druge rešitve, čeprav bi bili do pomoči upravičeni,« pojasnjuje Bogomira Ipavec, direktorica Centra za socialno delo Ajdovščina. »Na Centru za socialno delo Nova Gorica opažamo, da so dalj časa prejemniki denarne socialne pomoči predvsem tisti, ki intenzivno iščejo delo,« pojasnjujejo na omenjenem centru, kjer trenutno beležijo 914 oseb ali družin aktivnih prejemnikov denarne socialne pomoči. Približno četrtina je takih, ki imajo zdravstvene težave, težave z odvisnostjo, težave v duševnem zdravju ali večje socialne in druge podobne težave. »Opažamo, da so med novimi prejemniki predvsem tisti, ki iščejo prvo zaposlitev, ki so zaključili izobraževanje in se prijavili na Zavod za zaposlovanje ter samske osebe v starosti med 35 do 45 let, ki so izgubili zaposlitev in se jim je na Zavodu za zaposlovanje prekinilo nadomestilo. Ocenjujemo, da jih je bilo novih vključenih v prvi polovici leta 2013 in so tu- di aktivni prejemniki denarne socialne pomoči) okrog 10 odstotkov,« dodajajo na novogoriškem Centru za socialno delo. Novi prosilci so tisti, ki so brezposelni. Na novogoriški območni službi Zavoda za zaposlovanje so v juniju zabeležili 304 prijave v evidenco brezposelnih. Skupno se je v obdobju od januarja do junija letos prijavilo 2.361 brezposelnih oseb, kar je skoraj 20 odstotkov več prijav kot v enakem obdobju lani. Največ, polovica prijav je bilo zaradi izteka pogodbe za določen čas in zaradi stečaja oziroma presežnih delavcev. V prvem polletju se je na Uradu za delo Ajdovščina v evidenco brezposelnih prijavilo 538 oseb, kar je 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta. Sicer pa je bilo na ob koncu junija na Območni službi Nova Gorica prijavljenih 5.696 brezposelnih oseb. Število brezposelnih je v primerjavi z junijem lani višje za 17 odstotkov, v primerjavi z decembrom 2012 pa je nižje za 1,3 odstotka. Glede na enako obdobje lani je bilo junija število brezposelnih na Uradu za delo Ajdovščina višje za 22,5 odstotkov in na Uradu za delo Nova Gorica višje za 13 odstotkov. V prvem polletju se je iz evidence brezposelnih na območju Območne službe Nova Gorica, ki vključuje urade v Ajdovščini, Novi Gorici, Idriji in Tolminu odjavilo 2.430 oseb, od tega se je samozaposlilo 1.600 oseb. Konec aprila je bilo na goriškem 43.051 delovno aktivnih prebivalcev. Stopnja registrirane brezposelnosti za Območno službo Nova Gorica je aprila znašala 11,7 odstotkov in je glede na predhodni mesec nižja za 0,1 odstotne točke. Nadpovprečno visoka stopnja registrirane brezposelnosti je v Upravni enoti Ajdovščina in znaša za april 14,7 odstotkov. Delodajalci so v prvem polletju največ povpraševali po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, zidarjih, voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, prodajalcih in komercialnih zastopnikih za prodajo, natakarjih in kuharjih, orodjarjih, livarjih, elektroin-štalaterjih, varilcih, inženirjih strojništva in ekonomistih. (km) Udarniška čistilna akcija Na Palkišču je prejšnjo soboto potekala čistilna akcija, ki jo je organiziralo domače društvo Kras Dol-Poljane. Dopoldne se je pred društvenim sedežem zbralo kar 31 odraslih in 14 otrok, med katerimi niso bili le domačini, temveč tudi prijatelji iz bližnjega Doberdoba in okolice. Prisotna je bila tudi doberdobska civilna zaščita. Moški so počistili dvorišče, kjer so zabr-neli različni stroji: traktorji, kopači, kosilnice, motorne žage in kosilnice na nitko. Pokosili so travo, prerezali živo mejo, očistili zaraščeno zemljišče nad igriščem. Pred domom pa so odstranili zaraščeni gramoz in ga nadomestili z Pomemben doprinos so k uspehu čistilne akcije dali tudi otroci foto b.prinčič novim; društvu ga je poklonilo podjetje Gra-nulati Calcarei, ki upravlja kamnolom pri De-vetakih. Če so se moški lotili dvorišča, so ženske očistile in uredile skoraj vse notranje prostore, kjub temu pa se dela na društvenem sedežu s tem še niso zaključila. Društvo zato spet poziva simpatizerje in prijatelje, naj mu priskočijo na pomoč, saj bo 15. septembra slavnostno odprtje poslopja. Sveže izvoljeni odbor društva je bil v soboto navdušen nad velikim odzivom ljudi, ki je omogočil, da so v nekaj urah opravili res veliko dela. Društveni odborniki se zato zahvaljujejo vsem udeležencem, še posebej pa mladi generaciji. Prisotnost mladih dokazuje, da sta dejavnost in prihodnost društva zagotovljeni. GORICA - Izšla 99. številka revije Isonzo-Soča Z dežja pod kap Odlika te številke goriške revije Isonzo-So-ča je dvojezična priloga z zgodbami v furlanskem jeziku in v slovenskem prevodu. Paolo Viola je dolgoleten sodelavec revije in v njej občasno objavlja besedila v čustvenem furlanskem jeziku. Ni pa to materin jezik, saj je bila doma iz Ajševice, a poročila se je v Gradišče ob Soči: sin Paolo je v času fašizma odraščal v furlanski jezikovni izkušnji. Napisal je vrsto kratkih prigod iz gostilniškega življenja, saj so dedje v Gradišču imeli gostinsko obrt. Prigode so sedaj zapisane tudi v jeziku njegove mame. Prevedel jih je Bruno Ben-sa iz Nove Gorice, sin Slovenca in Furlanke. Pripis: enak poskus izdaje je potekal že pred ducat leti ko je podpisani vsa sedaj objavljena besedila že prevedel, a je brez pozitivnih posledic. Sedaj pa prava zagonetka: brez vsakršnega predhodne informacije se uredništvo odloči in znajdemo se s prilogo v rokah. Pohvalno, saj so vsi ostali pomisleki zgolj osebnega značaja. Ostale strani polnijo uvodnik o političnem dogajanju, razmišljanje o avtocestnem dvojnem loku na štandreškem krožišču, vtisi o aktualnosti Marxovega nauka glede na dogajanja v svetovnem gospodarstvu, težave v kulturi (5 strani!), čezmejni avtobus, strategija napetosti v letih 1960 - 1970, filmski scenarist Silvan Furlan, jugoslovanski partizani v osrednji Italiji, grad v Gradiški, umetniške kritike, spis o Kačjem pa- Platnica revije stirju in dopisi bralcev. Strip je posvečen goriškim podjetnikom Ritter. Čemu torej zgornji naslov? Enostavno. Že v zvezi s prejšnjo številko je bilo napisano, da slovenščina izginja iz dvojezične revije: krčenje strani zaradi finančnih omejitev poteka očitno le na račun slovenščine. Aritmetika je neizprosna: razmerja 1:1 uredništvo sicer ni nikoli iskalo ali vsiljevalo. Postopoma pa je količina na škodo slovenščine padla na razmerje 1 : 2, v tej številki celo na 1: 3. Pri nekaterih člankih je slovensko besedilo kot figov list, ki prekriva nišo glavnega italijanskega jezikovnega vele-toka, posnetki pa so megalomansko veliki; naslovi so minimalizirani (nekoč so bili enako veliki, nekaterih v kazalu sploh ni), podnapisi so v italijanščini pravi opisi, slovenščini je ostalo prostora za eno vrstico, nekateri pa so izginili... Z novim, drugačnim zaporedjem lektoriranja se dogaja, da se vrinjajo - zaradi naglice in površnosti - nesprejemljive pravopisne napake in škrati: Slovenia, juni, juli, travnik (mišljen pa je glavni trg), goriska, petoveljski pročes, svonik... Aldo Rupel / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 7. julija 2013 11 12.-13.-14. JULIJA JAMLJE PETEK, 12. JULIJA ob 20. uri Tekmovanje v briškoli SOBOTA, 13. JUUJA ob 18. uri Vpisovanje otrok za ex tempore ob 20. uri Nastop folklorne skupine GRADINA iz Ilirske Bistrice Nagrajevanje otroškega extempore-ja ob 21. uri PLES ob zvokih tria AT0MIX NEDELJA, 14. JULIJA 14.00 -15.30 Vpisovanje godcev na diatonično harmoniko (frajtonarco) »DIATON 2013« ob 16. uri Začetek nastopov harmonikarjev Sledila bo podelitev priznanj udeležencem in nagrad zmagovalcem festivala »DIATON 2013« Sledil bo PLES ob zvokih tria AT0MIX DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-4880405. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. 4i Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. ~M Gledališče U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.50 - 18.30 -21.00 »The Lone Ranger«. Dvorana 2: 15.30 - 17.40 - 19.50 -22.10 »World War Z«. Dvorana 3: 16.00 »Dino e la macchina 4el tempo«; 18.00 »Cha cha cha«; 20.00 - 22.00 »Il caso Kerenes«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.40 - 18.30 -21.00 »The Lone Ranger«. Dvorana 2: 15.30 - 17.30 - 19.50 -22.10 »Worl4 War Z«. Dvorana 3: 17.10 »Questi sono i 40«; 19.40 »L'uomo 4'acciaio«; 22.10 »The Lone Ranger«. Dvorana 4: 17.00 »Dino e la macchina 4el tempo«; 18.30 - 20.10 - 22.10 »Vogliamo vivere!«. Dvorana 5: 16.00 »Dino e la macchina 4el tempo«; 17.45 - 20.00 - 22.00 »Paulette«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »The Lone Ranger«. Dvorana 2: 17.40 - 21.00 »World War Z«. Dvorana 3: 17.50 - 20.15 »Il caso Ke-renes«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »The Lone Ranger«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »World War Z«. Dvorana 3: 17.45 »Questi sono i 40«; 20.30 »L'uomo 4'acciaio«. Dvorana 4: 18.30 - 20.10 - 22.10 »Vo-gliamo vivere!«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Pau-lette«. Koncerti SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČU NOVA GORICA prireja Mednarodni festival uličnega gledališča »Ana Dese-tnica«: v torek, 9. julija, 19.30 na Bevkovem trgu v Novi Gorici nastopa GAM & LJUD & mednarodna zasedba z delom »Mati korajža«; vstop prost, informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. V SKLOPU NIZA »INSEGUI LA TUA STORIA« v organizaciji občine Romans, studia Maninarte in pod pokroviteljstvom goriške pokrajine, Fundacije Goriške hranilnice in združenja Gradisca na Trgu Centa v Co-roni pri Marianu v ponedeljek, 8. julija, ob 20.30 bo Lotar S nchez Arcos nastopil s predstavo »Signor Scimmia cantastorie«. Ob slabem vremenu bo prireditev v avditoriju srednje šole. »LIFE_MUSICHE DI SCONFINE« poteka 4o 20. julija: 13. in 14. julija glasbena delavnica Giorgia Pacoriga (informacije in vpisovanje na in@4obia-lab.net) z naslovom »L'improvvisa-zione non si improvvisa« v razstavni 4vorani Delbianco v Ul. F.lli Zambo-ni 2 v Štarancanu; ob koncu delavnice v petek, 14. julija, zvečer bo na sedežu Dobialab v Ul. Vittorio Veneto 32 - Dobbia - Štarancan koncert udeležencev; več na www.4obialab.net. »GRADO FESTIVAL OSPITI D'AUTO-RE« na nasipu Nazario Sauro v Gra-4ežu ob 21.30: v torek, 9. julija, Nicola Conte in v torek, 16. julija, Brian May; za pre4pro4ajo vstopnic informacije na www.azalea.it in www.ticketone.it. 9 Šolske vesti SLOVIK obvešča, 4a je odprt razpis za vpis v delavnice obšolskega študijskega program Ekstra in za multidi-sciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast za dijake; informacije na spletni strani www.slovik.org in in-fo@slovik.org. SLOVIK - poletne dejavnosti za dijake o4 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom novega šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica sta na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbirajo na naslovu in-fo@slovik.org 4o 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (torek-četrtek 10.00-12.00). URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, 4a je z ministrskim dopisom AOODG-PER 6604 bil objavljen ministrski odlok št. 572 z 4ne 28. junija 2013. Učno osebje, ki je že pogojno vključeno v pokrajinske lestvice in 4o predvidenega roka za predstavitev vloge pridobi predvideno habilitacijo oz. naslov podpornega učitelja ali profesorja, lahko vloži prošnjo za polnopravno vključitev v pokrajinske lestvice oz. sezname. Vse prošnje mora zainteresirano učno osebje vložiti preko procedure »Istanze on line« na spletni strani ministrstva za šolstvo 4o 14. ure 4ne 17. julija 2013. POLETNOSTI 2013: Mladinski 4om obvešča, 4a bosta med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šolo« za peto-prvo-šolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549 / 536455 ali po elektronski pošti mla4inski4om@libero.it. SLOVIK - razpis in prijavnica za programe 2013-2014, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org 4o 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (torek-četrtek 10.00-12.00). 0 Mali oglasi V NAJEM dajem povsem opremljeno stanovanje v Gorici, veliko 60 m2. Najemnina po zakonsko predvideni ceni. Tel. 348-5298655. Čestitke VERONIKI BEUCIAR čestitamo za uspešno opravljeni triletni univerzitetni študij na jezikovni fakulteti Videmske univerze in ji želimo še mnogo nadaljnjih uspehov. Mama, tata in sestra Greta S Izleti SEKCIJA VZPI-ANPI Z VRHA sporoča udeležencem izleta na Pokljuko, da bo avtobus v soboto, 13. julija, odpeljal iz Doberdoba ob 6.30, nato bo vozil skozi Vrh, Sovodnje, Štandrež in Podgo-ro. Organizatorji priporočajo točnost. ZDRUŽENJE TEMPO LIBERO COOP CONSUMATORI NORDEST prireja ob 100-letnici opere v Veroni in ob 200-letnici rojstva Giuseppeja Verdija dva izleta v Verono: 13. julija za opero »Messa da Requiem« in 24. avgusta za opero »LAida«; informacije in vpisovanje v veleblagovnicah Coop Consumatori Nordest ali po tel. 335-7835183 do zasedbe mest. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 4. avgusta, piknik, povezan z izletom v Tolmin. V jutranjih urah si bodo udeleženci ogledali muzej, v katerem je letos na ogled razstava ob 300-le-tnici Tolminskega upora. Popoldne bo druženje v Brjah (Dobravlje). Vpisovanje bo do 26. julija oz. do zasedbe mest na avtobusu. Prijave po tel.: 0481-390697 (Marija Č.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 3471042156 (Rozina F.). Na račun 20 □ Obvestila 1. ODBOJKARSKI TURNIR MESTA GORICE bo potekal na Travniku v Gorici med 12. in 19. julijem o4 20. ure dalje; ob tekmah glasba z DJ Persom, zumba in enogastronomske stojnice; informacije in vpisovanje na turnir po tel. 392-9797662 in na torneovol-ley.gorizia@libero.it. DRUŽBA se 4obi danes, 7. julija, ob 13. uri. GLASBENA MATICA GORICA bo 4o 31. avgusta odprta po poletnem urniku: o4 ponedeljka 4o četrtek 11.0012.00, ob petkih zaprto. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo o4 1. julija 4o 31. avgusta odprta po poletnem urniku: o4 ponedeljka 4o petka 8.00-16.00; zaprta bo zaradi dopusta o4 5. 4o 16. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta o4 15. julija 4o 15. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, 4a bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki o4 1. julija 4o 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom. BREZPLAČNA AVTOBUSNA POVEZAVA OVERNIGHT bo potekala vsako soboto, o4 13. julija 4o 10. avgusta in 15. avgusta ter bo povezovala Gorico in Tržič z Gradežem; več na www.aptgorizia.it/it/13852/Over-night. OBČINA DOBERDOB obvešča, 4a bodo julija in avgusta vsi občinski uradi v popoldanskih urah zaprti. ODBOR ZA ŽENSKO PODJETNIŠTVO PRI GORIŠKI TRGOVINSKI ZBORNICI prireja nagradni natečaj »Magi-camente imprenditrice«, namenjen ženskim podjetjem v goriški pokrajini. Zainteresirane podjetnice imajo čas za prijavo 4o 10. septembra; informacije in obrazec za vložitev prošnje na spletni strani www.go.cam-com.gov.it ali v uradu goriške Trgovinske zbornice »Spazio Impresa« (spazio.impresa@go.camcom.it, tel. 0481-384202/261). V OBČINSKEM PARKU ob goriški občini poteka brezplačno vsako soboto me4 8.30 in 9.30 tečaj telovadbe 4o 13. julija; informacije ASD Palestra Spazio, tel. 329-7334318. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJE- TJE ASS 2 obvešča, da delujejo nove telefonske številke za zdravniško dežurstvo (»guardia medica«): za Gorico tel. 0481-547209, 0481-538457; za Tržič tel.0481-791981; za Gradež tel. 0431-878154. GORIŠKI URAD ZSŠDI-JA bo zaprt od ponedeljka, 8. julija, do vključno ponedeljka 15. julija. AŠD SOVODNJE vabi na redni občni zbor v ponedeljek, 15. julija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicu v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Prvomajski ulici 120/a v Sovodnjah. URAD KROŽKA KRUT v Gorici bo zaprt do 22. julija, nato bo odprt vsak torek od 9. do 12. ure; interesenti lahko kličejo urad v Trstu, tel. 040360072. Prireditve PREGLED TISKA italijanskih in tujih časopisov na pobudo Zelenih in Renata Fiorellija bo potekal danes, 7. julija, med 9.15 in 10.15 pri pokriti tržnici na Verdijevem korzu v Gorici. Vodil ga bo kolumnist Sandro Scandolara, ki bo v pogovoru z udeleženci komentiral novice nedeljskih časopisov. »VINYLGO« na trgu bivše tržnice v Ul. Boccaccio v Gorici in okolici: danes, 7. julija, ob 9.30 odprtje tržnice, ob 18. uri nastopi raznih pevskih skupin, ob 21. uri koncert Rythmn & Blues Gib Band, ob 23.30 DJ set z Best Company Tour. V muzeju Svete Klare v Gorici bo na ogled prodajna razstava vinilnih in CD plošč med 10.00 in 19.30; več na www.vinylgo.it. »PERCORSI DI-VERSI« - srečanja s prostim vstopom z branjem poezij, glasbo in gladališkimi delavnicami v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici ob 18. uri: 8. julija srečanje s Fabianom Alberghettijem, glasba Giancarla Lombardija; 9. julija gledališka delavnica z Donatom Acamporo in Ano Saksida; 15. julija srečanje z Robertom Cesconom in Luigino Lorenzini, glasba tria Paolo Gregorig; 22. julija srečanje z Lussio Di Uanis in Fulviom Segatom, glasba Mattea Bucciola; 29. julija srečanje z Guidom Cupanijem in Antoniom Di Biasiom, glasba Sandra Bucciola. Ob zaključku vsakega srečanja kdor želi bo lahko prebral svoja dela; 7. oktobra bo zaključna družabnost z videopro-jekcijo srečanj. Informacije po tel. 328-8292437 (Valter) in tel. 3288381969 (Eleonora). FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE vabi, ob razstavi »Réclame«, na sedež Fundacije v Gosposki ulici (Ul. Car-ducci) 2 v Gorici v sredo, 10. julija, ob 21. uri na koncert mladinskega pevskega zbora Io tu noi iz Vileša; vstop prost. KC LOJZE BRATUŽ IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabita na srečanje pod lipami z uveljavljenim in večkrat nagrajenim raziskovalnim novinarjem Jožetom Možino v četrtek, 11. julija, ob 20.30 v KC Lojze Bratuž v Gorici. Pogovor bo vodila novinarka Erika Jazbar. POLETNA SREČANJA V KNJIŽNICI bodo potekala v Ronkah med 12. in 30. julijem: 12. julija, ob 21.15 na trgu pred knjižnico koncert »Se tu m ami«, nastopata sopran Nikolina Cindrič in pianist Gašper Banovec; 15. julija ob 21.15 na trgu pred knjižnico koncert »Classic in jazz quartet«, nastopajo pianist Giulio Scaramella, baterist Daniele Furlan in trobentaš Giuseppe Minin; 16. julija ob 18.30 na trgu pred knjižnico za male, velike in odrasle bosta Sabina Gerin in Sara Soletta z animiranim branjem predstavili tehniko yoga povezano s smehom; 17. julija, ob 21.15 na trgu pred občino koncert »Swing Era«, nastopa Shipyard Town Jazz Orchestra; 18. julija ob 21.15 na trgu pred knjižnico predavanje ar-heologinje Beatrice Gobbo z naslovom »Vivere in villa tra Adriatico e Isonzo in età romana«; 19. julija, ob 18.30 na trgu pred knjižnico prire- ditev za otroke s čarodejem Alexom; 22. julija ob 21.15 na Trgu della Concordia koncert »Tango, mi amor!« nastopata Camerata Strumentale Italiana in harmonikaš Igor Zobin; v parku Excelsior bodo 23. julija, ob 21.15 predvajali film »Les Misérables«, 26. julija ob 21.15 »Tutti i san-ti giorni« in 30. julija ob 21.15 »Le 5 leggende«; ob slabem vremenu bodo vse prireditve v občinskem avditoriju, vstop prost. »KNJIGE IN AVTORJI V GRADEŽU -POLETJE 2013« na gradeški plaži: v soboto, 13. julija, ob 18. uri bo Marcello Sorgi predstavil svojo knjigo »Le sconfitte non contano«. ZDRUŽENJE AMICI DELL'ARTE FELICE prireja ob razstavi »Palpiti del bosco. Animali di legno« Giorgia Bur-gnicha, ki je na ogled v lokalu Hic Caffè v Ul. don Bosco 165 v Gorici, srečanje z avtorjem razstave v soboto, 13. julija, ob 16. uri. Kipar bo prikazal svoje rezbarske sposobnosti v izdelovanju lesenih kipov, potekala bo tudi didaktična delavnica za otroke med 6. in 12. letom starosti (rezervacije do 10. julija po tel. 349-6931585), ob 18. uri bo voden ogled razstave z umetnikom, sledila bo družabnost ob glasbeni spremljavi. Pogrebi JUTRI V ŠTEVERJANU: 10.00, Stani-slao Znidercic (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.40) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V KRMINU: 15.55, Rosa Zanat-ta vd. Balanzin iz bolnišnice v cerkev Sv. Leopolda in na pokopališče. JUTRI V DOBERDOBU: 13.00, Zora Devetak vd. Lakovic (iz tržiške bolnišnice ob 12.40) v cerkvi in na pokopališču. Gospod je moja luč in moja rešitev. t Nepričakovano nas je zapustila naša draga mama, nona in pra- Zora Devetak vd. Lakovič stara 93 let Žalostno vest sporočajo hčere Marjetica, Zorica in Andreina, zeti Gianni, Pino in Narciso, vnuki Paolo, Rosanna, Daniele in Dario ter pravnuki. Pogreb bo jutri, 8. julija, ob 12.40 iz mrliške veže splošne bolnišnice iz Tržiča v farno cerkev v Doberdob ob 13. uri. Zahvaljujemo se vsem, ki bodo počastili njen spomin. Doberdob, 7. julija 2013 Ob izgubi drage none Zore izrekata dirigentu Dariu in ostalim sorodnikom iskreno sožalje cerkveni pevski zbor in pastoralni svet iz Doberdoba Ob smrti drage mame in none Zore izreka SKD Hrast občuteno sožalje in bližino Dariu, Rosanni in vsem domačim. nona 18 Nedelja, 7. julija 2013 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Po sledeh moje mladosti, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Dok.: Questa non e una pipa 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Nan.: 14° Distretto 8.20 MixItalia 8.45 Dok.: Quark Atlante - Im-magini dal pianeta 9.05 Dreams Road 9.55 Linea Verde Orizzonti Estate 10.30 A sua immagine 10.55 Sv. Maša, sledi Angelus 12.20 Linea Verde Estate 13.30 17.00, 20.00 Dnevnik 14.00 Film: Quando torna l'amore 16.25 QB - All'estero quanto basta 17.05 Nan.: Nero Wolfe 18.50 Kviz: Rea-zione a catena 20.40 Techetechete, vista la rivista 21.15 Nad.: Una grande famiglia 23.20 Speciale Tg1 V^ Rai Due ^ Rai Tre 7.05 Timbuctu - I viaggi di Davide 7.25 Nad.: La grande vallata 8.20 Film: Mare matto 10.10 Nad.: Doc Martin 11.00 Rubrike 12.00 Dnevnik 12.25 TeleCamere 12.55 Prima della prima 13.25 Passepartout 14.00 Dnevnik u Rete 4 7.45 Media shopping 8.15 Nan.: Vita da strega 9.25 Le storie di viaggio a... 10.00 Sv. Maša 11.00 12.00 Rubrika: Pianeta mare 11.30 Dnevnik 13.00 Slow tour - Italiani non per caso 13.40 Ieri e oggi in Tv 14.00 Dnevnik 14.40 Donnavventura 16.00 Film: Assassinio sul Nilo 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Tierra de Lobos 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: Arn - L'ultimo cavaliere (pust.) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 9.10 Film: Un roditore per amico 10.45 Nad.: Bye bye Cinderella 11.20 Dok.: All about animals 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Serija: Dov'e mia figlia? 16.00 Nad.: Belli dentro 16.30 Nad.: Fratelli ben-venuti 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Pa-perissima Sprint 21.10 Nad.: Le inchieste dell'ispettore Zen 23.10 Film: The Web -Incontri pericolosi (triler) 7.00 Risanke 9.35 New Art Attack 10.00 Dok.: Voyage Factory 10.45 Nan.: Il nostro amico Charly 11.30 Serija: La nave dei so-gni 13.00 Dnevnik, sledi Tg2 Motori 13.45 Nan.: Delitti in Paradiso 14.45 Nan.: Il com-missario Herzog 15.45 Film: Squadra Omi-cidi - Istambul 17.15 Nan.: Squadra Speciale Lipsia 18.05 Film: Quella casa sull'isola ma-ledetta 19.35 Nan.: Lasko 20.30 Dnevnik 21.00 Avtomobilizem: Formula 1, VN Nemčije 23.30 La Domenica sportiva O Italia 1 La 7 14.30 Kolesarstvo: Tour de France 17.30 Tour Replay 18.10 Nan.: Squadra Speciale Vienna 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.20 Nan.: The Defenders 21.05 Kilimangiaro Sere d'estate 23.15 Dnevnik in deželni dnevnik 23.30 Film: La pecora nera Nedelja, 7. julija Rai 5, ob 21.15 Marina Abramovic. The artist is present (Umetnik je prisoten) ZDA 2011 Režija: Matthew Akers Film predstavlja umetniška dela in priprave svetovno uveljavljene beograjske umetnice Marine Abramovic na njeno veliko retrospektivno razstavo, ki jo je leta 2010 razstavila v slovitem newyorškem muzeju sodobne umetnosti MOMA. Leta 1997 je Marina Abramovic na Bienalu likovne umetnosti v Benetkah za instalacijo kravjih kosti z naslovom "Balkan Baroque" prejela zlatega beneškega leva. Gre za eno najbolj osupljivih umetnic našega časa; pa tudi za umetniško ikono, kon-troverzno figuro in osebnostni mit. Z lastnim telesom kot izrazno obliko se je gnala onstran fizičnih in umskih meja ter pri tem včasih tvegala celo življenje, da je ustvarila predstavo, ki je prinašala izziv, šok in ganjenost občinstva. Celovečerni dokumentarec nas popelje v njen svet in spremlja srbsko umetnico performansa, ki se pripravlja na pomemben trenutek: retrospektivo svojega dela v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti. ^ Tele 4 / 6.30 Ricette di Giorgia 7.00 Voci in piazza 15.00 20.00 Qui studio a voi stadio 18.00 Ricette di Giorgia 18.20 Tanta salute 23.00 Dnevnik 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta (t Slovenija 1 7.00 Risanke 9.30 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.00 Maša 10.55 Na obisku 11.25 Oza-re 11.30 Obzorja duha 12.00 Odd.: Ljudje in Zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Festival Vurberk 2013, 1. del 14.55 Nad.: Prva damska detektivska agencija 7.00 Nan.: Buona fortuna, Charlie! 7.40 Risanke 10.50 Nad.: Merlin 12.25 Dnevnik 13.40 Film: Virus letale 16.10 Film: La recluta dell'anno 18.20 Nan.: Life bites 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosí fan tutte 19.45 Film: Scuola di polizia 3 - Tut-to da rifare (kom.) 21.25 Archimede - La scienza secondo Italia 1 LA 7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Film: Il cane e il poliziotto 11.30 Show: Cuochi e fiamme 12.30 Nad.: Grey's Anatomy 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Film: La pantera rosa 16.30 Nan.: The District 18.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 The show must go on 21.30 Film: Linea di sangue 23.15 Film: La parola all'accusa (triler) VREDNO OGLEDA pop pop TV restavracija 14.55 Serija: Čari molekularne kuhinje 15.50 Serija: Kuharska žilica 16.15 Serija: Ljubezen skozi želodec 16.50 Film: Madagaskar 2 (anim.) 18.20 Nan.: Trafika 18.55 24UR - novice 20.00 Film: Ugani, kdo pride na večerjo 22.00 Film: Jesenska pripoved A Kanal A 8.05 Film: Bud Spencer 9.45 19.10 Serija: Newyorški gasilci 10.35 Tv Prodaja 10.50 Astro Tv 12.25 Naj posnetki z interneta 12.50 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 13.20 Film: Kot oče in sin 15.10 Film: Jezik denarja 16.55 Serija: Posel mojega življenja 17.50 Pazi, kamera! 18.25 Odklop 20.00 Film: Zadnji udarec 22.15 Nad.: Budva na morski peni 23.25 Film: Veliki film 16.00 Nan.: Komisar Rex 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Nad.: Mali širni svet 18.10 Dok. serija: Gozdovi Slovenije 18.40 Risanke 18.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nan.: Umori na podeželju 21.35 Dok. portret: Velika naravoslovca Linne in Scopoli 22.25 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 22.55 Poletna scena 23.20 Nad.: Skrivna država |r Slovenija 2 7.10 Skozi čas 7.20 Poletna scena 7.45 Dna-vajst 8.45 Globus 9.45 Glasbena matineja 12.00 Kajak kanu - svetovni pokal: slalom, prenos 13.15 Turbulenca 13.55 Formula 1: velika nagrada Nemčije, prenos 16.00 Film: Zgodovina atletskih svetovnih prvenstev -Atene 1997 17.10 Slovenci po svetu 17.40 Film: Eldorado 19.45 Žrebanje Lota 19.55 Nogomet - superpokal: Maribor : Olimpi-ja, prenos 21.55 Dok. odd.: Zgodba o črnskem gibanju 23.25 Kratki film: Prezgodaj dva metra spodaj |r Slovenija 3 6.05 Primorska kronika (pon.) 6.25 7.05, 8.05 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.45 14.50, 18.15 Tedenski pregled 7.20 11.15, 15.50 Svet v besedi in sliki 9.20 Kronika 9.50 15.05 Na tretjem... 11.00 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 16.10 Satirično oko 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.55 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor Koper 14.00 Čezmejna Tv 14.10 Euronews 14.30 Rivedere che piacere 16.00 Potopisi 16.30 „Q" 17.15 L'appuntamento 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Ali me poznaš? 19.00 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker Explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Eno življenje, ena zgodba 22.20 Blue Hole 22.45 Slovenski magazin 23.15 Giornate Kogojane 2009 Tv Primorka 15.0017.00 Tv prodajno okno 15.30Kme-tijski razgledi z Dolenjske 16.00 Žogarija v Celovcu 16.30 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 17.30 Konji in konjeniki 18.00 Na Postojnskem 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 23.00 Tedenski pregled 20.00 Zgodbe o glasbi 21.30 Na kavi z Giannijem 22.00 Slavnostna seja občine Vipava 23.30 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.30 Nad.: Nora Roberts 12.15 Film: Dolga pot domov 14.05 Serija: Nova ameriška RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki domače zakladnice; 10.30 otroški kotiček; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja, sledi Music Box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music Box; 14.30 Malo za štalo, malo za hec!; 15.00 Z naših prireditev; 17.00 Kratka poročila; 17.15 K izviru navdiha; 18.00 Rolling Stones; 19.25 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Ko-nika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.05 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 KOKTa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00, 10.35, 13.35, 19.00, 20.30, 22.00 Glasbena lestvica; 9.30 Sonoramente classici; 10.15, 19.20 Sigla single; 11.00 La biblioteca di Babele; 11.30 La Slovenija in 15 punti da vedere e assaporare; 12.00 Ora musica; 13.00 Temo scuola/Luog-hi e tradizioni/Speciali/Detto tra noi in musica; 15.00 E... state freschi - Hot hits; 17.00, 23.00 Pic-Nic elettronique; 18.00 Album charts; 20.00 Luoghi e sapori; 21.00 My chance on air; 21.30 Sonoricamente Puglia, 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violin-ček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Odskočna deska; 15.30 DIO; 16.30 Mladi in legende... na en koš;18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.00 Evroradijski kon- cert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalno-instrumental-na glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Dobra novica vas bo presenetila. Teden boste nadaljevali polni energije, kar vam bo odlično služilo v odnosu s partnerjem. Pazite, da zaradi zasebnega življenja ne boste odtujeni. BIK 21.4.-20.5.: Vaša inova-tivnost in občutek za ljudi vas bosta na delavnem mestu izpostavila pred kolektivom. Nadrejeni bo navdušen nad vašim entuziazmom, pazite pa se nevoščljivosti sodelavcev. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: V naslednjem tednu se vam bo ponudila priložnost. Na zasebnem področju se bo zgodila sprememba, zaradi katere boste morali za nekaj časa prekiniti vsakodnevno rutino. RAK 22.6.-22.7.: Med vami in «« drugimi družinskimi člani bo potrebno veliko prilagodljivosti in sprejemanja kompromisov. Športna aktivnost bo pripomogla k boljšemu počutju. Prav zato pazite na prehrano. LEV 23.7.-23.8.: Po dolgem (^^r času boste odkrili strasti. Posvetili se boste neki aktivnosti, ki lahko v prihodnosti vpliva na vašo kariero. Vaša samozavest bo večja, razmerje s partnerjem pa posledično vrhunsko. DEVICA 24.8.-22.9.: V na- ^^ slednjem tednu se vas lahko poloti negotovost. Vzemite si nekaj časa in se posvetite svojim potrebam. S prijatelji se boste dobro razumeli, čutili boste potrebo po pozornosti. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Pred ^ ^ vami je velik izziv, ki bo vplival na vaš vsakdan. Potrebna bo koncentracija in veliko volje. Na delavnem mestu se ne boste najbolje znašli. Ne bojte se prositi za pomoč. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Med vami in vašimi prijatelji bo prišlo do prepirov. Če vam z dialogom ne uspe priti do kompromisa, se povežite s starim znancem, ki je vedno pripravljen pokramljati z vami. STRELEC 23.11.-21.12.: Mars in Venera v vaši hiši vas bosta napolnila s čustveno energijo. Možna je pretirana navezanost na partnerja. Na delavnem mestu ne boste znali sprejeti kritike. KOZOROG 22.12.-20.1.: Če se odpravljate na počitnice, več časa namenite organizaciji transporta. Na poti vas lahko namreč doletijo nepričakovani prijatelji. Na delavnem mestu določite prioritete. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Pozitivna energija vas bo napolnila z optimizmom. S športnim udej-stvovanjem se bo vaše počutje močno izboljšalo. Denar: izkoristite intuicijo in poskušajte zagrabiti priložnost. RIBI 20.2.-20.3.: Oddih od dela vam je dobro del in vam dal nov elan. Obveznosti, ki vas čakajo, se vam trenutno zdijo še zelo oddaljene. Z dobro organizacijo poskrbite, da ne bo večjih presenečenj. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 7. julija 2013 1 Q ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre Canale 5 C/ Italia 1 15.25 Nad.: The Vampire Diaries 16.20 Nad.: Smallville 17.15 Kviz: Top one 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Film: Skyline (zf, ZDA, '10) 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.10 Road Italy - Day by day 9.25 Verska rubrika 11.55 Dokumentarec 12.25 Nad.: Don Matteo 13.3017.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Ho sposa-to uno sbirro 15.10 Film: 2 papa, nemici amici 17.15 Estate in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete, vista la rivista 21.15 Nad.: Il commissario Montalbano 23.25 Porta a porta 23.00 Film: La citta verra distrutta all'alba (horor) 7.00 Sorgente di vita 7.30 Risanke 8.25 Nan.: Heartland 9.05 Nan.: Le sorelle McLeod 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Divieto di sosta 14.45 Nan.: Blue Bloods 15.35 Nad.: Army wives 17.00 Nan.: Guardia Costiera 17.50 Dnevnik 18.45 Nan.: Senza traccia 19.35 Nan.: Cold Case 20.30 23.40 Dnevnik 21.05 Nan.: Lol 21.10 Nan.: Squadra Speciale Cobra 1122.55 Nan.: Vegas 23.55 Made in Sud Summer La 7 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Aktualno: Coffe break 11.00 In Onda - Estate 11.40 Nan.: Squadra Med 12.30 Nad.: Grey's Anatomy 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Film: Jane Doe 18.10 Nan.: The District 20.30 In Onda Estate 21.10 Film: Papillon 0.00 Omnibus notte ^ Tele 4 6.00 Dnevnik 6.30 Il caffe 8.00 Agora 10.25 Film: I due compari 12.00 Dnevnik 12.15 Nad.: New York, New York 13.05 Comic-he all'italiana 13.10 Nad.: Lena, amore del-la mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Piazza Affari, sledi Tgr LIS 14.55 Nad.: Ponderosa 16.30 Film: Il mostro 18.05 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.15 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Simpatiche canaglie 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Il viaggio 23.55 I Dieci Co-mandamenti u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 8.40 Nan.: Pacific Blue 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Ri-cette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 12.55 Nan.: Siska 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan.: Flikken - Coppia in giallo 16.40 Nad.: Il conte di Montecristo 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta colonna - Il Quotidiano 21.10 Film: Speed (triler, i. K. Reeves) 23.50 Film: Revenge (dram., i. K. Costner) 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 10.00 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Speciale Ze-lig Anthology 8.45 Film: Il mistero del lupo 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Nad.: Secreto de puerte viejo 15.40 Nad.: Le tre rose di Eva 16.40 Film: Un amore di nonna 18.50 Igra: Money Drop 20.00 23.20 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: Segui il tuo cuore (dram., ZDA, '10, i. Z. Efron) 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Luoghi magici 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 12.45 Musa Tv 13.00 Ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 16.15 Nan.: Poliziotti con il cuore 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.05 Perle d'arte 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Dok.: Film 2012 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta Jr Slovenija 1 6.55 Poletna scena 7.25 Utrip 7.40 Zrcalo tedna 8.0015.45, 18.40 Risanke in risane nanizanke 10.25 Nad.: Mladi Leonardo 10.55 Dok. film: Jelenk - sveta gora starovercev 12.00 Odd: Ljudje in zemlja 13.00 15.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 16.35 Nan.: Taborniki in skavti 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Poletna scena 17.35 Nad.: Strasti 18.05 Dok. serija: Zgodovina arhitekture 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 22.55 Poletna scena 23.20 Hitim zgubljen skozi mesto 23.55 Knjiga mene briga |r Slovenija 2 7.00 Otroški infokanal 8.00 23.10 Zabavni infokanal 13.3019.00, 22.20 Točka 14.50 Na lepše 16.05 Dok. portret: Velika naravoslovca Linne in Scopoli 16.55 Dok. serija: Čudesa vesolja 18.00 Dober dan, Koroška! 18.30 To bo moj poklic 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Nad.: Dediščina Evrope 7.00 Nan.: Tutto in famiglia 7.50 Nan.: I maghi di Waverly 8.40 Nan.: Kyle XY 9.35 Nad.: Gossip Girl 11.30 Nad.: Pretty Little Liars 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Sport mediaset 13.40 Nan.: The Cleveland Show 14.10 Simpsonovi 14.35 Nan.: What's my destiny dragon ball 15.00 Nan.: Naruto (t* Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.35 Poslanski premislek 6.45 Svet v besedi in sliki 8.00 Poročila 9.05 Evropski premislek 9.10 21.30 Žarišče 9.35 Tedenski izbor 12.00 Kolegij predsednika Državnega zbora, prenos 15.30 17.25 Poročila 15.40 Satirično oko 17.10 Tedenski napovednik 17.50 Kronika 18.50 21.25 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 20.00 23.05 Aktualno 20.35 Na tretjem... 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 22.50 Danes, izbor 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Faith 16.15 Vesolje je... 16.45 Istra in... 17.15 Istrska potovanja 18.00 Žogarija 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 22.30 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Nautilus 20.30 Artevisione 21.00 Trst 22.15 Ora musica 23.00 MMS Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Žogarija na Reki 10.30 Novice, Videostrani 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 18.30 Naš čas 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Znanstveni večer 21.00 Na kavi z Giannijem 21.30 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 22.00 Glasbeni večer pop Pop TV 8.40 13.50 Nan.: Pod eno streho 9.30 10.35, 11.45 Tv Prodaja 9.45 15.15 Nad.: Ljubljena moja 10.50 16.05 Nad.: Rožnati diamant 12.00 17.10 Nad.: Kot ukaže srce 12.55 18.00 Nan.: Lepo je biti sosed 14.45 Nan.: Mladi zdravniki 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Jack in Sarah 22.00 24UR - zvečer 22.20 Nad.: Razočarane gospodi- nje23.10 Nad.: Nadarjeni mož Kanal A 6.30 Risanke 8.1512.55 Nad.: VIP 9.05 Faktor strahu ZDA 9.30 Top Gear 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.45 19.10 Nan.: Vsi moji moški 14.10 19.35 Nan.: Dva moža in pol 14.35 Film: Ugani, kdo pride na večerjo 16.3018.00 Svet 16.35 Nan.: Jimova družina 17.05 Nan.: Zločinski um 18.40 Volan 20.00 Film: Nespodobno povabilo 22.05 Film: Vohuni kot midva 20.50 Nad.: Wallander RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Alojz Rebula: Nokturno za Primorsko - 2. nad.; 18.00 V sinjo brezkončnost; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; Ponedeljek, 8. julija Rete 4, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Speed ZDA 1994 Režija: Jan De Bont Igrajo: Keanu Reeves, Dennis Hopper in Sandra Bullock Jack je policaj, ki mora rešiti sebe in avtobus, poln potnikov, ki pelje skozi Los Angeles. Ponoreli kriminalec Howard Payne v avtobus nastavi bombo, ki bo eksplodirala, če bo hitrost vozila padla pod 80 kilometrov na uro, če bo kateri od potnikov poskušal izstopiti, ali če mu oblasti ne bodo izplačale visoke odkupnine. Policija v boj s Howardom pošlje strokovnjaka za eksplozive Jacka, ki mora potnike in nenazadnje tudi sebe rešiti pred gotovo smrtjo. Jacku je v veliko pomoč voznica avtobusa Annie, s katero poskušata prelisičiti Paynea. * i f 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 21.00 Lepo je bilo; 21.30 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi - Estate; 8.05 Horoskop; 8.50 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Siga Single; 10.35, 15.00, 19.00, 21.30, 23.30 Glasbena lestvica; 11.00 La radio fuori; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Ora musica; 14.00 Reportage istriani; 14.35, 22.00 My radio; 16.00 E... state freschi; 18.00 Sconfinando - Il meglio; 20.00 London calling; 21.00 Sonoramente classici; 23.00 Fegiz Files; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obve-stila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Me-digra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Nedelja, 7. julija 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / MAVHINJE - Drevi s slavnostnim večerom in nagrajevanjem zaključek festivala Mladinska skupina Mosp in Pupeskrasakabaret ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN Drevi bo s slavnostnim sklepnim večerom in nagrajevanjem po dveh tednih predstav konec tudi letošnjega zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin, desetega po vrsti, ki na vsaki dve leti privabi v Mavhinje lepo število gledalcev in igralcev, za katere je prireditev tudi priložnost za soočanje in primerjavo lastnega delovanja in tudi pojmovanja gledališkega ustvarjanja z delom in usmerjenostjo drugih skupin. Kakorkoli že, mav-hinjski organizatorji so upravičeno ponosni na uspeh svoje pobude, kateri so letos posvetili razstavo v prostorih bivše osnovne šole. Kakorkoli že, letošnjega festivala, ki ga je zaznamovalo presenetljivo hladno vreme, zlasti pa velika množica nastopajočih otrok in mladih (krepko preko sto jih je bilo), te torej konec. Sinoči so med tekmovalnimi skupinami nastopili še igralci Katoliškega prosvetnega društva Šmihel z lepljenko del sodobnih dramatikov Becketta, Albeeja, Jesiha in Blago-jevica Kdo čaka na konec v trikoju, za njimi pa zunaj konkurence Rita in Helena, to sta Tatjana Turko in Valentina Štrain, z ženskim dvogovorom o marsičem, še zlasti o moških. Po naključju je bil tudi petkov program podoben: igralci Mosp-a so prikazali svojo odčitavo znanega dela Ya-smine Reza Krvavi bog; nato sta zunaj konkurence Irene Pahor in Tatiana Ma- Na fotografiji levo trebušne pleslake Desert Roses v predstavi Pupeskrasakabaret, desno Mladinska skupina Mosp z igro Krvavi Bog Jasmine Reza kroma lalan nastopili z nizom skečev, med katerimi so zaplesale trebušne plesalke Desert Roses; predstavi je bilo naslov Pu-peskrasakabaret. Drevišnji sklepni večer se začenja ob 21. uri. Mladi v odkrivanju skupnih poti Mladinska skupina Mladi v odkrivanju skupnih poti Mosp si je s postavitvijo zelo znane, po vsem svetu uspešno uprizorjene drame Krvavi bog (Le Dieu du carnage), po kateri je Roman Polan-ski posnel tudi zelo dobro sprejet film z vrhunskimi igralci, zastavila zelo ambiciozen cilj, ki se ga mladi igralci skupine Mosp niso ustrašili, še posebno se ga ni ustrašila režiserka, scenografka, kostu-mografka, avtorica glasbene kulise Helena Pertot, ki je tudi priredila besedilo. V spretno pisanem besedilu - v tem je Yasmina Reza mojstrica in prav zaradi tega igralci radi nastopajo v njenih delih - se umirjeno srečanje med starši dečkov, ki sta se stepla, pri čemer je eden nekoliko poškodoval drugega, stopnjuje v vedno bolj odkrito konfrontacijo, ki pozablja na vljudnostne konvencije in pri kateri vrejo na dan tudi nepomirjeni konflikti med partnerji. Drama nudi igralcem veliko priložnosti, da pokažejo svoj igral- LJUBLJANA FESTIVAL - Vrhunski plesni večer Bejart Ballet osvaja in navdušuje Tokrat je skupina nastopila z izborom koreografij ustanovitelja in sedanjega umetniškega vodje Gila Romana Maurice Bejart še vedno preseneča. S svojimi raznovrstnimi koreografijami in odlično plesno skupino. Bejart Ballet Lausanne pogosto gostuje na ljubljanskem poletnem festivalu, kjer vsakič doživi velik uspeh. Pod skrbnim strokovnim vodstvom Gila Romana, nekdanjega izjemnega solista ansambla, na vsakem gostovanju razkriva različne plati ustvarjalnosti svojega ustanovitelja. Večkrat pa prikaže tudi novosti, ki jih za dinamičen ansambel pripravi sedanji umetniški vodja. Tokrat so se odločili za nekakšen dvodelen program: v prvem so nanizali Bejartov utrinek, povzet iz bogate indijske tradicije; mojstrov poklon «njegovi» dami s kamelijami in igrivo Romanovo koreografijo. Drugi, zelo suge-stiven del pa je bil posvečen nesmrtnim šansonov Jacquesa Brela. Bejart (1927-2007) sodi med tiste slavne koreografe, katerih slog je težko opredeliti. Z vsako koreografijo se je namreč spreminjal. Verjetno je res, da so njegove prve stvaritve, ki jih je navdihnila glasba Stravinskega, bile najbolj prelomne in veličastne. Prva med prvimi je Posvetitev pomladi (1959), enajst let kasneje je gledalce prevzel Ognjeni ptič, vmes (1961) je nastal sloviti Bolero na Ravelovo glasbo. Kot je sam rad pravil, je v njegovem «ustvar-jalnem kovčku veliko dobrih koreografij, nekatere so povprečne, če že ne slabe, nekaj pa je izjemnih». Rad se je poigraval in iskal v različne smeri. Ljubil je glasbo, ločeval jo je samo v dobro in slabo. Zato je za svoje kreacije uporabljal najrazličnejše glasbene zvrsti in jih tudi prepletal. Kot Prizor iz baleta Bejart glasbena osnova so tudi njegove koreografije privlačno prepletanje različnih stilov in navdihov. Na četrtkovem plesnem večeru letošnjega Ljubljana Festivala je najprej prišlo do izraza njegovo zanimanje za indijsko kulturno-versko tradicijo. O svoji koreografiji Bhakti (1968) je Bejart zapisal: «Častilec se skozi ljubezen identificira z božanstvom in oživlja legendo svojega boga, ki je eden od brezimnih obrazov stvar-nosti.» V koreografiji Bhakti III so prikazani dve reinkarnaciji boga Višnuja, Rama in Krišna, ter bog Šiva, z bogovi in moškimi, ki častijo te bogove, pleše Šakti. Ples se začne in sklene z lotosovim cvetom, kot je običaj za hindujske obrede. Izbrana sku- pina interpretov je plesala na tradicionalno indijsko glasbo. Drugi plesni prizor je bil kulturno, časovno in ambientalno povsem različen. Šlo je za avtorski poklon dami s kamelija-mi, pravzaprav dami po koreografovi zamisli in čutenju: «Bila je moja dama in predstavljal sem si jo kot cvet - kamelijo!» Tako je zapisal Bejart leta 2001 o tem svojem delu, Etudi za damo s kamelijami. Odlična Elisabet Ros, ki je kot solistka nastopila tudi v drugih koreografijah, je v tem krajšem plesnem prizoru, v katerem so jo moški obkrožali, ji dvorili, nato pa jo slačili - v dobesednem in prenesenem pomenu besede - in jo nato vsi zapuščali, znala posredovati občutek osamelosti in zavrženosti. V glasbeno oporo ji je ko-reograf izbral skladbe Chopina in Cilee. Gil Roman, ki sicer verno goji Bé-jartovo zapuščino, ima drugačen plesni prijem. Že večkrat je dokazal, da sta mu všeč igrivost in rahla ironija. Tudi v tokratni koreografiji Tam, kjer so ptiči, premierno prikazani v Šanghaju oktobra 2011, je ustvaril sklop skupinskih in solističnih nastopov, naravnanih na ljubezensko igro in na poigravanje s kipi (poklon kiparki Marti Pan). Izvirni glasbi dua Thierry Hochstätter & JB Meier je koreograf dodal odlomek iz preludija k Wagnerjevemu Parsi-falu in še odlomek iz glasbe Gorillaz. In za konec Jacques Brel. S «posredovalko» Barbaro, ki sta jo poznala tako Brel kot Béjart. Proti koncu leta 2001 so tako v Lozani premierno prikazali splet koreografij na Brelovo glasbo (delno tudi na intervju) Brel in Barbara. V nizu izbranih skladb je nekaj zelo znanih, npr. Ne me quite pas in La valse. Kot v šansonih se tudi v plesu prepletata otožnost in razposajenost. Béjart je večkrat posegel tudi po elegantni ironiji, za finale pa je izbral upanje: Quand on a que l'amour. V drugem delu programa se je izkazala celotna plesna skupina. V njej je tudi precej italijanskih plesalcev, ki doma nimajo pravih možnosti. Ne na nivoju, ki ga zagotavlja Béjart Ballet iz Lozane. Njegova plesna govorica ohranja klasične prvine in stalno vključuje nove, «otroke» sodobnega sveta. Tudi tokrat je odlično vplesan ansambel navdušil festivalsko občinstvo. Sicer pa, kot je napovedal organizator, je ta predstava sodila med vrhunce letošnje ponudbe. (bip) ski talent, zato pa zahteva izkušene in tudi nekoliko starejše igralce. Zaradi vsega tega mladi začetniki Mosp-a, ki so izbrali inačico broadwayske uprizoritve, v zahtevnih vlogah niso bili povsem prepričljivi, pri čemer je nagajala tudi nekoliko preveč tržaško obarvana izgovarjava in včasih nenaravna intonacija. Poleg tega so se z režiserko odločili, da v treh vlogah v isti uprizoritvi nastopajo po dva igralca, morda z namenom, da poudarijo značajsko dvojnost nastopajočih likov, kar pa ni prišlo povsem do izraza, tudi zato, ker gledalci ne razumejo povsem, zakaj četrtega igra vedno isti. Vsekakor je treba igralcem Silviji Po-čkaj, Katerini Pertot, Tjaši Oblak, Tama-ri Pertot, Marku Petarosu, Mateju Peta-rosu in Matjažu De Luisi kot tudi režiserki Heleni Pertot čestitati za pogum in prizadevnost. Osvetlitev predstave je oblikoval Samuel Kralj. Pupeskrasakabaret S predstavo Pupeskrasakabaret, ki je bila na mavhinjskem trgu na sporedu v petek zvečer, so si nastopajoče zastavile cilj, da bodo gledalce zabavale, in to jim je povsem uspelo, po glasnem smehu in toplih aplavzih sodeč. Gre za nastop humoristk Irene Pahor in Tatiane Malalan, ki se v nizu dialogov in monologov obregnejo ob razne teme, in štirih trebušnih plesalk Desert Roses, ki so v premorih med skeči prikazale različno koreografi-rane plesne točke. Irene Pahor in Tatiana Malalan sta gledalce takoj spravile v smeh z dialogom med starejšima gospodinjama, to sta Jole in Vanda, ki se skupaj podata na lepše. V dvogovoru sta spustili niz zabavnih vi-cev, od teh nekaj starih, a še vedno uspešnih, še posebej zaradi sproščenosti in prepričljivosti nastopajočih. V monologih je Irene Pahor nastopila kot Mariuccia, ki ima več razlogov, da se pritožuje nad možem Brunom. Tatiana Malalan je v solo točkah predstavila čistilko, kopališko mojstrico in popevkarico Helenco Spod-klanca. Simpatičnima humoristkama bi lahko očitali le preveč posplošeno prikazovanje stvarnosti in premalo aktualnosti, zlasti pri prikazovanju ženskega položaja v družbi kot tudi podobe, ki jo ženske imajo o sebi; skratka, njune ženske so prikazane boj z moškega kot ženskega vidika, še zlasti Tatianine, ki so poleg tega za spoznanje preveč karikirane. Plesalke Desert Roses so se prikupile z nekako domačnostno obarvanostjo trebušnih plesov, pri katerih poudarek ni bil na erotični spogledljivosti, temveč na prijetni razvedrilnosti in udomačeni eksotičnosti. (bov) w Nedelja, 7. julija 2013 2 1 Stankovic uradno zapustil Inter MILAN - Nekdanji kapetan srbske nogometne reprezentance Dejan Stankovic se je uradno poslovil od Interja, za katerega je igral od leta 2004. »Zadnjih deset let je bilo najlepše obdobje v mojem življenju. Odrasel sem kot človek in kot nogometaš,» je navijačem sporočil 34-letni vezist, ki je v karieri igral še za Crveno zvezdo in Lazio, zdaj pa se seli v kak drug italijanski klub ali pa v ZDA Za Srbijo je odigral 102 tekmi in dosegel 15 golov. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu V Bolgariji bron za Matejo Kosovelj SOFIJA - Novogoričanka Mateja Kosovelj, druga med ženskami v maratonu na letošnji Baviseli v Trstu, je na 12. evropskem prvenstvu v gorskih tekih v Borovcu v Bolgariji osvojila bronasto medaljo med članicami. Zmagala je Avstrijka Andrea Mayr. Na 8,8 km dolgi progi s 1027 m višinske razlike je za več kot minuto ugnala Italijanko Valentino Belotti, Mateja Kosovelj pa je srebro zgrešila za 14 sekund. Med moškim i je njen brat Mitja za dobri dve minuti zgrešil bronasto medaljo. APrimorski ~ dnevnik KOLESARSTVO - Prva gorska etapa na Pirenejih spremenila vrstni red Toura Fromme razred zase TOULOUSE - Britanec Christopher Froome (Sky) je v osmi etapi kolesarske dirke po Franciji z napadom dobrih pet kilometrov pred ciljem ugnal vso konkurenco in z zmago oblekel rumeno majico vodilnega ter pokazal, da je trenutno razred zase. Na 195 kilometrov dolgi preizkušnji od Castresa do Ax-3 Domainesa je za seboj pustil moštvene-ga kolega, Avstralca Richieja Porteja. Včerajšnja etapa je bila prva gorska na letošnjem jubilejnem Touru, ekipa Sky s Froomom pa je vseskozi nadzorovala dogajanje. Froome je napadel dobrih pet kilometrov pred ciljem, njegovemu ritmu pa ni mogel slediti nihče. Na dobri poti do etapne zmage je bil Kolumbijec Nairo Alexander Quintana Rojas, ki je napadel 36 kilometrov pred ciljem, prvi prečkal najvišjo točko 100. dirke po Franciji - Port de Pailheras z 2001 metrom nadmorske višine -, a ga je glavnina ujela 5,3 kilometra pred ciljem. Takrat je tudi napadel Froome in si do konca privozil 51 sekund prednosti pred dru-gouvrščenim Portejem. Tretje mesto si je prikolesaril Alejandro Valverde. Froome ima v skupnem seštevku zdaj 51 sekund prednosti pred Portejem, na tretjem mestu je Valverde, ki zaostaja minuto in 25 sekund. Edini preostali slovenski kolesar, Kristijan Koren (Cannondale) je osvojil 120. mesto, zaostal 29:12 minute, v skupnem seštevku pa je na 80. mestu (+35:21). «Ne morem biti srečnejši. Bil je živčen teden, ki je vodil do tega. Ekipa je opravila fantastično delo. Poplačal sem moštvene kolege z zmago, Richie je bil drugi ... To je bil prvi pravi dan. Sanje so nam uresničujejo,» je po zmagi dejal Froo-me in dodal: «Bili smo pod pritiskom. To je le prvi teden, imamo še dva. Čaka nas še trdo delo, imamo rumeno majico, ki jo bomo morali braniti.» Južnoafričan Daryl Impey, ki je nosil rumeno majico, je ciljno črto prečkal sedem minut in 50 sekund za zmagovalcem, skupno je zdaj na 31. mestu. Španec Alberto Contador je zaostal kar minuto in 45 sekund, Luksemburžan Andy Schleck 3:34 minute, Avstralec Ca-del Evans pa več kot štiri minute. Tudi številčno skromno italijansko predstavništvo na Touru je povsem potonilo. Damiano Cunego je pridelal več kot 14 minut zamude. Vrstni red 8. etape (Castres - Ax-3 Domaines, 195 km): 1. Chris Froome (VBr/Sky) 5.03:18; 2. Richie Porte (Avs/Sky) + 0:51; 3. Alejandro Valverde (Špa/Movistar) 1:08; 4. Bauke Mollema (Niz/Belkin) 1:10; 5. Laurens ten Dam (Niz/Belkin) 1:16; 6. Mikel Nieve (Špa/Eu-skaltel) 1:34; 7. Roman Kreuziger (Češ/Sa-xo-Tinkoff) 1:45; 8. Alberto Contador (Špa/Saxo-Tinkoff); 9. Nairo Quintana (Kol/Movistar); 10. Igor Anton (Špa/Eu-skaltel) vsi isti čas .. ; 59. Damiano Cune-go (Ita/Lampre) 14:27; 120. Kristijan Koren (Slo/Cannondale) 29:12 . Skupno: 1. Christopher Froome (VBr/Sky) 32.15:55; 2. Richie Porte (Avs/Sky) + 0:51; 3. Alejandro Valverde (Špa/Movistar) 1:25; 4. Bauke Mollema (Niz/Belkin) 1:44; 5. Laurens Ten Dam (Niz/Belkin) 1:50; 6. Roman Kreuziger Christopher Fromme je bil lani na Touru zvest pomočnik rojaka Wigginsa, letos pa ima v moštvu Sky proste roke kroma (Češ/Saxo-Tinkoff) 1:51; 7. Alberto Con-tador(Špa/Saxo-Tinkoff); 8. Nairo Alexander Quintana Rojas (Kol/Movistar) 2:02; 9. Joaquim Rodriguez Oliver (Špa/Katjuša) 2:31; 10. Michael Rogers (Avs/Saxo-Tinkoff) 2:40 .. ; 21. Andy Schelck (Niz/Radioshack) 4:00; 23. Cadel Evans (Avs/BMC) 4:36; 46. Damiano Cunego (Ita/Lampre) 15:43; 80. Kristijan Koren (Slo/Cannondale) 35:21. KOŠARKA Hrvat Bogdanovic v NBA za mrežice NEW YORK - Španski košarkarski reprezentant Jose Manuel Calderon bo kariero onstran Atlantika v ligi NBA nadaljeval v moštvu Dallas Mavericks. Hrvaški reprezentant Bojan Bogdanovic, ki bo za izbrano vrsto igral septembra na EP v Sloveniji, pa se je odločil za moštvo Brooklyn Nets. Štiriindvajsetletni Bogdanovic je lani v evroligi za carigrajski Fe-nerbahče povprečno dosegal 15,9 točke na tekmo. Bogdanovic je bil izbran leta 2011 v drugem krogu nabora v ligi NBA kot 31. izbor s strani aktualnih prvakov Miami Heat, ki pa ga je takoj prodal ekipi Minnesota Timberwolves, nato pa je letos pristal v mrežicah. OPTIMIST - Slovenka Mara Turin je na odprtem evropskem prvenstvu razreda optimist, ki je od 29. junija do včeraj potekalo v Balatonfoldvaru na Madžarskem, slavila še svoj drugi evropski naslov (13 točk), Rok Verderber, ki je bil v absolutni konkurenci tretji, pa je osvojil naslov evropskega podprvaka (30). Lara Poljšak je osvojila četrto mesto. ATLETIKA - Izidi sezone na diamanti ligi v Parizu: Usain Bolt na 200 m (19,73), Kirani James na 400 m (43,96), Ti-runesh Dibaba na 5.000 m(14:23,68), Eze-kiel Kemboi na 3000 m zapreke (7:59,03). FORMULE ENA Ferrari vse karte stavil na dirko NURBURGRING - Prvenstvo formule ena vse bolj pogojujejo gume. Na včerajšnjih kvalifikacijah pred današnjo VN Nemčije na dirkališču v Nurburgringu sicer nobena ni počila, še naprej pa določajo strategijo moštev. Kvalifikacije je dobil Britanec Lewis Hamilton (Mercedes). Zadnji hip in le za dobro desetinko sekunde je ugnal svetovnega prvaka Sebastiana Vettla (Red Bull), ki na domačem dirkališču še nikoli ni zmagal. S tretjega najboljšega položaja bo začel Avstralec Mark Webber (Red Bull), v drugi startni vrsti pa mu bo družbo delal delal Finec Kimi Raikkonen (Lotus). Pravi flop je doživel zmagovalec Silverstone Niko Rosberg (Mercedes), ki bo začel z 11. mesta zaradi napake v njegovem boksu, kjer so slabo ocenili možnosti tekmecev. Oba Ferrarija bosta začela iz četrte vrste, Brazilec Felipe Massa je bil sedmi, Španec Fernando Alonso pa osmi. Massa je bil med kvalifikacijami najhitrejši tako v prvem kot v drugem krogu, toda v italijanskem moštvu so ocenili, da je bil »pole position« nedosegljiv, zato so pred zadnjim krogom kvalifikacij oba svoja dirkal-nika opremili a trdnejšimi gumami. Na ta način si si preprečili boljšo startno uvrstitev, računajo pa, da bodo hitrejši na samem startu in v prvih krogih. »Lahko bi bili na startu četrti in peti, a smo se raje odločili za drugačno strategijo. Na kvalifikacijah smo vsekakor bili za šest desetink sekunde počasnejši od Mercedesa in Red Bulla. Mislim, da bo na dirki drugače,« je povedal Alonso. TENIS - Ženski finale v Wimbledonu dobila »problematična« Francozinja Bartolijevi »napačni finale« WIMBLEDON - Francozinja Marion Bartoli je zmagovalka tretjega turnirja za grand slam v sezoni v Wimbledonu. Petnajsta nosilka je v velikem finalu gladko po 81 minutah ugnala Nemko Sabine Lisicki, sicer 23. nosilko, s 6:1 in 6:4. »Napačni finalistki« sta postregli z nezanimivim finalom. V prvem nizu je Lisic-kijeva takoj odvzela servis tekmici, a zatem igrala slabo, kar je Bartolijeva hitro unovčila in povedla s 3:1. Do konca niza je dobila vse igre. Uvod drugega niza je bil bolj izenačen, Nemka je imela celo štiri priložnosti za odvzem servisa, a že v tretji igri je dobro razpoložena Francozinja prišla do treh žogic za nov «break», drugo pa je tudi izkoristila in povedla z 2:1 ter nato na svoj servis s 3:1. Prednost je tudi v tem nizu znala obdržati do konca in se veselila velike zmage na sveti travi, na kateri je leta 2007 izgubila v finalu proti Sereni Williams. «Imela sem priložnost za zmago že pred šestimi leti, a mi je takrat ni uspelo doseči. Tako vem, kako se zdaj počuti Sabine, ampak lahko zatrdim, da bo tudi ona enkrat zmagovalka,» je še povedala Bartolijeva, ki je z 28 leti peta najstarejša zmagovalka grand slama v odprti dobi. Hkrati je Francozinja podrla tudi rekordni dosežek Čehinje Jane Novotne s tem, ko je na svojem 47. grand slamu v karieri prišla do zmage. Novotni je to leta 1998 uspelo po 45 turnirjih velike četverice. Bartolijeva je v cirkusu ženskega tenisa prava bela muha. Ima nekaj odvečnih kilogramov, slabo komunicira z mediji, ima polno živčnih trzajev in konflikten odnos z očetom, zdravnikom, ki se je prelevil v njenega trenerja, se od ne ločil, zdaj pa jo vodi nekdanja igralka, rojakinja Amelie Mauresmo. 28-letna Francozinja Marion Bartoli je v finalu nastopila tudi leta 2007, ko pa jo je premagala Američanka Serena Williams ansa Lisickijeva je po dvoboju končala v solzah, a njenih 25 neizsiljenih napak je bilo pač preveč za uspeh v finalu. Zmagovalka je za zmago prejela slabih 1,9 milijona evrov, poraženka pa dobrih 930.000 evrov. Danes se bosta v moškem finalu pomerila prvi in drugi nosilec, Srb Novak Dokovič in Britanec Andy Murray, ki bi z zmago postal prvi Britanec z os- vojenim wimbledonskim naslovom po 77 letih. To je namreč nazadnje leta 1937 uspelo Fredu Perryju. Murray je lani v finalu izgubil proti Švicarju Rogerju Federerju, avgusta istega leta pa se mu je za poraz na isti površini oddolžil v finalu olimpijskega turnirja. PORTOROŽ - V slovenskem polfinalu turnirja challenge je Grega Zemlja s 6:7, 7:5 in 6:2 premagal Aljaža Bedenta. Finale bo danes ob 19. uri. 22 Nedelja, 7. julija 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / ODBOJKA - Sloga Tabor pred novo sezono v moški državni B2-ligi Za zdaj vpisali ekipo □ Obvestila Nekaj dni pred ponedeljkovim rokom zapadlosti se je uprava Sloge Tabor odločila za vpis članske ekipe v državno odbojkarsko B2-ligo, v kateri bo torej zaigrala tretje leto zapored. Za vpis so se, kljub težkemu finančnemu položaju, odločili potem, ko je dosedanji glavni sponzor, podjetje Televita, tudi za prihajajočo sezono potrdil sponzorstvo v enakem obsegu kot doslej. Tudi za Slogo Tabor velja ista ugotovitev kot za košarkarski Jadran. Vpis v ligo še ne pomeni, da bodo v njej tudi dejansko nastopili. »Potrditev sponzorstva Televite je pomembna injekcija, vendar to še zdaleč ni dovolj za mirno spanje,« je povedal Ivan Pe-terlin. Doslej so zbrali le okrog 30 odstotkov potrebnih sredstev za nastop med drugo-ligaši. »Potrebno bo pridobiti še marsikaterega sponzorja. Med malimi jih je kar nekaj obljubilo manj denarja, nekateri drugi nam sploh ne morejo več pomagati. Dosti je odvisno tudi od razpleta dogovora med ZSŠDI in krovnima organizacijama. Če iz tega naslova ne bo nobene pomoči, bo zelo težko izpeljati sezono. Novosti zaenkrat ni še nobene,« je še povedal Peterlin. V začetku prihodnjega tedna bo znano, katere ekipe so se vpisale v B2-ligo. Če sodimo po govoricah je pod vprašajem nastop še katerega od lanskih konkurentov Sloge Tabor, v prvi vrsti Castelfranca Veneta, a tudi novinca iz naše dežele, Ville Vi-centine. Prodaja lige, ki je bila včasih donosna, je zaradi naraščajoče gospodarske krize zdaj dosti bolj problematična. Ponudba je velika, povpraševanje pa je skromno, zato je vrednost pravic za nastop v višjih ligah strmo padla: ligo lahko odkupiš že za par tisoč evrov. Toliko zanjo dobiš seveda tudi, če jo prodaš.... Ambrož Peterlin bo v prihodnji sezoni, kot kaže, namesto kot napadalec spet igral kot podajalec kroma Ob finančnem vprašanju je kajpak aktualno tudi vprašanje sestave moštva. Novosti še ni. Vse poteze pogojuje položaj podajalca Filipa Hledeta, ki se bo vrnil v matični klub Olympia, če bo sam ali v povezavi z drugimi slovenskimi društvi na Goriškem sestavil konkurenčno moštvo, ki bi lahko naskakovalo preboj v višjo ligo. V tem primeru bi pri Slogi Tabor vlogo podajalca spet prevzel Ambrož Peterlin, poiskati pa bi morali ustrezno zamenjavo zanj na tolkaškem mestu, da se ne bi preveč ošibili, če vemo, da je Slogo Tabor zapustil tudi standardni korektor Kristjan Stopar. Naše društvo je tržaški FerroAlluminiu uradno zaprosilo za posojilo 23.letnega srbskega tolkača Nikole Ivanoviča. Želja igralca, da bi se po lanskem izpadu iz lige v vrstah tržaškega kluba spet preizkusil v B2-ligi zaenkrat pri njegovem društvu še ni naletela na razumevanje. Med igralci, ki bi lahko prišli v poštev za Slogo Tabor, je tudi Toskanec Marco Bolognesi, prav tako igralec Ferra, ki je lani branil barve Ville Vicenitne v deželni C-ligi, a je v preteklosti že igral v B-ligi. Živi in dela v Trstu, je tudi lastnik svoje izpisnice, zato bi bila to za Slogo Tabor operacija brez stroškov. Drugačnih si tako in tako v tem trenutku ne mo- ŠAH - DP mladih Najboljša Lejla Juretič V Courmayeuru v dolini Aoste se je končalo državno šahovsko prvenstvo v mladinskih kategorijah. Od mladih zamejskih šahistov je najboljši rezultat med under 12 z 8. mestom (5,5 točke na 9) osvojila Lejla Juretič (Societa scacchistica Trie-stina) iz Devinščine. Med fanti do 10 let se je s 36. mestom izkazal Stefano Taucer (5 točk). Naši šahisti, vsi so hkrati tudi člani šahovskega krožka ZSŠDI, so sicer dosegli uvrstitve v zlati sredini. Med under 12 sta Saša Kobal in Jaro Brecelj osvojila 4,5 točke, Boštjan Petaros pa 3,5. Med under 16 je Enrico Genzo osovjil 4,5 točke, med enako stairmi dekleti pa Urška Peteros 3,5 in Mojca Petaros 2 točki. Fi-lippo Camata, sicer učenec šole Dante, je bil med under 14 20. s 5,5, točke. rejo privoščiti. Kot rečeno, bodo izpraznjena mesta v dvanajsterici dopolnili tudi z nekaterimi mlajšimi igralci iz lastnega zaledja, še vedno je aktualna tudi vrnitev Andree Vattovaza, ki sicer službuje v Splitu. (ak) ŠD KONTOVEL obvešča, da bo tradicionalna RIBADA v torek 9. julija od 20.00 dalje na igrišču na Kontovelu. Vabljeni športniki, člani, sponzorji, starši in prijatelji. ŠZ BOR sklicuje v petek, 12. julija 2013, ob 19.30 v drugem sklicanju, svoj redni letni občni zbor, v prostorih KD Slavko Skamperle, na Stadionu 1. Maja, Vrdelska cesta, 7. AŠD SOVODNJE vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 15. julija 2013 ob 21.00 v drugem sklicu v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje na Prvomajski ulici 120/a v Sovodnjah ob Soči. ŠD POLET obvešča, da se je začel tečaj kotalkanja namenjen otrokom do 10. leta starosti. Prijave ob ponedeljkih in petkih od 17. do 18. ure na Pikelcu pri Poletu, Repentaborska ulica 32 na Opčinah ali ob isti uri na telefonski številki 040-211758. ŠZ GAJA sekcija za orientacijski tek obvešča, da bo v soboto, 13. julija, v sklopu vaškega praznika v športnem centru Gaje na Padričah tekmovanje v orientacijskem teku namenjeno tako izkušenim kot začetnikom in družinam. Na razpolago bo dolga, srednja, kratka in družinska proga. Zbirališče ob 17. uri, start ob 18.00. Vpisovanje in informacije: 3496932994 in www.origaja.it. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta starosti v telovadnici OS Bevk na Opčinah od ponedeljka, 2. septembra, do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). informacije in prijave: Nastja 349-7597763 ali na info@cheerdancemillenium.com. ŠPORTNA ŠOLA TRSTA, ŠZ BOR, DIJAŠKI DOM SREČKA KOSOVELA in ZSŠDI organizirajo športni kamp za otroke od 6. do 10. leta na Stadionu 1. maja v Trstu. Prvi teden: jutri -12. julij, drugi teden: 15.-19. julij. Informacije in vpisi: SZ Bor, 04051377, e-pošta: urad.bor@gmail.com; Dijaški dom, 040573141, urad@dijaski.it. Košarka: San Daniele brez vpisa v državno divizijo C Košarkarski klub iz San Danieleja, ki je v letošnjem finalu končnice deželne C-lige premagal Breg, se ne bo vpisal v državno divizijo C. Uprava kluba je sporočila, da za nastop v tej ligi, v kateri je v minuli sezoni igral tudi Jadran, preprosto nima zadostnih sredstev. Natečaj Primorskega dnevnika za otroke poletnih centrov in športnih kampov poletna igralnica Poletni kamp Val 2013 »Najboj mi je bilo všeč, ko sem igral košarko v telovadnici in ko smo bili prosti, torej, ko smo se lahko igrali, kar smo želeli.« Danjel, 9 »Že lani sem se zelo zabavala na kampu, zato sem se letos vrnila. Letos pa je bilo še bolj zabavno, ker sem že obvladala odbojko in sem se lahko družila s prijateljicami.« Martina, 9 »Zjutraj smo se najprej ogreli, zunaj smo se igrali igro med dvema ognjema, nato smo vadili odbojko, po malici pa smo se zabavali tudi na igralih. Pred odhodom domov pa smo bili prosti, igrali smo se, kar smo želeli.«Lara, 8 »Najbolj namaje bilo všeč, ko smo se igrali nogomet, odbojko in med dvema ognjema. Nogomet smo igrali v telovadnici, ponavadi po malici, med prijatelji.« Ivan, 6 in Tomaž, 6 »Ko nismo igrali odbojke, smo se igrali nogomet, košarko, zbivanje in med dvema ognjema. Smo tudi risali, preskakovali kolebnico in tekmovali v poligonih.« Patrik, 12 »Na kampu sem se naučil igrati igro med dvema ognjema. To igro smo večinoma igrali zjutraj na zunanjem igrišču.« Janiki, 8 »Trenerja sta bila Matej in Renato. Bolj zabavno je bilo z Renatom, ker smo se z njim igrali med dvema ognjema in zbivanje.« Andreja, 6 in Julija, 8 »Dan na kempu se je zaključil s prostim časom, igrali smo se, klepetali ali igrali odbojko.« Neža, 11 »Vsako jutro smo se ogrevali zunaj z obema trenerjema. Najprej smo tekli okrog telovadnice, nato pa se igrali med dvema ognjema in zbivanje.« Se- bastjan, 8 in Jurij, 10 »Odbojko smo trenirali v telovadnici, vadili smo skoraj vsak dan. Ob vajah smo vedno igrali tudi tekme. Ko nismo igrali odbojke, smo igrali nogomet, košarko, včasih smo tekmovali v štafetah z žogami.« Jan, 9 »Najljubša igra je bil nogomet, ker na treningih odbojke, ki jo treniram med sezono, ne igramo nogometa.« Riccardo, 8 »Najbolj mi je bilo všeč, ko smo igrali nogomet, ki ga tudi treniram pri Sovodnjah.« Thomas, 11 »Najbolj mi je bilo všeč, ko sem se igrala s prijateljicami.«Martina C., 8 PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 7. juj 2013 23 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA OPČINE Prosvetni dom Poletje pod kostanjem 2013 Prosvetni dom V petek, 12. julija ob 20.30 Kabaretni večer / Flavio Furian & Maxino in tečajniki kabaretske delavnice _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica Bevkov trg V torek, 9. julija, ob 19.30 GAM & LJUD & mednarodna zasedba Mati ko-rajža. Ploščad pred SNG Nova Gorica PIRAN ■ Etno Histerija Tartinijev Trg V torek, 16. julija, ob 20.00 Teater Kvelb, Češka:» Ulično lutkovno gledališče«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ TriesteLovesJazz Grad Sv. Justa Danes, 7. julija, ob 21.00 nastopajo N.Y. Voices (ZDA). Trg Cavana Jutri, 8. julija, ob 21.00 nastopajo Usa-fe band (jazz ensemble). Trg Verdi V četrtek, 11. julija, ob 21.00 nastopajo Jayla Brown & TS 4 (Kuba - Ita). / nastopajo Joyce Yuille & Mike Sponza (Ita - ZDA). V soboto, 13. julija ob 21.00 Premio Franco Russo (Ita) / nastopajo GORNI Kramer 4° Feat. Leo Zannier & Tony Kozina (Ita). V ponedeljek, 15. julija ob 21.00 Davide Helbock Trio (Au). / nastopajo: Tribute To Michael Brecker (Au -Slo). V torek, 16. julija ob 21.00 nastopajo Gretchen Parlato (ZDA). V sredo, 17. julija, ob 21.00 nastopajo Miles Smiles feat. Robben Ford, Omar Hakim, and Darryl Jones (ZDA - Ita). V četrtek, 18. julija, ob 21.00 nastopa Anna Lauvergnac (ITA). / nastopajo: Riccardo Morpurgo 5tet (ITA). V soboto, 20. julija, ob 21.00 Tar-mu/Zullian Jazz 4tet (ZDA - ITA -HRV - SLO) / nastopajo: Giuliano Tull 5tet (ITA). V nedeljo, 21. julija ob 21.00 California Guitar Trio (ZDA - Japonska - Belgija). / nastopajo: Luca Ciarla 4tet (ITA - ZDA). TREBČE V četrtek, 18. julija ob 20.30 Koncert keltske glasbe / Wandering Harps _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Kino Šiška V ponedeljek, 12. avgusta ob 21.00 nastopa avstraljanski rock band Tame Impala. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. LONJER V sklopu Artedna je na ogled v športno kulturnem centru skupinska razstava trinajstih umetnikov društva za umetnost Kons: v pritličju in zadnjem nadstropju si lahko ogledamo slike, kipe, risbe, fotografije, posege v prostor in likovne objekte na temo prostora. Svoja dela razstavljajo Matjaž Hmeljak, Pavel Hrovatin, Rado Jagodic, Dunja Jo-gan, Viljam Lavrenčič, Klavdija Maru-šič, Jasna Merku, Živa Pahor, Jana Pečar, Deziderij Švara, Andrea Verdelago in Ivan Žerjal. Razstava je na ogled še danes med 16. in 18. uro. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. BOLJUNEC Do konca avgusta je v društvenem baru SKD France Prešeren n' G'ricena na ogled razstava fotografij "Boljunec sredi prejšnjega stoletja" v priredbi SKD France Prešeren in Skupine 35-55 GORICA V Galeriji Kulturnega doma: je na ogled še do ponedeljka 24. junija samostojna razstava unikatne keramike Ivana Skubina.Urnik: od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 16.00-18.00 ter v večernih urah med prireditvami. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako ne- deljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. AJDOVŠČINA« Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV sestavil lako nekdanji avstrijski smučar (günther) m reka v l0mbardiji reka na kosovu, pritok reke lepenac nigerijska zvezna država bevkova povest kraj pri kočevju načrt beri primorski dnevnik prikrito opozorilo pergamon-ski kralj nakodrana volnena tkanina IEMHE31I aminokislina v beljakovinah priprava pri televizijskem snemanju primorski dnevnik, tvoj dnevnik germansko pleme življenjska tekočina gogoljev junak buljba žensko ljubkovalno ime britanski glasbenik (brian) prvi mitolo-škiletalec otok v grčiji glavnata solata mlečni sok slovenska smučarka maze / magnat nepopust-ljivost igor komel it. igralka lollobri- gida pol leta skandinavski drobiž am. režiser kazan pripomoček novo spoznanje, iznajdba poželenje, strast azijska bela kopriva naša nikalnica atensko športno društvo rupel aldo laurence olivier mračne boginje mlinski žleb NADZORNIK NOVOGRADNJE trž. boksar (duilio) atek ljubimec galateje zgornji rob vinograda zanos, elan, polet estonec športnik kot samo kokorovec nalezljiva otroška bolezen, varičele kemijski znak za tantal apoteka literarno ustvarjanje znanstvenih razprav žito brez vokalov mesto v azerbaj-džanu natura, priroda fr. filozof (hippolyte) turek v rusiji mesto na siciliji am. igralec pacino lupinica pri algah ... petruška panizon novozelan. domačin hitra tekačica v grški mitologiji mesto v nemčiji kratke spod. hlače gostljata jed tabor (orig.) / moško hrvaško ime umetnost (lat.) atamantova žena mesto v nigeriji velika začetnica tibetansko govedo slovenski glasbenik soss živilo, pripravljeno za uživanje hrvaška igralka (inge) preb. apeninskega polotoka nekdanja upravna enota pol lika ivo andrič gibalna moč nekdanji lider msi (giorgio) / članska kategorija všportu hokejska ploščica nenadna smrt avstrijska tiskovna agencija dolg letalski napad SLOVARČEK - AALEN = mesto v Nemčiji • ASTARA = mesto v Azerbajdžanu • ILA = mesto v Nigeriji • IMO = nigerijska zvezna država • INO = Atamantova žena • KERE = strašne in mračne grške boginje • OER = skandinavski drobiž 24 Nedelja, 7. julija 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad deželo dotekajo vzhodni do severovzhodni zračni tokovi, ki v niZjih plasteh ohranjajo bolj suh in topel zrak s popoldansko rahlo nestabilnostjo v hribovitih delih. 1030 1020 LIZBONA .0 20/39, ŽENEVA 12/22 ° MADRID C'21/38 DUNAJ O 18/28 LJUBLJANA O 19/31 MILAN 19/31 °23/3 gfflV R, M^ ^ «O £ Sonce vzide ob 5.23 in zatone g ob 20.56 Dolžina dneva 15.33 m Luna vzide ob 4.48 in zatone ob 20.04 Povsod po deželi bo vreme lepo in pretežno jasno. Na obali bo dopoldan pihala rahla, popoldan pa zmerna burja, šibkejša bo v nižinah. Popoldan in zvečer je v gorah možna kakšna posamezna nevihta. Manj verjetne so v nižinah, kjer bo popoldan precej vroče. Popoldne bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Pojavljale se bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Pihal bo severovzhodnik, na Primorskem šibka burja TOLMEC 011/27 Si CELOVEC 014/24 TRBIŽ O 10/26 KRANJSKA G. 012/21 VIDEMO 18/34 ČEDADo^ 19/33 O TRŽIČ 16/25 KRANJ O S. GRADEC O 15/21 CELJE 17/26 O GORICA 20/34 O N. GORICA O 18/29 LJUBLJANA O 17/26 dostoina /f^N. MESTO POSTOJNA h 16/22 0 016/24 ^ KOČEVJE iSK vL f ČRNOMELJ Z4 »Ü1Q Povsod po deželi bo jasno ali pretežno jasno. Na obali bo zjutraj pihala rahla čez dan pa zmerna burja, ki bo šibkejša v nižinah, kjer bo še vroče. Proti večeru bo v gorah na meji s Cadore možna kakšna nevihta. Jutri bo sončno, krajevne nevihte bodo manj pogoste. TOLMEČ 011/27 TRBIŽ O 10/26 VIDEMO 18/33 CEDADo 19/32 CELOVEC O12/21 ( KRANJSKA G. O 12/22 O TRŽIČ ^ 15/25 fJ7 KRANJ O S. GRADEC 012/25 CELJE 16/27 O RICA ¿ , /33 O w £-P LJUBLJANA 016/27 GORICA 0N-GORICA 20/33 O " 19/29 POSTOJNA 016/25 C N. MESTO > 17/25 O KOČEVJE V 0 "V\ ČRNOMELJ ^ - o 1962 - Jutro je bilo marsikje v vzhodnem delu Slovenije najhladnejše julijsko po letu 1950. Šmartnem pri SlovenjGradcuinvGornjemGradusoizme- rili < 2,3 °C, v Slovenskih Konjicah se je tempe- ratura spustila do 3,8 °C. Danes: ob 5.00 najnižje -62 cm, ob 11.39 najvišje 31 cm, ob 16.59 najnižje -8 cm, ob 22.33 najvišje 43 cm. Jutri: ob 530 najnižje -62 cm, ob 12.10 najvišje 32 cm, ob 17.30 najnižje -8 cm, ob 23.01 najvišje 41 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj C. 500 m ..........24 1000 m ..........17 1500 m...........14 2000 m ..........10 2500 m............8 2864 m ...........2 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 9 in v gorah do 10,5. Vročina in visoka vlažost v nekaterih predelih ZDA NEW YORK - Ameriška nacionalna meteorološka služba je prebivalce na območju od Bostona na severu do Philadelphie na jugu opozorila pred hudo vročino, ki naj bi trajala do nedelje zvečer. Priporočila jim je, da ostajajo v klimatiziranih prostorih. Temperature se gibljejo okrog 30 stopinj Celzija, a razmere poslabšuje visoka vlažnost.Temperature okrog 30 stopinj ljudje tako dejansko čutijo, kot da bi bilo okrog 38 stopinj. Na območju severovzhoda ZDA bodo temperature sicer v naslednjih dneh še za 4,4 stopinje višje kot ponavadi. Nacionalna vremenska služba sporoča, da bo kombinacija visokih temperatur in visoke vlažnosti ustvarila pogoje, ko bo povečana nevarnost vročinskih udarov. Vročina in vlažnost sta od leta 1999 do leta 2009 letno terjala povprečno 658 življenj. Nekdanja ruska vohunka Anna Chapman ponuja Snowdnu poroko? MOSKVA - Nekdanja ruska vohunka Anna Chapman,, ki so jo leta 2010 izgnali iz ZDA, je nekdanjemu analitiku ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA) Edwardu Snowdnu, ki ga ZDA iščejo zaradi objave zaupnih podatkov, v sredo ponudila sklenitev zakonske zveze. Snowden je namreč brez dokumentov obtičal na moskovskem letališču. »Snowden, bi se poročil z mano?« je trenutno najbolj slavnega begunca na svetu na družbenem omrežju Twitter vprašala nekdanja vohunka, ki je v Rusiji postala znana medijska osebnost. V drugem sporočilu na Twitterju pa je Snowdnovega nekdanjega delodajalca NSA sarkastično vprašala, »če bo pazil na njune skupne otroke«. ODKRILI SPOMINSKO OBELEŽJE Barbara Celjska na Hradčanih CELJE - V katedrali Sv. Vida na Hradčanih v Pragi so včeraj odkrili spominsko obeležje slavni Celjanki kraljici Barbari Celjski. Odkritje in posvetitev obeležja je potekala v sklopu slovesne maše, ki jo je ob zaključku romanja ob proslavitvi 1150. obletnice prihoda bratov Cirila in Metoda na Moravsko daroval celjski škof Stanislav Lipovšek. Projekt kraljica Barbara s postavitvijo spominskega obeležja slavni Celjanki ter ogrsko-nemško-češki kraljici je začel zoreti že leta 2011, ko je bila v Celju v sodelovanju s Škofijo Celje spominska maša ob 560. obletnici smrti Barbare Celjske, so sporočili iz celjske občine. Projekt se je nato nadaljeval aprila lani, ko so predstavniki Mestne občine Celje, Pokrajinskega muzeja Celje, Turističnega društva Celje in Škofije Celje ob podpori slovenskega veleposlaništva na Češkem obiskali Prago, kjer je Turistično društvo Celje izvedlo srednjeveški sprevod po praških ulicah. S slovesno mašo so obudili spomin na nekdanjo češko kraljico, ki je večno počivališče dobila v hradčanski katedrali med velikimi imeni češke zgodovine. Za postavitev spominskega obeležja Barbari Celjski, ki je vgrajeno v tleh ob oltarju Andrejeve kapele v katedrali Sv. Vida v Pragi, je bilo zaradi strogih spomeniško varstvenih normativov in zahtev češke strani potrebnih več kot leto dni intenzivnih pogovorov med celjsko škofijo, slovenskim veleposlaništvom na Češkem ter praškim kapitljem in tamkajšnjimi varuhi kulturne dediščine. Obeležje pomeni tudi velik korak naprej pri svetovni promociji celjske zgodovine, kulture in turizma, saj Prago in njeno najpomembnejšo katedralo letno obišče več milijonov turistov z vsega sveta. Včerajšnjega dogodka so se udeležili pooblaščenec župana celjske občine in direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman z delegacijo, člani Turističnega društva Celje ter slovenska veleposlanica na Češkem Smiljana Knez. (STA) PAMPLONA - S protesti se začenja festival San Fermin Vsak dan bikoborbe, glasba in mrtvi tek pred biki na ulicah PAMPLONA - V Pamploni se je včersj začel tradicionalni festival San Fermin, ki je najbolj znan po tekih pred biki po mestnih ulicah. Festival traja devet dni in najpogumnejši bodo lahko vsako jutro tekli pred pol tone težkimi biki. V času festivala bodo v Pamploni prirejali tudi bikoborbe, verske procesije, koncerte in zabave. Festival vsako leto pritegne obiskovalce iz vsega sveta. Na skoraj 850 metrov dolgo ovinkasto pot se odpravijo predvsem mladi. Letošnji prvi tek bo danes. Prvi tek je navadno tudi naj- bolje obiskan, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob letošnjem festivalu pa gre beležiti tudi množično prisotnost demonstrantov, ki slečeni in opremljeni s krstami protestirajo proti krvavemu obredu ubijanja bikov (na fotografiji Ansa). Vsako leto se med teki poškoduje več deset ljudi, občasno pa kak udeleženec tudi podleže poškodbam. Lani se je poškodovalo 38 ljudi, zadnjo smrtno žrtev pa je festival terjal pred štirimi leti, ko je bik nabodel 27-let- nega Španca, je zapisala avstrijska tiskovna agencija APA. Po poročanju AFP pa je od leta 1911, ko so začeli beležiti žrtve, umrlo petnajst ljudi. V Pamploni svetega Fermina, ki je zavetnik mesta, slavijo že od leta 1591, navaja APA. Festival v Pamplono, ki ima 200.000 prebivalcev, vsako leto pritegne na tisoče obiskovalcev. AFP še dodaja, da ekonomska kriza v Španiji ni prizanesla niti temu festivalu, saj so morali proračun zmanjšati za skoraj 14 odstotkov na nekaj več kot dva milijona evrov.