Glasilo Občine Ormož Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Številka 58, september 2022 Ormoške novice Foto: arhiv PGD Podgorci Ormoške novice Osvojili smo kolajno na največjem gasilskem tekmovanju na svetu Besedilo: Sandi Munda Foto: arhiv PGD Podgorci P o tako doživetem tednu je še vedno težko najti besede, s katerimi bi lahko opisal dogajanje na gasilski olimpijadi v Celju. Nam so se s tem uresničile gasilske sanje - osvojili smo kolajno na največjem gasilskem tekmovanju na svetu in to v domači Sloveniji! Verjeli smo vase in bili prepričani, da nam to lahko uspe. Trdo smo garali več kot 10 mesecev. Na tem mestu velik hvala domačim, puncam in vsem, ki ste razumeli našo odsotnost in pomanjkanje časa, saj smo enostavno skoraj vsako prosto minuto vložili v priprave na olimpijado. Hvala vam za potrpežljivost. Na koncu se je vse poplačalo. Zbranost in fokus je bilo zelo težko ohraniti za vajo, za katero smo trenirali več kot 10 let, še težje pa, ko je več kot 200 domačih navijačev in pol stadiona Slovencev na tribuni zahrumelo ob napovedi „Podgorzev“. Hvala sodniku in vodji tekmovalnih enot reprezentance Slovenije za vzpodbudne besede pred in med vajo. Občutkov, ki so nas preplavili ob prihodu na stadion in med vajo, ne morem opisati. Enostavno, hvala Vam, hvala celotni Sloveniji in slehernemu navijaču, ki je bil takrat z nami, tudi z mislimi. Pričarali ste nam nepozabno življenjsko izkušnjo. Ob prihodu domov so nas dejansko celotna vas, vsa društva iz GZ Ormož in sosednja društva pričakali s curkometom čez pol vasi. Zahvalili bi se prav vsem, ki ste kakor koli sodelovali ob pripravi sprejema in ogledu olimpijade ter seveda vsem sponzorjem in donatorjem. S samo organizacijo olimpijade smo bili izjemno zadovoljni, saj je bilo vse vrhunsko organizirano, od hrane, nastanitve, tekmovalnega prostora, osebja … Hvala tudi celotni reprezentanci Slovenije za vse čestitke ter za trenutke, ki smo jih preživeli skupaj te dni! Srčno upamo, da smo uspešno zastopali barve Slovenije. Pridružite se nam in postanite prostofer! Občina Ormož je pristopila k projektu PROSTOFER To je trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših, ki povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, s starejšimi aktivnimi vozniki, ki pa po drugi strani radi priskočijo na pomoč. Prostofer izboljša varnost starejših in drugih udeležencev v prometu, poveča cenovno dostopnost mobilnosti in socialno vključenost starejših ter invalidov. Električno vozilo Renault ZOE Limited R110 je zagotovljeno s strani Občine Ormož, prav tako je poskrbljeno za zavarovanje tako voznika kot tudi sopotnikov. ljenje in je v svojem prostem času pripravljen pomagati tistim, ki prevoze potrebujejo. Vozniki, ki želijo postati prostoferji, to sporočijo na Občino Ormož. Podatke z imenom in priimkom ter kontaktnimi podatki (telefon in/ali e-pošta) zainteresirani pošljite na spodnji kontaktni naslov. Prijave zbira Mojca Zorčič, vodja oddelka za družbene dejavnosti in splošne zadeve na Občini Ormož, na e-poštni naslov: mojca.zorcic@ormoz.si, ali osebno na sedežu Občine Ormož, pisarna št. 5. Za dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 741 53 08. Komu je namenjen PROSTOFER? Prostofer je namenjen vsem starejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo nizke mesečne dohodke, pa tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Prostofer jim omogoča lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, brezplačne prevoze do javnih ustanov, trgovskih centrov ipd. Kako postati PROSTOFER? Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovo- 2 Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 Ormoške novice Pozdravljene, drage bralke in bralci! V teh lepih jesenskih dneh vas prav lepo pozdravljam in se vam spet oglašam z našimi Ormoškimi novicami. Šolarji so se že vrnili nazaj v šolske klopi, kar pomeni, da so dopustniški in počitniški dnevi za nami. Za nami je pa tudi dolgo in vroče poletje, ki smo ga preživeli vsak po svoje, se skrivali v debeli senci, se hladili v bazenih in si nabirali novih moči za jesenske dni. Čas res hitro mineva … Že so pred nami trgatve in živahne pisane barve, za katere bo poskrbela, kot vsako leto, tetka Jesen. V tej številki novic vas pa že čaka polno prijetnega branja. Med poletjem se je dogajalo veliko stvari in za vas smo izbrali nekaj dogodkov. Vsekakor smo ponosni na naše gasilce, ki so prejeli bronasto kolajno na gasilski olimpijadi in si s tem poplačali svoj trud. Kljub počitnicam smo prejeli kar nekaj člankov tudi iz naših šol in vrtcev, veseli smo pa bili tudi obiska študentske brigade, ki je s svojim delom pripomogla k lepšemu izgledu občine. To je le nekaj poudarkov iz vsebine tokratnih novic. Našlo se bo še veliko zanimivega branja, na koncu še pa križanka z bogatimi nagradami, tako da se vam splača malo razmigati možgane. Na zadnji strani vas pa že čaka tudi napovednik dogodkov, ki se bodo odvijali v okviru velikega Martinovanja. Ob koncu nagovora vam želim prijetne jesenske dni, šolarjem pa lep začetek novega šolskega leta in seveda veliko uspehov skozi celo šolsko leto. V tem letu se vam oglasim samo še enkrat, tam v mesecu decembru, ko se bo leto že res počasi poslavljalo. Do takrat pa uživajte v jesenskih dneh, trgatvah, kostanjevih piknikih in raznih druženjih z vam dragimi. Pa naj zaključim še z eno lepo mislijo. Po toplih barvah, razigrani naravi, po šelestenju listja in po vonju vetra začutim svoj najlepši letni čas. (neznani avtor) Alenka Lah, odgovorna urednica V občini Ormož se je novo šolsko leto začelo za 1.007 osnovnošolcev in 269 dijakov Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek V četrtek, 1. septembra, se je začelo novo šolsko leto. Po dolgih, vročih počitnicah se je v sedem šol v občini odpravilo 1.007 osnovnošolcev, med temi je 90 prvošolcev, deveti razred bo pa obiskovalo 120 šolarjev. Na OŠ Ormož bo 366 šolarjev. V prvem razredu jih je 16, v devetem pa 49. OŠ Miklavž pri Ormožu s podružnico na Kogu ima v novem šolskem letu 156 šolarjev (od teh jih je 32 na Kogu), v prvem razredu imajo 7 in na Kogu 8 prvošolcev. Deveti razred obiskuje 10 učencev. Na OŠ Velika Nedelja s podružnico v Podgorcih imajo skupaj 316 šolarjev (73 jih je v Podgorcih). Tako na OŠ Velika Nedelja kot v Podgorcih imajo po 16 prvošolcev (skupaj 32). Deveti razred obiskuje 36 učencev. Na OŠ Ivanjkovci imajo 139 šolarjev, v prvem razredu 9 in v devetem 25. Na OŠ Stanka Vraza Ormož je v šolskem letu 2022/23 30 šolarjev. Med temi so v različnih razredih 4 novi. Na Gimnaziji Ormož je v šolskem letu 2022/23 269 dijakov. V gimnazijski program in program predšolske vzgoje je na novo vpisanih po 30 dijakov, v program zdravstvene nege pa 29 dijakov. Obvestila uredniškega odbora Kolofon Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Odgovorna urednica: Alenka Lah. Uredniški odbor: Tina Erhatič, Nino Miličić, Irma Murad, Barbara Podgorelec. Lektoriranje: Marinka Vnuk. Naklada: 4250 izvodov. Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o., Spodnje Jablane 19, 2326 Cirkovce, https://www.tiskarna-ekart.si/ Glasilo Ormoške novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ormož. Naslednja številka bo izšla predvidoma decembra 2022. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki ali na e-mail: alenka.lah@ormoz.si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 18. Glede na predviden izid naslednje številke vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 30.11.2022. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 3 Ormoške novice Namakalni sistem Ormož je letos dobro delal Besedilo: Občinska uprava Foto: Občinska uprava P odnebne spremembe, ki smo jim priča v zadnjih letih, v največji meri prizadenejo kmetijstvo, ki je na našem področju izrednega pomena. Suša je ena izmed poglavitnih izzivov, s katerimi se soočamo. pod namakanjem okrog 22 % njivskih površin. Spreminjajoče se klimatske razmere so pomemben razlog, da je namakanje nujen ukrep, ki zagotavlja stabilno in kvalitetno pridelavo kmetijskih pridelkov. Možnost namakanja kmetovalcem zagotavlja uvedbo in pridelavo donosnejših kultur. V letošnjem letu, ki je bilo v poletnem času izredno sušno, v času, ko rastline potrebujejo največ vode, se je na namakalnih površinah porabilo 360.000 m3 vode. Program namakanja na namakalnem območju je v tem letu zajemal naslednje kmetijske kulture: 70 hektarjev vrtnin – sladki krompir, korenje, solatnice, zgodnje in pozno zelje, česen, čebula, hren, paradižnik, paprika, itd.; 60 hektarjev zgodnjega in poznega krompirja; 48 hektarjev hmelja; 12 hektarjev trsnic in drevesnic; 330 hektarjev poljščin – koruza, ozimna žita, oljne buče in soja. Strojna oprema v črpališču predstavlja »srce« namakalnega sistema. Občina Ormož je primer dobre prakse, kako lahko lokalna skupnost s postopki zložbe zemljišč, izgradnjo namakalnega sistema za potrebe kmetijstva, omogoči stabilno pridelavo hrane. V občini Ormož imamo enega največjih dobro delujočih namakalnih sistemov v državi, ki je rezultat dobrega sodelovanja lokalne skupnosti, strokovnega kadra, državnih podpor in zainteresiranih kmetovalcev. V Sloveniji je namakanje urejeno le na štirih odstotkih njivskih površin. Na našem območju namakamo trenutno 870 hektarjev kmetijskih površin, ki ležijo ob obvodnem kanalu HE Formin. Prve pobude zainteresiranih kmetovalcev v občini Ormož za izgradnjo namakalnega sistema so bile podane v letu 1995. Sistem je do danes bil zgrajen v štirih fazah. Osnovo za projektiranje in gradnjo namakalnega sistema predstavlja zložba kmetijskih zemljišč in zagotovljen zadosten vir vode za namakanje. Reka Drava v našem primeru predstavlja kvaliteten in zadosten vir vode. Prva faza je zajemala 220 hektarjev zemljišč v Osluševcih in je bila dokončana leta 2004. Druga in tretja faza obsegata 450 hektarjev zemljišč na območju k. o. Velika Nedelja, Trgovišče in Cvetkovci in sta bili dokončani v letu 2012. Lansko leto smo dokončali četrto fazo namakalnega sistema na območju zemljišč k. o. Cvetkovci, Trgovišče in Velika Nedelja in zajema 147 hektarjev kmetijskih površin. Skupna vrednost zadnje investicije je znašala 860.000 evrov, ki je bila sofinancirana s strani države in evropskega kmetijskega sklada v vrednosti okrog 445.000 evrov, preostanek predstavljajo lastna sredstva občine. Trenutno potekajo priprave na izgradnjo pete faze namakalnega sistema, ki bo zajemal dodatnih 157 hektarjev kmetijskih površin na Seneškem in Sodinškem polju. Po izgradnji pete faze bo v občini Ormož 4 Na naših njivah se prideluje vedno več zelenjave. Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 Ormoške novice Dom kulture Ormož je dobil novo podobo Besedilo: Občinska uprava Foto: Občinska uprava V letošnjem letu se je v sklopu energetske sanacije izvedla celovita energetska sanacija objekta doma kulture v Ormožu. Dela so bila zaključena 31. 8. 2022. Vrednost izvedenih del je pod pogodbeno vrednostjo. Izvedla se je drenaža po obodu objekta, toplotna izolacija temeljev in fasade z novim zaključnim slojem, hidroizolacija objekta, celotna zamenjava stavbnega pohištva in zamenjava obstoječe razsvetljave z novimi LED lučmi. Prav tako se je uredilo prezračevanje objekta, uredilo se je ogrevanje objekta na toplotno črpalko, zamenjali so se dotrajani grelni elementi ter namestile termostatske glave. V sklopu sanacije se je uredila tudi sama okolica doma kulture. 70 hektarjev vrtnin – sladki krompir, korenje, solatnice, zgodnje in pozno zelje, česen, čebula, hren, paradižnik, paprika, itd.; 60 hektarjev zgodnjega in poznega krompirja; 48 hektarjev hmelja; 12 hektarjev trsnic in drevesnic; 330 hektarjev poljščin – koruza, ozimna žita, oljne buče in soja. Energetska sanacija občinske stavbe je v polnem teku Besedilo: Občinska uprava Foto: Občinska uprava V začetku leta se je pričela energetska sanacija objekta občinske stavbe Ormož z UE Ormož. Objekt je zgrajen pred letom 1900, zaradi česar je energetsko stanje samega objekta slabše, s tem razlogom se ukrepi za zagotovitev energetske učinkovitosti izvajajo sistematično ob upoštevanju zaščite kulturne dediščine Slovenije. Izvaja se drenaža po obodu objekta, toplotna izolacija temeljev in fasade z novim zaključnim slojem (zaradi pogojev varstva kulturne dediščine se bo energetska sanacija fasade izvedla le na severni in vzhodni strani objekta), hidroizolacija objekta, delna zamenjava stavbnega pohištva in zamenjava obstoječe razsvetljave z no- vimi LED lučmi. Prav tako se bo uredilo prezračevanje objekta. V kletnih prostorih se bodo v celoti uredili novi tlaki s toplotno izolacijo in sanacijski ometi sten in stropov. Na nepodkletenem delu objekta upravne enote so dela v objektu že zaključena, v preostalih prostorih se pa še izvajajo. Zaključek del se je na prošnjo izvajalca s strani naročnika deloma podaljšal in je predviden v mesecu oktobru. Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 5 Ormoške novice Naša srečanja... Besedilo: Nadica Granduč Foto: Nadica Granduč P o nekajletnem premoru, predvsem zaradi težav s covidom, smo se 24. maja letos sošolci (letnik 1942) srečali ob zavidljivo visoki 65. obletnici končane nižje gimnazije. Bili smo poslednja generacija nižjegimnazijcev v Ormožu in Sloveniji. Naslednje šol. leto so se nižje gimnazije preimenovale v osemletke. V zadnjem, torej 4. letniku, smo združeni iz dveh paralelk šteli 48 učencev. Danes si skoraj noben učitelj in učenec ne moreta predstavljati v učilnici tolikšne gneče. Res smo dodobra napolnili sicer veliko učilnico v današnji zgradbi Občine Ormož. Pravzaprav smo bili učenci celo zadovoljni, saj med uro nismo bili tolikokrat vprašani. O težavah svojih učiteljev s to množico se seveda nismo spraševali. V jeseni, leta 1957, smo se razšli po različnih šolah, bližnjih in bolj oddaljenih. No, na mariborsko učiteljišče se je vpisalo kar osem učencev. Prav v tistem času in še pozneje je učiteljev zelo primanjkovalo, še posebej na našem koncu in v Prekmurju. Obljubljena nam je bila tudi štipendija, kar je večini omogočilo šolanje na oddaljeni šoli. En učenec pa je šolanje nadaljeval v Zagrebu, to je bilo takrat seveda še v skupni državi. Šele v letu našega skupnega abrahama smo se prvič po končani nižji gimnaziji srečali in se družili v takrat zelo lepem hotelu v Ormožu. Bilo nam je tako prijetno, toliko vsega smo si imeli povedati, da smo to še velikokrat ponovili. V zadnjih letih smo si rekli, da se je treba srečati prav vsako leto, in tako je tudi bilo vse do pojava covida. Letos so se razmere vendarle spremenile, kar nam je omogočilo ponovno srečanje. Žal se je število prisotnih zelo zmanjšalo. Bilo pa je prisrčno, prijetno kot vedno, ponovno smo se preselili v tista najlepša leta in pozabili na težave, ki jih prinašajo leta. Sklenili smo, da se, če bo le zdravje dopuščalo, ponovno srečamo naslednje leto. Prve vaške igre za pokal Krajevne skupnosti Ormož Besedilo: Severina Borko Foto: Severina Borko V soboto, 10. 9. 2022, so v okviru krajevnega praznika krajevne skupnosti Ormož, v Sp. Ključarovcih potekale prve vaške igre za pokal Krajevne skupnosti Ormož. Tekmovalo je 6 ekip, od tega so bile 4 ekipe iz KS Ormož, in sicer Dobrava, Hum-Loperšice, Frankovci in domačini iz Sp. Ključarovcev. Sodelovali sta pa tudi dve povabljeni ekipi. To sta bili ekipa Prostovoljnega gasilskega društva Koračice in ekipa ansambla Asi. Prvo mesto je osvojila ekipa PGD Koračice, drugo Hum-Loperšice in tretje mesto ansambel Asi. Po končanih igrah in podelitvi pokalov za najboljše ekipe se je nadaljevalo prijetno druženje. Za veselo vzdušje so poskrbeli člani ansambla Asi, za jedačo in pijačo pa člani Prostovoljnega gasilskega društva Ključarovci. 6 Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 Ormoške novice V Cerovcu Stanka Vraza okronali vinskega kralja Jeruzalemsko-Ormoških goric, postavili klopotec, tekmovali v kuhanju jedi v kotlu ter podelili plaketo in priznanje Stanka Vraza Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek V Cerovcu Stanka Vraza okronali vinskega kralja Jeruzalemsko-Ormoških goric, postavili klopotec, tekmovali v kuhanju jedi v kotlu ter podelili plaketo in priznanje Stanka Vraza Praznik trgatve TKD Ivanjkovci tradicionalno prireja na veliko mašo, 15. avgusta, ko običajno povsod naokoli postavljajo klopotce. Sončen prazničen dan je tako na jeruzalemsko-ormoške griče, natančneje v Cerovec Stanka Vraza zvabil številne goste od blizu in daleč. TKD Ivanjkovci vse od leta 2018 praznik trgatve prireja ob domačiji Stanka Vraza oziroma pri kapelici za hišo. Prireditev se je začela ob 10. uri s kuhanjem različnih jedi v kotlih, ki je tekmovalnega značaja. Pod budnim očesom komisije je letos v kuhanju tekmovalo 13 ekip: Svinjski rilčki I. (otroška ekipa iz Miklavža pri Ormožu), Svinjski rilčki II (starejša ekipa iz Miklavža pri Ormožu, med katerimi je bil tudi župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak) ter ekipe Kosečevi, Ja chef, Lovska družina Ivanjkovci, Vroči lonec, Mastni lonec, Ivanjkovčari, Skupina Vzklik, Za s kruhom pomazati, ekipa iz Hujbara, Društvo Kuhača in Poskočne riglice. Po tem, ko je po prizorišču že prijetno zadišalo, se je začel tudi uradni del prireditve. Zbrane je najprej pozdravil Mihael Črešnjevec – predsednik TKD Ivanjkovci, ki je dejal, da je TD Ivanjkovci bilo ustanovljeno leta 1947 in da je že od nekdaj gonilna sila različnih prireditev v domači KS, gotovo je pa prireditev Pozdrav trgatvi ena največjih in vedno dobro obiskana. Potem so k besedi povabili tudi župana Občine Ormož Danijela Vrbnjaka, ki je prireditev označil kot eno od možnosti za prijetna druženja in spodbudo ohranjanju tradicije postavljanja klopotca. Enakega mnenja je bil tudi predsednik KS Ivanjkovci Anton Zadravec, ki v tovrstnih prireditvah vidi nove možnosti za promocijo domačih krajev in prispevek k turistični ponudbi občine. Znano je, da TKD Ivanjkovci na prireditev povabi tudi sosednja in prijateljska turistična društva, med temi so letos na prireditvi bili tudi gostje iz Hrvaške: Udruga građana iz kraja Margečan. Prireditve so se udeležili tudi podžupan Občine Ljutomer Niko Miholič, predstavniki JZ TKŠ Ormož, JSKD OI Ormož in drugi. Jeruzalemsko-Ormoške gorice imajo odslej vinskega kralja Višek dogajanja je bilo kronanje 5. vinske kraljice Jeruzalemsko-Ormoških goric oziroma vinskega kralja, kajti dosedanji vinski kraljici Evi Leskovar je mandat potekel, zamenjal jo je pa vinski kralj! Po izboru komisije je novi vinski kralj Jeruzalemsko-Ormoških goric postal Tilen Sedlak. Krono sta mu nadela župan Danijel Vrbnjak in predsednik TKD Ivanjkovci Mihael Črešnjevec, kraljevsko lento mu je nadela bivša vinska kraljica Eva Leskovar, kraljevsko listino pa izročila Barbara Podgorelec (JSKD OI ORMOŽ). Tilen Sedlak je 31-letni mladenič, doma iz Obreža, ki ga je sicer življenjska pot zanesla med haloške vinograde, s tem, da pa obdeluje tudi vinograde v Hermancih. Tilen je po poklicu zdravstveni tehnik, srce mu pa bije za vinarstvo in vinogradništvo. Predstavil je tudi svoje kraljevsko vino »S-vino« in verjame, da bo dostojno zastopal interes Jeruzalemsko-Ormoških vinogradnikov in jih tudi preko posebnih vinskih prireditev poskušal povezati s Haloškimi. Sledila je postavitev klopotca. Kot običajno so klopotec postavili domači fantje, dejanje in pomen klopotcev je pa predstavil dolgoletni član TKD Ivanjkovci Branko Fifnja. Točno ob 12. uri je ob kapelici potekala praznična sveta maša, ki jo je daroval svetinjski župnik Jožef Rajner. Kasneje so organizatorji predstavili še dobitnike plakete in priznanja Stanka Vraza, ki jih TKD Ivanjkovci namenja zaslužnim članom društva. Letos so plaketo podelili Mariji (Mimici) Feguš, ki v društvu aktivno sodeluje vse od začetka njegovega delovanja; priznanje je prejela Marija Kerndl, prav tako dolgoletna aktivna članica društva. Podelili so tudi zahvale predsednika TKD Ivanjkovci, katere so si letos prislužili člani Dejan Klemen, Zlatko Vraz in Vilko Munda. Ta čas je komisija tudi že ocenila vseh 13 jedi iz kotla. Okus članov komisije je najbolj zadovoljila juha, ki jo je skuhala otroška ekipa Svinjski rilčki I (Miklavž pri Ormožu). Takoj za njimi so komisijo s svojo kuho prepričali Koščevi, pred vsemi ostalimi ekipami, ki so bile na tretjem mestu. Popoldan so zbrani na prireditvi preživeli v prijetnem prazničnem druženju in ob glasbi domače glasbena skupine Legende. Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 7 Ormoške novice Gradnja vodovoda na Ormoškem poteka po načrtu Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek P rojekt Oskrba s pitno vodo v porečju Drave 2014-2020 je eden največjih na ormoškem območju in prinaša izboljšanje javne storitve oskrbe s pitno vodo za uporabnike, priključene na vodovodni sistem Ormož. Gradnja je v teku in teče po načrtih, kar pomeni, da bo zaključena konec leta. Gradnja vodovoda na ormoškem območju, ki jo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada, poteka po načrtih. Veliko dela je že opravljenega, med ostalimi deli je v tem času položenih že 90 % od 26.000 m novih vodovodnih cevi. V tem času zamenjava vodovodnih cevi poteka na trasi Sodinci–Podgorci. Od Velike Nedelje do Sodincev je sicer položenih že 3,5 km vodovoda, do zaključka proti Podgorcem manjka še približno en kilometer. Od Velike Nedelje proti Sodincem in do Podgorcev bo, tako kot povsod, kjer poteka gradnja vodovoda, urejena in na novo asfaltirana cesta. Tudi na območju ormoške Lente, kjer poteka glavni vodovod s Hajndla do mesta in skozi mesto Ormož, so dela zaključena. Sanacija vozišča bo pa urejena takoj, ko bo zaključena plinifikacija tega območja. Izvajalec bo kmalu začel z gradbenimi deli na območju med Središčem in Ormožem (Godeninci–Vodranci). »Na tem odseku bo gradnja potekala izven vozišč in tudi priključkov je bistveno manj,« je pojasnil mag. Roman Rozman, skrbnik projekta, tako da bodo dela zaključena hitreje. Tudi dela na vodohranih gredo h koncu. Vodohrana v Vičancih in na Humu imata novo fasado. Tudi vodohran Kostanj v občini Sveti Tomaž je dokončan. V vseh treh vodohranih pa trenutno poteka namestitev strojne in elektro opreme. V Vičancih stoji že tudi nova prečrpalnica, ki bo prebivalcem na tem območju omogočala višje tlake. Na Humu se bo po postavitvi anten za mobilno telefonijo, začela še gradnja nove hidroforske postaje. V Pušencih se v tem času sanira prečrpalnica, kjer bo tudi v celoti nameščena nova strojna in elektro oprema ter nova fasada. Obnavlja se tudi stari vodohran na Hajndlu, kjer je tudi že urejena hidroizolacija. Dela izvaja Komunalno podjetje Ormož in bodo zaključena konec leta. Kot je znano, gre za skupen projekt Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, vreden blizu 8 in pol milijonov evrov. Od tega so si občine iz Kohezijskega sklade uspele pridobiti 48 % in iz državnega proračuna 9 % zneska. Razliko bodo prispevale občine same. Šesto srečanje vaščanov Strmca pri Ormožu Besedilo: Matjaž Kosi Foto: Matjaž Kosi V soboto, 20. 8. 2022, na deževen in zaspani dan se je zgodilo Šesto srečanje vaščanov Strmca pri Ormožu, ene najmanjših vasi v občini Ormož. A niti vreme niti številčna majhnost vaščanov ne pomenita, da bi Strmčani naredili srečanje nezanimivo. Glasba, petje in ples sta odmevala vse od 16. ure, pa globoko v noč. Srečanja se je udeležilo blizu 70 ljudi, od vašča- 8 nov do tistih, ki so bili vaščani nekoč ali so kakor koli povezani z vasjo. Organizatorji so bili tako imenovani Mladi val Strmca, ki so leta 2015 organizirali tudi premierno srečanje vaščanov. Od takrat naprej se organizacija predaja z bleščečim pokalom, ki ga je Mladi val letos podelil le generacijo starejšim od sebe, da bodo srečanje organizirali prihodnje leto. Do takrat se vaščani nadejajo tudi prenove vaške kapelice, ki stoji v neposredni bližini igrišča, na katerem se srečanja vaščanov odvijajo. Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 Ormoške novice Šmarnice na Strmcu pri Ormožu Besedilo: Matjaž Kosi Foto: Matjaž Kosi S trmec pri Ormožu ostaja ena redkih vas v občini, kjer so še vsakega maja v vaški kapeli prisotne šmarnice. Ne le to, na Strmcu se obisk iz leta v leto celo povečuje. Letos je bilo povprečno dnevno med 15 in 20 udeležencev, včasih pa jih je k šmarnicam prišlo tudi čez 30. Seveda je temu botrovalo dejstvo, da so otroci vsakodnevno igrali nogomet, se družili, vaščani med seboj poklepetali, po večini pa je bilo naklonjeno tudi vreme. Sicer je navzven kapela na Strmcu v zelo dotrajanem stanju in kliče po prenovi, a vaščani ji dajejo dušo, da je res pribežališče za vsakogar. Na 19. Ormoškem nočnem uličnem teku je tekmovalo kar 182 tekmovalcev Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek T akoj po proslavi ob dnevu državnosti in odprtju Ormoškega poletja konec junija je po ulicah Ormoža potekal 19. Ormoški ulični nočni tek. Gre za zelo odmevno tekaško tekmovanje, ki ga v sodelovanju s številnimi sponzorji in Občino Ormož organizira Atletski klub Ormož: Letošnjega ormoškega uličnega nočnega teka se je udeležilo 182 tekmovalcev. Čeprav je ta številka v minulih letih bila včasih precej višja, so organizatorji tudi letos z udeležbo bili zelo zadovoljni. Tako kot običajno so teki potekali v rangih od 550 metrov za otroke, do 4800 za odrasle moške tekmovalce. Ulični nočni tek je v Ormožu vedno bil velik družaben dogodek, ko se poleg tekmovalcev zbere tudi množica navijačev, gotovo pa bobnarji GŠ Ormož, ki z bobni spodbujajo vrle tekače. Vse tekače in zbrane na Kerenčičevem trgu je najprej pozdravil župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak in tekmovanje se je začelo. Kot običajno so se v dir po ormoških ulicah tradicionalno najprej podali najmlajši oziroma letniki 2011 in mlajši (deklice in dečki). Na stezo v dolžini 550 metrov se je podalo 7 tekmovalcev, od teh je bilo kar 5 otrok iz športne šole DADA. Naslednja skupina otrok je bila enako razdeljena na deklice in dečke, rojene od leta 2007 do leta 2010. Na 1100 metrov sta tekli 2 deklici in 4 dečki. Sledil je tek za družine na 1100 metrov. Teklo je 6 družin: Pajek, Hergula, Pintarič, Cvetko, Praznik in še ena družina Hergula, ki so jo označili s Hergula 2. Nato je potekal še štafetni tek 3x550 metrov, v katerem so sodelovale ekipe OŠ Miklavž pri Ormožu ali Miklavške dekline; OŠ Ormož, Ekipa UE Ormož in Ekipa RK Jeruzalem Ormož. Vrhunec ormoškega uličnega nočnega teka predstavlja glavni tek na 4000 metrov za ženske in 4800 metrov za moške. Skupaj je štartalo 91 tekmovalcev, od tega 27 žensk in 64 moških. Tekače so razen navijačev, ki so se vmes lahko okrepčali na stojnici G-spota, spremljali bobnarji GŠ Ormož, tekači od vsepovsod pa itak, da so dali vse od sebe. Kar nekaj jih je takšnih, ki se na Ormoški ulični tek radi vračajo, veliko pa jih je zraven bilo tudi na novo. Gotovo pa, da so tekmovali tudi članice in člani AK Ormož, med njimi tudi dva pomembna Ormožana, Marko Zidarič iz podjetja Puklavec Family Wines in Andrej Vršič, direktor JZ za TKŠ Občine Ormož (na naslovni fotografiji). Na koncu prireditve je potekala še razglasitev rezultatov in podelitve medalj. Najboljšim sta jih podelila direktorica občinske uprave Milena Debeljak in Andrej Vršič, direktor JZ za TKŠ. Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 9 Ormoške novice Med najmlajšimi tekači, rojenimi do leta 2011, ki so tekli na 550 metrov, si je tretje mesto pritekel Miha Kelenc, drugi je bil Nel Lukman, oba iz Športne šole DADA, prvo mesto je pa osvojil Jaka Horvat iz Ormoža. Med vrstnicami je tretje mesto osvojila Mia Melenc, drugo Meta Bezjak, obe iz Športne šole DADA. Prvo mesto si je pa pritekla Neja Marinič Kuzman iz Maribora. Med mladimi, rojenimi med leti 2007 in 2010, ki so tekli na 1100 metrov, je drugo mesto osvojila Iva Tija Kolarič, ki je le za dobre 3 sekunde zaostala za zmagovalko Živo Majdič. Med dečki istih starosti je tretje mesto osvojil Leon Osterc, drugi je bil Nik Žnidarič iz Miklavža pri Ormožu, zmagal je pa Lukas Dovnik iz Atletskega društva Štajerska. Med družinami, ki so se podale v tek na 1100 metrov je nastopilo 6 družin. Na tretje mesto se je uvrstila družina Hergula, druga je bila družina Pintarič, prvo mesto pa je osvojila družina Pajek. Na štafetnem teku 3 x 550 metrov je pa tretje mesto osvojila eki- pa mladih Ormožanov, ki so jo sestavljali Saša, Michelle in Jan, drugo mesto so osvojili kadeti RK Jeruzalem Ormož: Tit, Blaž in Žan, prvo mesto pa Miklavške dikline, učenke OŠ Miklavž pri Ormožu: Neža, Hana in Maša. Med 27 ženskami, ki so v glavnem teku pretekle 4000 metrov, so bile nagrajene štiri: četrto mesto je osvojila Iris Jambrišič iz tekaškega kluba Marathon, tretja je bila Andreja Goričan iz AK Ormož, druga Jasmina Ilijaš iz tekaškega kluba Marathon, prva pa Špela Gonza iz Atletskega društva Štajerska. Med 64 moškim tekmovalci, ki so pretekli 4800 metrov, so nagradili prvih šest: šesto mesto je osvojil Jan Kramer iz Velenja, peto mesto Miha Povšič iz Selnice, četrto mesto Vito Kunstek iz Slovenske Bistrice, tretje mesto Blaž Orešnik iz AK Ormož, drugo mesto Matej Šturm iz On running cluba, prvo mesto si je pa pritekel Rok Puhar iz Šenčurja s prednostjo 23 sekund in 1 stotinko pred drugouvrščenim. Tudi letos se je Grossmanov festival fantastičnega filma in vina se je pričel v Ormožu Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek T udi 18. Grossmanov festival fantastičnega filma in vina, ki poteka sredi julija, se je – že tretje leto zapored – pričel v Ormožu. V bistvu mu je čarobna okolica gradu, predvsem pa grajska klet – Unterhund, odlična odskočna deska za dogajanja, ki jih prinaša prve dni v Ormož in kasneje v svoj rodni Ljutomer. Dogajanja v petek so se začela ob 15. uri; s tako imenovano »Subkulturno tržnico« pred gradom. Od 15. ure naprej si je pa v Grajskem kinu že bilo možno ogledati blok kratkih filmov, ki so jih posneli mladi prleški filmski navdušenci iz OŠ Ljutomer, Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in Gimnazije Ormož ter zmagovalni film Male delavnice groze 2020 Najini vrtovi v režiji Vida Vorši- 10 ča. Nato pa prvi blok tekmovalnega programa za najboljši kratki film, ki mu namenijo Slakovega hudega mačka. Prav tako v Grajskem kinu je po uradni otvoritvi festivala potekala projekcija iz tekmovalnega programa za najboljši glasbeni dokumentarec za nagrado hrupni maček Zgodba o Cymande. Vmes je v Unterhundu bila na ogled projekcija izvrstnega avstralskega dokumentarca Onkraj puščave, ki je bil pisan na kožo oboževalcem Pobesnelega Maxa, kasneje pa še filmska poslastica z naslovom Nosferatu, ki jo je pred 100 leti ustvaril režiser Friedrich Wilhelm Murnau. Projekcijo je na klavirju v živo spremljal maestro Mitja Reichenberg. Uradna otvoritev 18. Grossmanovega festivala fantastičnega filma in vina je bila pred Grajsko pristavo, kjer je tudi že bilo vse nared za kino na prostem. Razen moderatorja Andreja Mernika je prisotne najprej pozdravil Marko Mehtsun - soorganizator festivala, ki je tudi eden izmed »idejnih očetov« festivala in zraven Ormoškega gibanja GPS »krivec«, da se festival dogaja v Ormožu. Za Markom Mehtsunom sta zbrane pozdravila še Irma Murad, podžupanja občine Ormož, in Niko Miholič, podžupan občine Ljutomer, ki zadovoljstva nad dejstvom, da Grossmanov festival veliko prinaša tako Ljutomeru kot Ormožu, tako v smislu promocije obeh občin kot sodelovanja, ni skrival. Za trud sta se zahvalila organizatorjem, ki vztrajajo in so festival pripeljali na nivo svetovnih filmskih festivalov. Po tem, ko se je nad Ormož spustil večer, sta na dvorišču Grajske pristave bila na ogled še dva filma, najprej film Nočna mora v Ulici brestov v prisotnosti častnega gosta festivala, režiserja Jacka Sholderja. Dogajanja so se nadaljevala v soboto; sobotni program v Ormožu so zaključili s projekcijo odlične ameriške horror komedije Volkodlak med nami. Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 Ormoške novice Onesnaženje cest Besedilo: Robert Brkič • O • • • bčinski redarji in občinski inšpektorji Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v jesenskih mesecih, ob spravilu poljščin, pogosteje nadziramo stanje občinskih cest in državnih cest v naseljih na območju občin iz naše krajevne pristojnosti. Večji del kmetijskih površin leži neposredno ob lokalnih ali regionalnih cestah, zato je pred vključevanjem v promet na prometno površino nujno potrebno očistiti kolesa traktorjev in druge kmetijske opreme. Posamezni vozniki traktorjev in tovornjakov to ne storijo in posledično na cesto navozijo zemljo, blato ali gnoj, navoženi material pa cesto zaradi velike vlažnosti zraka hitro naredi spolzko in nevarno za ostale udeležence v cestnem prometu. V četrti točki, drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) je določeno: Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto. V peti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah je določeno: Na cestišču javne ceste je prepovedano: razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati; puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne naj; onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi; vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora. Tretji odstavek 5. člena Zakona o cestah pa določa, da mora voznik preden se vključi v promet na javno cesto s kolovozne poti, nekategorizirane ceste … odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi onesnažilo vozišče. Predpisana globa, zaradi neupoštevanja navedenih določb je 1000 evrov za posameznika in 4000 evrov za pravno osebo. Pristojnost za nadzor teh določb pa imajo poleg policije tudi občinski redarji in občinski inšpektorji. Vse občane naših občin pozivamo, da po koncu del na polju in preden se vključijo v promet, očistijo večje kose zemlje in blata s koles. V primeru, da kljub temu pride do onesnaženja vozišča javne ceste, je potrebno onesnaženje čim prej odpraviti ter poskrbeti, da je nevarni del ceste do odprave nevarnosti ustrezno označen s prometno signalizacijo, ki druge voznike opozarja na nevarnost. Na petem tekmovanju v oranju s starodobnimi traktorji in starodobni plugi na Krčevini (KS Miklavž pri Ormožu) se je pomerilo rekordno število oračev Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek D ruštvo starodobnikov Miklavž pri Ormožu je minulo nedeljo v avgustu na Krčevini organiziralo tekmovanje v oranju s starodobnimi traktorji in starodobnimi plugi. Za pokale in prehodni pokal Društva starodobnikov Miklavž pri Ormožu je letos tekmovalo kar 25 oračev: Glavni namen takšnih tekmovanj je prikaz bogate tehnične dediščine, ki glede na požrtvovalne ljubitelje starodobnikov ne bo zamrla; gotovo pa gre za še eno prijetno druženje in priložnost za izmenjavo izkušenj s področja ohranjanja starodobne kmetijske mehanizacije. Da imajo takšna srečanja oziroma tekmovanja velik pomen, pravi predsednik Slovenske veteranske avto-moto zveze Slovenije Franc Škrjanec, ki je imel nalogo, da »zaštarta« tekmovanje. Da je zanimanje za takšna tekmovanja veliko, dokazuje tudi število obiskovalcev prireditve. Vsako leto jih prihaja vse več, kar veseli tudi vodstvo domače Krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu, je dodal predsednik KS Miklavž pri Ormožu Boštjan Kosajnč. Organizatorji so bili posebej navdušeni nad številom tekmovalcev, saj se jih je za tekmovanje v oranju odločilo kar 25. Gre za rekordno število, je dejal predsednik Starodobnikov Miklavž pri Ormožu Vinko Mikložič, ki meni, da je k temu najbrž pripomoglo tudi to, da je takšno tekmovanje na Krčevini ostalo edino v Sloveniji. Tekmovanja v oranju s starodobnimi traktorji in s starodobni plugi potekajo po vnaprej znanih pravilih, ki jih določi organizator, je še pojasnil Mikložič, najpomembnejša veščina, na katero je pozorna komisija, je pa ravna in enakomerno globoka brazda. Oranje seveda poteka pod budnim očesom strokovne komisije, ki ji je letos že drugič predsedoval poznavalec, predsednik Strojnega krožka Ormož Mirko Kosi. Vse skupaj se je začelo s poskusnimi oranji, za starodobni plug je poprijela tudi podžupanja Irma Murad. Vedeti je treba, da delo ni ravno enostavno, potrebno je precej prakse, a tudi moči, saj je takšen starinski plug potrebno tudi pošteno potiskati, predvsem, če so ga vlekli konji ali krave. Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 11 Ormoške novice Po uradnem štartu so tekmovalci imeli 2 uri časa, da so zorali njivo dolgo 40 metrov in široko 6 metrov. Višek dogajanja je bila razglasitev rezultatov. Še pred tem pa nastop članov društva Dornavski cigani, ki so bili posebni gostje prireditve, a najbrž tudi spremstvo enega od tekmovalcev. In ravno Miran Brenholc iz Dornave je bil zmagovalec tekmovanja. Prejel je pokal za prvo mesto in tudi prehodni pokal Društva starodobnikov. Medalje in pokale sta tekmovalcem podelila župan Ob- čine Ormož Danijel Vrbnjak in predsednik Kluba starodobnikov Miklavž pri Ormožu Vinko Mikložič. Pokal za drugo mesto je prejel Andrej Lašič iz Cirkovcev, pokal za tretje mesto pa domačin Franc Šek, član Društva starodobnikov Miklavž pri Ormožu. Po podelitvi medalj in pokalov še pa zdaleč ni bilo vsega konec. Sledilo je druženje ob dobroti iz kotla, napitkih in ob glasbi domačih muzikantov. Matura 2022 na Gimnaziji Ormož ako kot vsako leto smo tudi letos maturanti in učitelji z nestrpnostjo pričakovali mesec julij. Za maturante poklicne mature je bil veliki dan 6. julij, za maturante na splošni maturi pa 11. julij. V program predšolske vzgoje je bilo vpisanih 20 četrtošolcev, v program gimnazije pa 12. Vsi dijaki zaključnega letnika obeh programov so pristopili k maturi in jo tudi uspešno opravili, kar je velik dosežek glede na dve leti drugačnega šolskega dela. V Grajski pristavi Ormož je maturante poklicne in splošne mature sprejel tudi župan Občine Ormož. Ob tej priložnosti jim je podaril knjigo Helene Srnec in vstopnice za Letno kopališče Ormož. Maturanti predšolske vzgoje in kolektiv Gimnazije Ormož z županom Občine Ormož na podelitvi maturitetnih spričeval poklicne mature. Maturanti splošne mature in kolektiv Gimnazije Ormož z županom občine Ormož na podelitvi maturitetnih spričeval splošne mature. Besedilo: Sonja Bezjak in Tanja Galun Založnik Foto: arhiv Gimnazije Ormož T Sprejem prvošolcev na OŠ Velika Nedelja Besedilo: Aleksandra Plohl Foto: Aleksandra Plohl Mesec september z vetrom zapleše in prvošolcem laske počeše; malo na levo, malo na desno, malo za šalo, malo zares … (Tone Pavček) Č etrtek, 1. 9. 2022, prvi šolski dan v šolskem letu 2022/23. Še zadnji pregled podrobnosti … da ni bilo kaj spregledano … da ni kaj manjkalo … in olajšanje. Vse je bilo pripravljeno in prvošolci so lahko prvič prestopili šolski prag. Pred šolo so se zbrali v varnem zavetju svojih staršev in nestrpno čakali, da bodo postali pravi veliki šolarji. Ko je ura v bližnjem zvoniku odbila deset, jih je najprej s toplimi in prijaznimi besedami pozdravil ravnatelj Stanislav Bezjak. Pozdravil in nagovoril je tudi starše. 12 Po pozdravnem govoru ravnatelja je napočil trenutek, ko sem še sama zaželela dobrodošlico prvošolcem in staršem ter jim zaželela, da vsak dan nasmejani in dobre volje prihajajo v šolo. Nato sva z drugo strokovno delavko prvošolce in starše povabili v učilnico, kjer so prvošolci najprej preskočili vrvico, da so zares postali pravi veliki šolarji. Ko so opravili to »zahtevno« nalogo, so si radovedni in navdušeni ogledali učilnico, ki jih je pričakala v barvah mavrice. Z velikim navdušenjem smo se vsi skupaj odpravili v jedilnico, kjer nas je že čakala slastna malica. Pred odhodom domov so se prvošolci še fotografirali in poleg mavrične diplome domov odnesli še nekaj manjših darilc. Z nasmehom na obrazu so po končanem sprejemu srečni pohiteli v objem staršev, preživet preostanek enega najpomembnejših dni v življenju. Tako učitelji kot starši se bomo trudili, da bomo s skupnimi močmi in sodelovanjem dajali otrokom zgled, prave vrednote in spoštovanje do dela in napora, ki ga vlagamo v njih. Vsem prvošolcem želimo, da bi v hram učenosti vstopali nasmejano, pogumno in da v času šolanja stkejo čim več prijateljskih vezi. Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 Ormoške novice Program dodatnega usposabljanja se zaključuje Besedilo: Kristina Podgorelec Foto: Kristina Podgorelec N a OŠ Stanka Vraza se ves čas trudimo, da bi poleg učnih ciljev, predpisanih v učnem načrtu, našim učencem omogočili tudi druge oblike učenja. Spodbujamo jih k oblikovanju in utrjevanju primernih medsebojnih odnosov, skupaj skrbimo za zdrav telesni in čustveni razvoj, nudimo jim različne možnosti za razvijanje ročnih spretnosti ter jih spodbujamo in jim pomagamo pri vključevanju v širše lokalno okolje. Ena izmed aktivnosti, v katero so bili vključeni starejši učenci, je bil tudi Program dodatnega usposabljanja. V projekt, ki sta ga sofinancirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropski socialni sklad, smo se aktivno vključili pred tremi leti s tremi učenci. Kasneje so se jim pridružili še štirje učenci nižjega izobrazbenega standarda. Pri pripravi življenjskih načrtov, v katere smo v čim večji meri vključili želje učencev, smo težili h glavnemu cilju projekta – večji socialni vključenosti otrok s posebnimi potrebami v lokalno okolje. Tako smo se v okviru modula Sodelovanje v obrtnih storitvah povezali z lokalnimi podjetniki, ki so našim učencem omogočili vstop v njihova delovna okolja in jim tako zagotovili najboljši možen neposreden stik z delom, ki ga opravljajo. Učenci so spoznavali pripomočke za delo, razvijali ročne in komunikacijske spretnosti ter se seznanjali z deli, ki jih bodo mogoče kdaj v prihodnje lahko tudi sami opravljali. Tako so v treh letih spoznali poklic cvetličarja, slaščičarja, avtomehanika, knjižničarja, pleskarja in keramičarja. Ker se je vmes žal pojavila tudi zdravstvena situacija, ki nam ni dovoljevala odhodov k podjetnikom, smo zastavljene cilje skušali v čim večji meri dosegati z delom v prostorih šole. Tako so učenci dodobra spoznali stroje v tehnični učilnici in številne male gospodinjske aparate pri delu v učnem stanovanju in gospodinjski učilnici. Projekt smo v sicer nekoliko okrnjeni obliki izvajali tudi v času, ko smo morali zaradi korone ostati doma. Takrat so učenci znanja, ki so jih usvojili v šoli, še dodatno utrjevali in jih uspešno prenašali v domače okolje. V okviru modula Pomoč pri samooskrbi s sadjem in gospodinjska opravila smo najprej postavili visoke grede, za katere smo vsa leta lepo skrbeli. Vse, kar smo na njih pridelali, smo tudi predelali. Nekaj smo pojedli sami, nekaj izdelkov smo pa ponujali na lokalni, šolski ali mobilni tržnici. Na tržnicah smo ponujali tudi okrasne in uporabne izdelke, ki so nastali v naših delavnicah. Tako smo se med drugim lotili kuhanja marmelad, priprave ozimnice, vlivanja sveč iz voska, izdelave voščilnic, obešalnikov za ključe, obešank za vhodna vrata, okrasnih doz za shranjevanje različnih drobnarij in še bi lahko naštevali. Bili smo tudi ekološko osveščeni, saj je marsikateri izdelek nastal iz že uporabljenih materialov, ki smo jih reciklirali. Takšna je tudi naša nova miza za šolski atrij. Električarji so nam prijazno odstopili prazen kolut, ki smo ga nato okrasili z mozaikom, izdelanim iz koščkov keramičnih ploščic. V okviru projekta smo razvijali tudi čut za dobrodelnost. Pomagali smo pri pripravi paketov hrane na Rdečem križu ter izdelovali ladjice iz papirja za projekt društva UP-ornik iz Maribora. Pridružili smo se šolski akciji zbiranja odpadnega papirja. Zelo smo ponosni na naše delo. Marsikdaj smo sošolcem in zaposlenim na šoli »posladkali« dan s pecivom, ki smo ga pripravili. Prav tako smo ponosni na naš prispevek k urejeni šolski okolici ali druga majhna dejanja, s katerimi smo prispevali k boljšemu počutju vseh na šoli. Naučili smo se poslušati drug drugega, sodelovati, težiti k doseganju skupnih ciljev. Razvijali smo ročne spretnosti, se naučili marsičesa novega ali samo utrdili že prej usvojena znanja. Bolj se zavedamo, da je sodelovanje ključni cilj do uspehov. Spoznali smo različne poklice, ki so dosegljivi tudi učencem, ki končajo program nižjega izobrazbenega standarda na šoli s prilagojenim programom. Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem, ki so nas na tej poti spremljali, nas podpirali in nam omogočili, da smo pridobili vse te izkušnje. Ker pa iskreno želimo, da bi lahko s podobnimi aktivnostmi, ki pa žal še niso zajete v učni načrt nadaljevali, že iščemo možnosti, v okviru katerih bomo tudi v prihodnje našim učencem v čim večji meri omogočili vključevanje v okolje in jim ponudili možnosti, da spoznajo še druge poklice in opravila. Upamo, da nam bo okolje, v katerem deluje naša šola, pri tem naklonjeno in pripravljeno stopiti kakšen korak nasproti. Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 13 Ormoške novice Jaka Vaupotič – z izjemnim rezultatom v tekmovanju iz kemije do prvih priprav na mednarodno naravoslovno olimpijado za učence Besedilo: dr. Nataša Rizman Herga Foto: dr. Nataša Rizman Herga Z a učence in pedagoške delavce Osnovne šole Ormož v minulem šolskem letu ni bilo nobeno presenečenje, da je osmošolec Jaka Vaupotič dosegel tako izjemen uspeh na področju kemije, saj mu naravoslovje predstavlja vir, kjer vedoželjno išče nova znanja. Med njegove najljubše predmete sodijo matematika, fizika in kemija. Zanimajo ga še astronomija, biologija in področja, ki temeljijo, kot sam pravi, na logičnem razmišljanju. Že kot sedmošolec je v šolskem letu 2020/2021 na tekmovanjih dosegel zlato Vegovo priznanje iz znanja matematike ter srebrno Dominkovo priznanje iz znanja astronomije. V minulem šolskem letu so pa Jaku kot osmošolcu v predmetnik bile dodane še kemija, biologija in fizika. Pri vseh predmetih je obiskoval dodatni pouk in pri kemiji še izbirni predmet poskusi v kemiji. Na področju biologije je na državnem tekmovanju dosegel srebrno Proteusovo priznanje. Najuspešnejši je pa v tem šolskem letu bil pri kemiji. Svoja znanja in spoznanja je najprej poglabljal pri izbirnem predmetu in dodatnem pouku. Po šolskem tekmovanju iz kemije, kjer je dosegel 1. mesto, se je pa pričela njegova pot do uspeha, za katero sem kot mentorica že slutila, da je pri Jaku možna. Po šolskem tekmovanju, ki je bilo v mesecu januarju, smo pri dodatnem pouku pričeli s pripravami na regijski nivo tekmovanja. Zraven nalog s tekmovanj iz prejšnjih let smo v učenje in poučevanje kemije vključevali še interaktivne naloge, naloge s sodobno interaktivno tehnologijo, laboratorijske vaje in naloge, ki so po taksonomiji znanj zahtevale razumevanje, znanje, uporabo in sintezo. V marcu se je Jaka s svojim rezultatom prebil še na državno raven tekmovanja, ki je potekalo 7. maja na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Na državno tekmovanje se je uvrstilo 381 Jakovih vrstnikov iz celotne Slovenije. Tako kot na vseh preostalih področjih lahko zlato priznanje prejme le določen odstotek učencev. Jaka je bil pri reševanju nalog izjemno uspešen, saj je od 30 točk izgubil le eno in tako dosegel tretji rezultat v državi ter seveda zlato Preglovo priznanje iz znanja kemije. Jaka se je zelo veselil priložnosti, da je lahko sodeloval na predizboru za mednarodno naravoslovno olimpijado. Najbolj pa dejstva, da se bo naučil veliko novega. Priprave, ki so potekale na Pedagoški fakulteti in Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ga niso razočarale. Predavatelji so bili visokošolski učitelji, ki so razlagali in podajali Jaku še neznane učne snovi na nivoju gimnazije. Učil se je o delcih, valovanju, snovi, energiji, interakcijah, zgradbi, lastnostih in funkciji snovi, o sistemih, evoluciji in matematiki. Ko je pripovedoval, kaj je poslušal na predavanjih, me je zaskrbelo, da so to prezahtevne vsebine, a Jaka je z velikim pričakovanjem in veseljem obiskoval predavanja, poslušal, si zapisoval in spoznal veliko novega. Po prvih pripravah je sledil izbirni preizkus, ki je trajal tri ure. Kandidati so reševali naloge z vseh treh naravoslovnih področij (fizika, kemija, biologija). V nadaljnji izbor se je uvrstilo 12 kandidatov: 10 devetošolcev in le 2 osmošolca. Ali bo Jaka tudi v šolskem letu 2022/23 v ekipi za izbor za Mednarodno mladinsko naravoslovno olimpijado, ostaja še neznanka. Zagotovo so pa pred njim še veliki uspehi na različnih naravoslovnih področjih in le vprašanje je, kje bo presenetil to šolsko leto. Jaka je v šolskem letu 2021/2022 prejel 4 priznanja, eno biserno priznanje, 11 bronastih priznanj, eno 1. mesto, dve srebrni priznanji, dve zlati priznanji in uvrstitev v ekipo za priprave na mednarodno tekmovanje za 19. Mednarodno mladinsko naravoslovno olimpijado IJSO 2022 in tako postal najuspešnejši učenec Osnovne šole Ormož na tekmovanjih iz znanja v tem šolskem letu. Kmalu po objavi uradnih rezultatov iz kemije je s strani Zveze za tehnično kulturo Slovenije prišlo povabilo, ki ga v zgodovini ormoške šole še ni bilo – Jaka se je uvrstil v ožji izbor za končno olimpijsko ekipo za Mednarodno mladinsko naravoslovno olimpijado IJSO (International Junior Science Olympiad), ki bi bila v Kijevu v Ukrajini, a so lokacijo zaradi vojne spremenili. 14 Jaka Vaupotič, najuspešnejši učenec OŠ Ormož v tekmovanjih iz znanja v šol. letu 2021/2022, z mentorico, dr. Natašo Rizman Herga Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 Ormoške novice Uspehi minulega leta naj bodo navdih za naprej Besedilo: Tina Zadravec Foto: arhiv OŠ Ormož N a Osnovni šoli Ormož, ki je minulo šolsko leto praznovala 120. obletnico slovenske šole na Hardeku, se zavedamo, da je prednostna naloga, ki nas na šoli vodi, povzdigniti znanje kot vrednoto. Zavedamo se, da ima vsak učenec svoje močno področje in interese, ki mu jih pomagamo razvijati. Ob pomoči mentorjev so tako naši učenci posegali tudi po najboljših mestih na državni ravni. Vse njihove uspehe in tudi likovne ter literarne izdelke si je možno ogledati v zadnji številki šolskega glasila Ormožanček, ki je dostopno na šolski spletni strani, ter v oddaji Ormožanček TV, ki jo najdete na našem spletnem kanalu YouTube. Na tem mestu pa predstavljamo tiste uspehe, s katerimi so naši učenci izstopali tudi na najvišjih ravneh tekmovanj. Tako se lahko pohvalimo z zlatim priznanjem, ki ga je na državnem tekmovanju iz angleščine, pod mentorstvom učiteljice Marije Cvetko, dosegel devetošolec Tomaž Rudolf. Na tekmovanju iz Vesele šole je zlato priznanje dosegla četrtošolka Leni Majhen, katere mentorica je bila Breda Šandor, prof. dr. Nataša Rizman Herga in Andreja Kolar, prof., sta bili mentorici devetošolkam Ani Hudin, Maši Murad in Luciji Kukovec, ki so na vseslovenskem tekmovanju iz kemijskih poskusov dosegle zlato priznanje. Tekmovanje Logična pošast je med učenci od 1. do 9. razreda zelo priljubljeno, vse do državne ravni tekmovanja so se uvrstili: prvošolec Oliver Juvančič, tretješolec Luka Hergula, četrtošolka Leni Majhen, petošolka Nika Vaupotič ter šestošolec Anže Mesarec. Vsi so prejeli zlato priznanje, njihove mentorice so pa: Dušanka Feguš, prof., Mateja Brumen Štibler, prof., ter Renata Pučko, prof. Mag. Maja Korban Črnjavič je bila mentorica mladim podjetnikom – osmošolcem Timu Šoštariču, Jaku Vaupotiču ter Lanu Žalarju in devetošolcema Filipu Kiriču in Aneju Žalarju, ki so na podjetniškem natečaju UNM FEI dosegli 1. mesto, prav tako so bili najboljši tudi na Podjetniškem izzivu za mlade. Raziskovalna dejavnost ima na šoli že nekaj desetletij dolgo tradicijo. Tokrat so se na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev najbolje odrezali devetošolci Timotej Boj, Tomaž Rudolf in Anže Šuen, in sicer pod mentorstvom Nataše Kolar, prof., in Janje Rudolf, prof. Izjemen dosežek je z zlatim Preglovim priznanjem na področju kemije pod mentorstvom dr. Nataše Rizman Herga dosegel osmošolec Jaka Vaupotič, ki je v šolskem letu 2021/2022 z vsemi svojimi dosežki in rezultati na tekmovanjih postal najuspešnejši učenec Osnovne šole Ormož na tekmovanjih iz znanja. O uspehih šolske strelske ekipe, ki jo uspešno vodi Darko Špacapan, prof., smo v Ormoških novicah pisali že v prejšnji številki. Na državnem tekmovanju so starejši fantje Jaka Horvat, Lucas Vočanec in Rok Škorjanec ekipno dosegli prvo mesto, devetošolec Rok Škorjanec je bil še 2. posamezno med starejšimi učenci, Olivia Vočanec iz sedmega razreda pa je dosegla 1. mesto in tako na podlagi vseh svojih športnih uspehov postala najuspešnejša športnica Osnovne šole Ormož v šolskem letu 2021/2022. Na OŠ Ormož smo ob koncu šolskega leta podelili tudi naziv najuspešnejši športnik OŠ Ormož v šol. letu 2021/2022, ki je na podlagi uspehov pri atletiki in strelstvu postal devetošolec Lucas Vočanec. Vsako leto se od OŠ Ormož poslovi še ena edinstvena generacija devetošolcev. Na valeti se spomnimo še posebej izstopajočih dosežkov in podelimo priznanja. Poleg najuspešnejšega športnika generacije, ki je Lucas Vočanec, smo za uspehe na področju atletike podelili naziv najuspešnejša športnica generacije Pii Škorjanec. Na tekmovanjih iz znanja sta pa bila najuspešnejša učenca generacije devetošolcev tokrat kar dva, in sicer Filip Kirič ter Anej Žalar. V devetih letih so lahko učenci na šoli izbirali med številnimi interesnimi dejavnostmi in tiste, ki so vztrajali pri svoji vseh devet let, smo še posebej pohvalili. Tako smo med devetošolci pohvalili »zlato pevko« Tiyo Kikl, ki je vztrajala pri pevskem zboru vseh devet let, Timoteja Boja za devet let obiskovanja planinskega krožka, »zlati recitatorki« Mašo Murad in Ano Hudin ter Aljo Vizjak, Lucijo Kukovec, Leo Ivanuša, Timoteja Boja, Anžeta Šuena, Mašo Murad, Ano Hudin, Evo Novak in Saro Lesjak, ki so vseh devet let osvojili bralno značko. Najuspešnejše učence generacije devetošolcev, ki so dosegli izjemen učni uspeh v vseh devetih letih šolanja, je v mesecu juniju sprejel tudi ormoški župan. To so: Jan Ciglar, Ana Hudin, Lucija Kukovec, Maša Murad, Luka Potočnjak, Tomaž Rudolf, Rok Škorjanec, Anže Šuen, Nik Žnidarič, Ana Marija Damiš, Sara Lesjak, Filip Kirič, Eva Novak, Špela Rodi, Pia Škorjanec, Ajša Verbančič, Lucas Vočanec, Nina Zadravec in Anej Žalar. Vsaka pot se prične s prvim pogumnim korakom, zato se v novo šolsko leto odpravljamo polni novih navdihov in bogatejši za izkušnje in vse znanje, ki smo ga z delom in s pridnostjo pridobili doslej. Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 15 Ormoške novice 7. Mini olimpijada Vrtca Ormož Besedilo: Petra Trstenjak Foto: Petra Trstenjak N a dan športa, 31. 5., smo v dopoldanskem času izpeljali 7. Mini olimpijado na stadionu zraven Vrtca Velika Nedelja. K nam so z avtobusom v jutranjih urah prispeli otroci dveh najstarejših skupin iz Vrtca Ormož. Dan smo pričeli z malico. Nato smo se odpravili na stadion, kjer je otroke nagovorila ravnateljica. Sledilo je ogrevanje in razgibavanje. Pripravljeni na sodelovanje v športnih igrah, so se štiri skupine otrok od 4 do 6 let Vrtca Velika Nedelja in Vrtca Ormož razporedile po postajah. Vse postaje športnih iger smo zaradi mokre trave izvedli na stezi stadiona. Po sodelovanju v skoku z mesta, metu žogice, teku na 50 metrov, skupinskem skakanju s hoppy žogami in vodenju žoge med ovirami, smo na koncu izvedli še štafeto štirih otrok iz vsake skupine. Prva mesta, za katera so otroci prejeli medalje, so se po skupinah razdelila različno. Prav tako so medalje za sodelovanje prejeli vsi preostali otroci, saj je najpomembneje sodelovati in vztrajati do cilja. Otroci so se nato odpravili na zasluženo kosilo. Po pregledu rezultatov sem ugotovila, da so rezultati otrok v zelo velikem razponu in obenem slabši, če jih primerjam z rezultati prejšnjih Mini olimpijad. Gotovo nosi velik del krivde čas „ko- rone“, vendar je za to kriv tudi življenjski slog družin, ki teži k pasivnosti. Rezultati otrok, ki so zasedli prva mesta in so veliko boljši od ostalih, nam pove, da so ti otroci aktivni doma in da so gibalno aktivni verjetno tudi njihovi starši. Za pomoč pri izvedbi dogodka sem zelo hvaležna Gimnaziji Ormož, še zlasti dijakinjam 3. letnika, smer predšolska vzgoja, z razredničarko Aleksandro Štih in profesorico športne vzgoje Bojano Moravec. Za prihodnje leto si pa želim, da bi naša 8. Mini olimpijada spet postala mednarodna. Palačinkijada z Ditko Besedilo: Majda Hebar Foto: Majda Hebar D obrodelna prireditev OŠ Stanka Vraza Ormož 9. junija 2022 je Osnovna šola Stanka Vraza Ormož izvedla svojo tradicionalno dobrodelno prireditev Prijatelji prijateljem. Podnaslov letošnje prireditve je bil Palačinkijada z Ditko. In prav zares je na oblačno, občasno deževno četrtkovo pozno popoldne po Ormožu zadišalo. V prireditvenem šotoru pri Grajski pristavi se je zbralo 5 ekip, ki so razigrane in polne pričakovanja pričele s peko slastnih palačink, za katere so vsaka posebej pripravile posebne namaze. Na stojnicah so se tako predstavile ekipe OŠ Ormož, OŠ Velika Nedelja, VIZ Vrtec Ormož, Gimnazija Ormož in ekipa gostiteljske šole – OŠ Stanka Vraza Ormož. Hkrati se je na odru in pod njim odvijal pester spremljevalni program, ki ga je povezoval Domen Hren. Vsaka od ekip za peko palačink je imela tudi svojo točko, s katero so se predstavili občinstvu, ki se je zbralo v šotoru. Uvodoma se je 16 predstavil pevski zbor OŠ Stanka Vraza pod mentorstvom učiteljice Aleksandre Kelemina Plemenič s pesmima Kaj zmoremo? in Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 Ormoške novice Mi smo otroci enega sveta. Otroci iz Vrtca Ormož, skupina Radovedne bučke, so skupaj s svojima vzgojiteljicama Jožico in Petro pripravili plesno točko, zaplesali so na pesem Po lužah čofotam. Učenka Diana iz OŠ Velika Nedelja je zbrane navdušila s pesmijo Kaj je to življenje, OŠ Ormož se je predstavila s svojo etno skupino Gudalo, Gimnazija Ormož pa s plesnim nastopom. Na koncu je zbrane razveselila in navdušila pevka Ditka, ki se je s svojimi pesmimi dotaknila premnogih src. Njena uglasbena poezija govori sama zase, prileže se tako na sončen kot na deževen dan. Dotakne se veselega in žalostnega srca. Večer je bil poln dobre volje, omamnih vonjav in prijetnih okusov. Prav vsak posameznik je s svojim obiskom obogatil prireditev in poplačal trud vseh nastopajočih, ki so se pridno pripravljali na ta dan. Naj v prihajajočem poletju čim večkrat zadiši … po palačinkah, po dobrodelnosti, po pomoči, po ljubezni in smehu … Razstava Močnejša si, kot misliš Besedilo: Milena Zorčič Foto: Milena Zorčič V avli Občine Ormož ste si lahko do 2. septembra ogledali fotografsko razstavo z naslovom Močnejša si, kot misliš. Razstavljene so bile fotografije žensk, ki sem jih fotografirala na svojih potovanjih. Manica Hartman, soavtorica razstave, je v bilten zapisala takole: »Glavne junakinje portretnih fotografij so ženske, ki se gledalcu razkrivajo skozi svoj vsakdan. Portretni mozaik je zelo barvit. Ujela je utrinke z ulice, ko so portretiranke sanjave, nasmejane in sproščene, kot trenutke, v katerih se odražajo njihova moč, življenjska modrost in preizkušnje.« Na razstavi so bili tudi predmeti – spominki, ki sem jih prinesla s teh potovanj po svetu. Razstava je nastala v sodelovanju s Pokra- jinskim muzejem Ptuj-Ormož in Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož. Mislim, da je razstava lepo uspela, saj je v knjigo vtisov napisanih veliko pohval in lepih misli. Marijana Korotaj je za to priložnost napisala prekrasno pesem z naslovom Ženska si. Marijana Korotaj Ženska si Pikica si, ki mesece zoriš v katedrali matere, skozi vrata ženske vstopiš v življenje, s pozdravnim jokom obnoriš svoj novi svet. Ženska si. Vedoželjen otrok si, ki mu zemlja odklepa hišo skrivnosti. Radoživo dekle si, ki ji veter kuštra bujne lase. Modra žena si, ki ji sonce boža mehko kožo. Ljubeča mati si, ki ji vesolje hrani mogočno dušo. Ženska si. Ko zarja prebuja dan, je tvoj dom varno pristanišče za nas. Ko dež moči zemljo, je tvoj vrt rajsko napajališče za nas. Ko mraz drgne kosti, je tvoje kurišče toplo zavetišče za nas. Ko noč prepaja sanje, je tvoja postelja ljubezensko igrišče zanj. Ženska si. Mila starka si, ki ji zvezde netijo srce spominov. S svojimi koraki si premerila razdalje. S svojimi rokami spletala sanje. S svojim objemom krepila bližino. S svojimi solzami topila bolečino. Ženska si. S svojim nasmehom gradiš vedrino. Ženska si. Močna in odločna. Strumna in pogumna. Žareča in ljubeča. Zrela, smela in vesela. Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 17 Ormoške novice Aktivno poletje v Mladinskem centru Ormož Besedilo: Tjaša Šnajder Foto: MCO arhiv Č as počitnic je čas intenzivnega dogajanja in številnih priložnosti za druženje, zabavo, učenje in preživljanje prostega časa. V Mladinskem centru Ormož vsako leto pripravimo Počitniški kompas, ki predstavlja nabor dogodkov za mlade, mlajše in najmlajše. Ob koncu šolskega leta povabimo aktivna društva, klube in organizacije, ki ponujajo program z in za mlade, da nam posredujejo načrtovane aktivnosti, ki jih objavimo na naših družbenih omrežjih. V Počitniški kompas vključimo tudi dogodke Ljudske univerze Ormož ter Centra za družine Ormož. Nastane knjižica prostočasnih aktivnosti za celo poletje, ki pokriva območje treh sosednjih občin – Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Prve aktivnosti so se pričele že takoj ob zaključku šolskega leta. Otroci in mladi so lahko izbirali med pestro ponudbo. Vključevali so se lahko v gasilski, nogometni, rokometni ali planinski tabor, obiskali otroški kino, preživeli poletje v Ormoških lagunah ali na bazenu, plesali zumbo in se vključili v počitniško varstvo Centra za družine Ormož. Poletje je ponujalo tudi številne festivale in posamezne mladinske dogodke. Mladi so se v Mladinskem centru Ormož, enoti Ljudske univerze Ormož, lahko naučil pripraviti pito oz. burek, si skuhali večerjo, se preizkusili v lego konstrukcijah, zasadili mini rastlinske terarije, raziskovali okolico in spoznali »geolov«, spoznavali ali nadgrajevali jogijsko tehniko, raziskovali Evropsko solidarnostno enoto ter Erasmus+ program, klepetali v Chat klubu ter osvajali turško in špansko besedišče. V sodelovanju s Centrom za družine Ormož smo izvedli že pete Grajske dneve za najmlajše. Računalniško učilnico Ljudske univerze Ormož so zasedli »gamerji« in na Lan partyju pomerili moči v različnih računalniških igrah ter preizkusili VR očala. Kot številni drugi kraji po Sloveniji se tudi Ormož z okolico sooča z novimi izzivi, ki so nastali zaradi vojne v Ukrajini. Matere z otroki in mladimi so si v našem lokalnem okolju poiskale zatočišče. Da jim olajšamo vključevanje v novo sredino, smo organizirali že kar nekaj podpornih aktivnosti in dogodkov. V marcu in aprilu je bil na Ljudski univerzi Ormož izveden 30-urni začetni tečaj slovenščine za tujce, ki so ga financirale Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Sledila je nadgradnja z jezikovnim tečajem Uporabna slovenščina za ukrajinsko govoreče v juniju in juliju. 50-urni tečaj je financiral Zavod RS za zaposlovanje. Obeh tečajev se je udeležilo skoraj 40 udeležencev. Kmalu bodo ukrajinski otroci in mladostniki ponovno sedli v šolske klopi. Z željo, da omilimo jezikovne bariere, smo v Mladinskem centru Ormož na pobudo ukrajinskih mam organizirali tečaj slovenskega jezika za šolajočo mladino. Mladim, ki se jeseni vračajo k pouku, smo pripravili zabaven, atraktiven, predvsem pa sproščen urnik delavnic, ki so jih izvajali mladi prostovoljci iz okolice. Udeleženci, razdeljeni v dve starostni skupini, so se tečaja udeleževali tri krat tedensko v prostorih Mladinskega centra Ormož. Preko spoznavnih in družabnih iger, ustvarjalnih aktivnosti, kuhanja, izzivov na terenu in ogledu krajše slovenske serije so osvajali nove besede in krepili svoj besedni zaklad. Poletje je ponudilo priložnost tudi za udeležbo na mednarodni mladinski izmenjavi Cheer na Poljskem, katere se je udeležila skupina osmih mladih iz lokalnega okolja. Mednarodnih priložnosti pa še ni bilo konec, saj smo od 26. avgusta do 1. septembra v Ormožu gostili mladinsko izmenjavo Agrikultura 3. Udeleženci izmenjave, skupno jih je bilo 24, so raziskovali moderno kmetovanje, izdelovali mila in mazila iz industrijske konoplje, obiskali vinsko klet, ormoške lagune, konjeniški center ter mikro pivovarno, spoznavali lokalnega zeliščarja, izdelke iz buč in bučnega olja, preživeli dan za Dravo, razvijali poslovne načrte ter se predvsem povezovali in družili z mladimi iz Češke, Romunije, Italije in Slovenije. Počitniški čas je čas okrepljenega sodelovanja z mladimi prostovoljci, ki so tudi letos pomagali pri izvajanju aktivnosti, se preizkusili v različnih vlogah, spoznavali mladinsko delo, skrbeli za tekoče izvajanje dogodkov in si nabirali neformalnih izkušenj. Z mislimi smo že v jeseni. Uvodoma bo ponudila debatni tabor, nato načrtujemo poslikavo železniške postaje, sledile bodo številne druge aktivnosti, zato vabljeni, da nas spremljate na naših družbenih kanalih: https://www.facebook.com/mcormoz in https://www.facebook.com/LUOrmoz, https://www.instagram.com/mcormoz/ in https://www.instagram.com/ljudska_univerza_ormoz/ ter tiktok. com/@mcormoz . Ljudska univerza Ormož z enoto Mladinski center Ormož se je tudi drugače aktivno vključevala v oblikovanje ponudbe za begunce. Pri tem je sodelovala z drugimi organizacijami ali samostojno izvajala pripravljeni program, namenjen predvsem lažji integraciji vseh generacij beguncev v lokalno skupnost. Kot posledica dobrega sodelovanja in maksimalne angažiranosti je v maju potekal ukrajinski večer, s katerim se je skupina priseljencev zahvalila domačinom za topel sprejem in pomoč, ki so je deležni. Krajšemu kulturnemu programu, video ogledu ukrajinskih znamenitosti in predstavitvi mesta Harkov, je sledila še pogostitev s slastnimi tradicionalnimi ukrajinskimi jedmi. 18 Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 Ormoške novice 23. Študentska delovna brigada je letos svoj pečat pustila v Občini Ormož prebelili. V sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije in PD Maks Meško Ormož so študenti urejali in markirali planinske poti po Ormožu, Svetem Tomažu in Središču ob Dravi, ena ekipa je očistila avtobusne postaje in pokosila travo po krajevnih skupnostih, tretji popotniki so pa po celotni občini brusili in barvali klopi ter ograje. Na kmetiji Prijol so brigadirski gradbeniki zgradili leseno lopo in dva lesena mostička, na Ormoških lagunah pa uredili okolico, počistili opazovalnice in uredili učilnico na prostem. Besedilo: David Lukner Foto: David Lukner Največji projekt 23. Študentske delovne brigade je bil na Bresnici, kjer so študenti uredili notranje prostore domačinu Jožeku. S pomočjo ŠOUM-ovih partnerjev so renovirali spalnico, kuhinjo, uredili kopalnico in kanalizacijo ter pripravili drva za zimo. Hkrati je bilo to tudi najbolj srčno delovišče, saj je Jožek s študenti spletel prave prijateljske vezi. Š tudentska delovna brigada je orodje in pridne študentske roke letos za en teden pripeljala v Ormož. Na predvidoma sedmih, na koncu pa kar na osmih deloviščih, je okrog 50 študentov čistilo, barvalo, brusilo, pleskalo, vrtalo in urejalo javne in zasebne površine Občine Ormož. »Samo ojštro!« je neuradno geslo študentskih brigadirjev, ki so se med 18. in 25. julijem z letošnjo Študentsko delovno brigado mudili v Ormožu. Okrog 50 pridnih parov rok je ves teden vsako dopoldne delalo na deloviščih, popoldne pa izkoristilo za ogled okoliških lepot, zabavo ali druženje z domačini na Jasi radosti, kjer so imeli svoj kamp prostor. Študentska karavana je po prihodu v ponedeljek zjutraj hitro razpakirala in se namestila, nato pa že krenila proti deloviščem. Vsako delovišče je nadziral vodja, ki je skrbel, da je vse potekalo, kot je bilo načrtovano že tedne in mesece prej. Prvi dnevi so bili namenjeni spoznavanju: spoznavali so se študenti med seboj, spoznavali so delovišča in se učili dela, raziskali so pa tudi ormoško občino. Z lokalnim vodičem so se namreč odpravili po Jeruzalemskih goricah in se ustavili v Zidanici Malek, kjer so z veseljem degustirali prleške vinske dobrote. Letos je Študentska delovna brigada ujela enega bolj vročih tednov tega poletja, zato je bila popoldanska ohladitev pri gozdu na Jasi Radosti najbolj pričakovani del dneva. Popoldnevi so bili rezervirani za druženje, igre, glasbo, brigadirski krst ter obiske. Četrti dan so domačini v pokušino prinesli prleške dobrote, brigado so obiskali društvo Gradimo prihodnost skupaj in Društvo kmečkih žena Ormož. Seveda ni šlo brez glasbe, ki tudi ob delu vselej spremlja pridne študente. Kamp je peti dan gostil Tadeja Vesenjaka na Prleškem akustičnem večeru. Na večer zadnjega delovnega dne so se pa študentom pridružili tudi Ormožani, ki so pridne delavce s kakšno lučko ali kavico obdarili že med delom na deloviščih. Odvil se je tradicionalni piknik z domačini ob koncu brigade, na katerem ni šlo brez kakšne skrite solzice sreče in hvaležnosti. Prav taka druženja dajejo Študentski delovni brigadi neprecenljive trenutke, zaradi katerih se brigadirji vsako leto radi vračajo in z veseljem ves teden pridno delajo. Vsak dan se je nadaljeval v podobnem ritmu. Budnica s tradicionalno brigadirsko hupo ob 7. uri, zajtrk, potem pa hop na delovišča, kjer se je začelo pravo veselje. Na OŠ Stanka Vraza je bilo v načrtu urediti hodnike. Najprej so brigadirji odstranili lesene obloge, zaščitili okolico, nato pa zbrusili in zakitali stene, ki so jih na koncu Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 19 Ormoške novice Erasmus+ v LD Velika Nedelja Besedilo: Katka Kovačec Foto: Katka Kovačec V lanskem letu smo v LD Velika Nedelja s pomočjo Združenja Epeka in Petre Kovačec prijavili za izpeljavo projekta z naslovom Erasmus+ z naslovom Varuhi narave: Kako lovci pomagamo varovati okolje. Vloga za celoten projekt je bila podana lani v poletju, zato nas je konec leta kar malo presenetilo, ko smo dobili informacijo, da je projekt odobren. Seveda smo takoj začeli razmišljati, kako in kaj vključiti v program, da bo zanimivo za vse udeležence. Izmenjava je potekala od 22. do 27. 3. 2022. V projekt so bili vključeni udeleženci iz Srbije, Portugalske, Grčije, Poljske in Slovenije. Udeleženci iz Grčije so bili precej mešana družba, ampak vsi z zanimanjem za osnove lovstva. Udeležence iz Srbije je zagotovila Lovska zveza Srbije, tako da so lovstvo obvladali. S Poljsko in Portugalsko smo imeli nekaj težav zaradi situacije v svetu, vendar smo težavo reševali na svoj način in vseeno pridobili udeležence tudi iz teh držav. Ponedeljek je bil dan prihodov. V torek zjutraj so bili prvi trenutki zadržani, sami novi obrazi, pa tudi za nas je bila takšna izkušnja nekaj novega. Dopoldan smo najprej imeli spoznavanje, po kosilu pa delavnico o organiziranosti lovstva v Sloveniji in v ostalih državah. Glede poznavanja organizacije so se seveda izkazali Srbi, vendar tudi drugi niso zaostajali in so tudi sami raziskali, kako je pri njih organizirano lovstvo. Dan smo zaključili z uspešnim mednarodnim večerom, kjer so udeleženci s tipično hrano predstavili svojo državo. Na kratko lahko rečem, da smo bili vsi navdušeni na palinko in tzatzikijem. Sredin dopoldan smo namenili najprej spoznavanju občine Ormož, pridružila se nam je tudi Vesna Osterc in z nekaterimi udeleženci naredila intervjuje, da smo se lahko predstavili na Radiu Prlek. Popoldan smo imeli pri lovskem domu predstavitev sokolarstva s Slovensko zvezo za sokolarstvo in zaščito ptic ujed. Pridružil se nam je Nejc Nastran, ki je predstavil celotno opremo, vzrejo, genetiko … hkrati je pa s seboj prinesel tudi spremljevalca - sokola selca. Predstavitve se je udeležilo tudi precej članov lovske družine, saj nimamo velikokrat možnosti, da se s čim takšnim srečamo v vsakdanjem življenju. Sprejem pri županu Danijelu Vrbnjaku na Grajski pristavi. 20 Četrtek je bil namenjen strokovnemu predavanju o naselitvi risa v Sloveniji, ki ga je izvedel Tilen Hvala iz Lovske zveze Slovenije. Popoldan smo pa zopet namenili kratkemu raziskovanju Velike Nedelje, saj smo si ogledali pokrajinski muzej, nato nadaljevali do Sadjarstva Meško, dan smo pa zaključili v Vinogradništvu Leskovar, kjer smo imeli krajšo predstavitev in večerjo, ob tem pa degustacijo njihovega odličnega vina. Petek je otvoril dr. Boštjan Pokorny iz Visoke šole za varstvo okolja. Imel je predavanje o veliki divjadi, za katerega se zdelo, da tudi udeleženci ne želijo, da se konča. Popoldne je bilo namenjeno evalvaciji programa - oceni udeležencev o poteku programa. Ugotovili smo, da je program dober, pa tudi vreme nam je bilo za izpeljavo vseh dejavnosti naklonjeno. Sobota je bila idealen dan za delovno akcijo. Delavnico lova na smeti smo združili v skupno akcijo z LD. Čas po kosilu so nekateri izkoristili za počitek, drugi so medtem pripravili strelišče. Vsak, ki je želel, je lahko poskusil, kako poteka streljanje na glinaste golobe. Nekateri, sploh Srbi, so bili domači na strelišču, večina je pa bila takšnih, ki so puško v rokah držali prvič. V nedeljo se je odvijal pregled odvzema v restavraciji Pan v Kidričevem, kar nam je šlo precej na roko, saj smo tako lahko predstavili tudi ta del lovstva. Zanje je potekalo enako kot za nas; najprej so si ogledali trofeje, pokazali in razložili smo jim zbornik, v teku tedna so imeli tudi kratko predstavitev Lisjaka, tako da so vedeli, kako zbiramo podatke, potem pa sledili (nekateri lažje, drugi težje) predstavitvi. Vsi so bili navdušeni na enotnim izgledom lovcev in nad Rogisti ZLD Ptuj Ormož. S tem se je naš program tudi zaključil. Nedeljski popoldan je bil namenjen prvim odhodom, zbiranju vozovnic, končni evalvaciji in pakiranju. Na koncu pa seveda zahvale. Najprej vsem članom LD Velika Nedelja, ki so kakorkoli pomagali pri izpeljavi, prav tako tudi vsem ostalim, ki so projekt podprli. Brez vseh vas projekt ne bi uspel. Kljub napornemu tednu smo se imeli odlično, tako da že gledamo v prihodnost in se veselimo novih podobnih projektov. Strelski trening. Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 Ormoške novice Pomoč družini na domu Besedilo: Kaja Jurinec Foto: Kaja Jurinec S ocialna oskrba na domu je pomoč ljudem, ki imajo še vedno zmožnost živeti doma, v svojem domačem okolju, vendar sami ne zmorejo poskrbeti za svoje osnovne življenjske potrebe, svojci pa sami takšne oskrbe ne zmorejo. Pomoč družini na domu izvajajo socialne oskrbovalke s strani Centra za starejše občane Ormož. Gre za različne oblike organizirane pomoči in opravil v obsegu največ 20 ur tedensko. Nudi se pomoč pri temeljnih opravilih (pomoč pri oblačenju in slačenju, pri osebni negi, hranjenju), gospodinjsko pomoč, vključujoč dostavo enega obroka hrane ali nabavo živil in pripravo obroka hrane, pomivanje posode, osnovno čiščenje bivalnega prostora, postiljanje ter pomoč pri vzdrževanju socialnih stikov. Dosedanja cena storitve pomoči na domu je za uporabnika znašala 6,05 € za efektivno uro. Ker je celotna cena bila nazadnje spremenjena v letu 2018, je bilo nujno potrebno uskladiti ceno, ki se je zaradi dviga vseh povezanih stroškov povišala. Občine imajo skladno z zakonodajo dolžnost zagotoviti sofinanciranje vsaj v deležu 50 %, a so prakse po Sloveniji zelo različne. V skrbi za starejšo populacijo so se vsi trije župani občin ustanoviteljic CSO Ormož odločili in občinskim svetom podali predlog za povišanje odstotka sofinanciranja. Tako se je s 1. 8. 2022 cena na uporabnika celo znižala na 5,00 €, kar je vzpodbudno in verjamemo, da bo prav zaradi tega storitev bolj dostopna in bo s tem marsikateremu uporabniku lažje v jeseni svojega življenja. Cena stortive pomoči na domu znaša za uporabnika 5,00 € na opravljeno uro, v nedeljo 6,50 € in na praznik 7,00 €. Zakonodaja občinam nalaga sofinanciranje programov pomoči na domu, tako da tudi naše tri občine zagotavljajo delež v višini 76,03 %, kar je več, kot je predpisan minimalen odstotek. Naše največje zadovoljstvo so zadovoljni starostniki, ki v svojem domačem okolju živijo kvalitetno z našo pomočjo. S tem jim omogočamo, da ohranijo svojo samostojnost, svoj notranji mir in srečo ter možnost, da ostajajo doma. To nam vsem veliko pomeni, saj kot pravi pregovor: »Povsod je lepo, a doma je najlepše.« Ta pregovor velikokrat slišimo od naših uporabnikov, ki nam z nasmehom na obrazu povedo, da bi jim brez naših oskrbovalk bilo doma res težko. Informacije o storitvah pomoči na domu lahko prejmete na tel. (02) 741 62 95 ali 041 633 046 ZAHVALA županom in članom občinskih svetov za razumevanje in posluh ter skrb, ki jo izkazujete za starejšo populacijo v našem lokalnem okolju. Janja Jurkovič, direktorica s kolektivom pomoči na domu Destinacija Jeruzalem Slovenija Anketa za prebivalce https://www.1ka.si/a/b66de6ee QR koda Razvoj in nadgradnja Destinacija Jeruzalem Slovenija, ena najprodornejših destinacij v Sloveniji, s svojo edinstveno krajino, ponudniki in prebivalci kandidira za certifikate in priznanja na mednarodnem in svetovnem nivoju. Tako smo v letošnjem letu pridobili dva Zelena ključa/Green Key za Hostel Ormož in Grad Ormož. Prav tako smo v postopku pridobivanja naslova SLOVENIA GREEN DESTINATION, potegujemo se pa tudi za naziv za 100 najboljših destinacijskih zelenih zgodb na svetu. Anketa za turistično gospodarstvo https://www.1ka.si/a/e9d74b0b QR koda S tem namenom vas prosimo, da kot prebivalci ali ponudniki izpolnite ankete, s katerimi ugotavljamo, na katerih področjih smo najboljši in na katerih smo šibki, da se lahko izboljšamo. Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 21 Ormoške novice V okviru 3. občinskega praznika občine Ormož izbrali tudi „naj podjetnika 2021“ Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek nijel Vrbnjak in direktor Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Andrej Vršič obuda za prireditev Naj podjetnik je v sodelovanju z Občino Ormož in Javnim zavodom za turizem kulturo in šport ter OOZ Ormož prišla s strani takratne Javne razvojne agencije in mrežnega podjetniškega inkubatorja lansko leto, služila pa naj bi javni pohvali in spodbudi podjetnikom na Ormoškem. Izbor nominirancev za naj podjetnika 2021 poteka po določenih kriterijih. Med te spadata rast podjetja v zadnjih letih ter njegova bonitetna ocena. Pri mladem podjetniku so kriteriji inovativnost, produkt podjetja ter prispevek k prepoznavnosti občine Ormož. Pri nominaciji za naj mladega podjetnika so upoštevali tudi glasove Facebook glasovanja. Nominiranci za NAJ MLADEGA PODJETNIKA 2021 so mladi podjetniki, katerih doba obstoja podjetij še ni pretekla obdobja 5 let. Med nominiranci so bili: MKINK tattoo, Mitja Kelenc s. p., Goran Šnajder s. p. in Kovinarstvo Žvegla d. o. o. P Organizatorji so pa vključili še tretjo kategorijo, in sicer listino za uspešen razvoj socialnega podjetništva v občini Ormož. Letos so jo namenili Zavodu 100 % naravno Botanik, Iztoku Luskoviču. Listino za uspešen razvoj socialnega podjetništva v občini Ormož sta Iztoku Luskoviču izročila župan Občine Ormož Da- 22 Naziv NAJ MLADI PODJETNIK 2021 je letos pripadel podjetniku MKINK tattoo, Mitju Kelencu s. p. Priznanje sta mu izročila župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak in direktor Razvojno raziskovalnega centra Ormož Matej Rogač. V konkurenco NAJ PODJETNIK LETA 2021 so bili nominirani: Jeruzalem Ormož SAT d. o . o., Mizarski servis Borut Strelec s. p. in KEV kovinarstvo Edi Voljč d. o. o. NAJ PODJETNIK LETA 2021 je postalo podjetje KEV kovinarstvo Edi Voljč d. o. o. Direktorju Andreju Voljču sta priznanje podelila župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak in direktorica občinske uprave Ormož Milena Debeljak. Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 Ormoške novice Razpršeni hotel Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek R azpršeni hotel bi na območjih občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž lahko začel delovati že času letošnjih božično-novoletnih praznikov Razpršeni hotel je možnost turističnih nastanitev v različnih hišah in sobah ali praznih vikendih, ki so na različnih lokacijah po občini, a so povezane v celoto z dogovorjenimi standardi kakovosti storitev, ki pa tako ponudnikom kot gostom ponuja učinkovite centralizirane storitve (kot so: rezervacija, prijava, promocija in podobno. ) Tako razpršene turistične namestitve z enotnim nastopom postanejo »hotel«, ki bi z dobro organiziranostjo lahko ponujal večje število nočitvenih kapacitet v vseh treh občinah na Ormoškem. Projekt so izvajalci minuli teden predstavili na novinarski konferenci, ki je sredi avgusta potekala v Košarkini hiši na Kogu. Zbrane na novinarski konferenci je najprej pozdravil direktor Razvojno raziskovalnega centra Ormož Matej Rogač, ki je dejal, da je ideja o razpršenem hotelu na območjih občin Ormož, Središče ob Dravi tlela že vse od leta 2014, vse do letos, ko se je k realizaciji ideje resno pristopilo, korak za korakom. Ker je novinarska konferenca potekala v Košarkini hiši na Kogu, je zbrane najprej pozdravil Anton Luskovič – predsednik TKD Kog, ki je povzel zgodovino leta 1870 zgrajene Košarkine hiše. Na Kogu so namreč na lepo obnovljeno Košarkino hišo, ki so jo s pomočjo Občine Ormož po etapah obnavljali vse od leta 2012, zelo ponosni. Projektno se je ideje o razpršenem hotelu lotil ormoški Razvojno raziskovalni center (RRC), ki je pripravil vse potrebno za pridobitev evropskih sredstev preko lokalne akcijske skupine, strokovno in vsebinsko pa v projektu sodeluje Javni zavod za turizem, kulturo in šport. »Projekt teče od 4. julija letošnjega leta, zaključek je predviden 31. 7. prihodnje leto,« je pojasnil direktor RRC Ormož Matej Rogač in dodal, da je projekt ocenjen na 73 tisoč evrov, od tega si izvajalci projekta obetajo 42 tisoč evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Sredstva so potrebna za vzpostavitev digitalne- ga rezervacijskega sistema oziroma skupne recepcije, ki bo delovala znotraj TIC, izdelali bodo enoten logotip, promocijske filme, plakate, brošure, oglaševalne table in podobno. Pogoj za prijavo za evropska sredstva je vsaj 10 ponudnikov nočitev, želijo si pa vsaj 15 ponudnikov, ki bodo k projektu pristopili kot ponudniki hrane, vina, doživetij in drugo … »Tako bo možno že oblikovati določene turistične pakete in jih ponuditi turistom,« je zaključil Rogač. Sicer pa število ponudnikov ni omejeno, kadar koli v bodoče se ponudki lahko razpršenemu hotelu še priključijo. V kolikor bo razpršeni hotel zaživel, kot je predvideno, bi omogočal dodatne zaposlitve in gotovo dodaten zaslužek ponudnikom. Andrej Vršič, direktor JZ za turizem, kulturo in šport, je dejal, da bo razpršeni hotel deloval po modelu A in po modelu B. V model A bodo vključeni ponudniki, ki imajo ponudbo nočitev že vpeljano in bi se vključili le v skupen rezervacijski sistem, v model B pa bodo vključeni tisti, ki se s turizmom ne želijo ukvarjati in so samo lastniki določene nepremičnine, takšnim bo pa v pomoč vsa logistika (od rezervacije, prodaje, čiščenja in vsega, kar spada zraven), sami bodo lahko tudi določili čas, kdaj nepremičnino lahko oddajajo, na koncu meseca pa dobili dogovorjeno plačilo. Andrej Vršič meni, da je sodelovanje v razpršenem hotelu za ponudnike nadgradnja možnosti za zaslužek in tudi nadgradnja ponudbe v okviru Destinacije Jeruzalem Slovenija. Želja izvajalcev projekta Razpršeni hotel je, da se v ponudbo prenočišč in vsega, kar spada zraven, priključi čim več ponudnikov z različnimi dejavnostmi; tako v projekt skupaj stopajo vse tri občine UE Ormož: Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. O pomenu razpršenega hotela so spregovorili tudi vsi trije župani, Danijel Vrbnjak (Ormož), Jurij Borko (Središče ob Dravi) in Mirko Cvetko (Sveti Tomaž), ki verjamejo, da bo projekt uspel, saj je ponudba nočitev za razvoj turizma ključnega pomena. Tako so vse tri občine pripravljene projekt tudi finančno podpreti, tudi v celoti, v kolikor bi projekt s strani možnosti za pridobitev evropskih sredstev zavrnjen. Glede na izkazan interes ponudnikov je v vseh treh občinah zaenkrat 60 takšnih, ki bi s svojo ponudbo želelo sodelovati v razpršenem hotelu. Snovalci projekta računajo, da bi hotel lahko začel delovati že letos v času božično-novoletnih praznikov. Na sliki: (z leve) Anton Luskovič – predsednik TKD Kog, Andrej Vršič – direktor JZ TKŠ ORMOŽ, Matej Rogač – direktor RRC ORMOŽ, Danijel Vrbnjak – župan Občine Ormož, Jurij Borko – župan Občine Središče ob Dravi, Mirko Cvetko – župan Občine Sveti Tomaž Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 23 Ormoške novice Tudi letos so se v Ormožu srečali branitelji meje 1991 Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek V pozdrav braniteljem slovenske meje in mnogim gostom, ki so se v začetku julija zbrali pred Grajsko pristavo, se je slovesnost pričela s prihodom praporščakov veteranskih in domoljubnih organizacij ter prostovoljnih društev Gasilske zveze Ormož. Po slovenski himni je sledilo »častno dejanje«, ki sta ga opravila Franc Puklavec in Tonček Murad, nato pa je o namenu takšnih srečanj, v smislu »naj ne bo pozabljeno« spregovoril polkovnik Miran Fišer, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ormož, zbrane je pa pozdravil tudi župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak, ki je poudaril, da je Občina Ormož v čast spominu na dogodke v času vojne za Slovenijo leta 1991 v ormoškem gradu odstopila prostore za stalno razstavo fotografij in dokumentov, ki so jo skupaj s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož postavil branitelji. Razstava ima veliko sporočilno moč in je lahko tudi v poduk mlajšim generacijam. V kulturnem programu, ki je bil tudi del slovesnosti, so razen trobilnega kvarteta KD Ormož nastopile še ženska vokalna skupina TISA pod vodstvom Domna Obilčnika in pevke ljudskih pesmi KD Obrež pod vodstvom Danice Žerjav. Zbrani veterani in gostje so si potem, pod vodstvom kustosinje Nevenke Korpič, skupaj ogledali stalno razstavo v gradu, srečanje pa zaključili z druženjem in z možnostjo obujanja spominov na leto 1991. Prijave sprejemamo na elektronskem naslovu nogometna.sola@nkormoz.si 24 Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 Ormoške novice Lokalni izdelki v podporo krožni rabi virov na območju Ormoža Besedilo: Dr. Marinka Vovk Foto: Dr. Marinka Vovk C enter ponovne uporabe in EKO Ormož zagotavljata dejavnosti v okolje usmerjenega socialnega podjetništva, ki poudarja, pa tudi ustvarja nova zelena delovna mesta. Ste se kdaj vprašali, kaj vse lahko nastane iz kosov odpadnega materiala, ki jih preprosto vržete v koš? Preberite in naslednjič boste dvakrat premislili, kaj vse lahko nastane iz odpadnega materiala, ki ga prinesete k nam in kam lahko oddate v popravilo vaša oblačila in pohištvo. Kar je najbolj pomembno, je, da ima takšno ravnanje učinek v spremembi razmišljanja in dojemanju dejstva, da so viri omejeni in da je potrebno za njih poskrbeti na krožni način. Vsled naraščajočih težav, ki se pojavljajo zaradi zasvojenosti z nenehnimi nakupi poceni izdelkov s kratko življenjsko dobo, je lokalna oskrba in poznavanje procesov izdelave pomembna ozaveščevalna funkcija. Le malokdo se vpraša, kje so bili narejeni izdelki in oblačila, ki jih dnevno uporablja. Zavedanje, da popolna odvisnost od drugih držav predstavlja veliko tveganje, se je pojavilo v času epidemije COVID-19, ko ni bilo mogoče nabaviti niti higienskih mask. EKO Ormož v sodelovanju s CPU zato v skrbi za zavedanje pomena zmanjševanja odpadkov, ki nastajajo v hitri proizvodnji in prodaji, ozavešča o odgovorni vlogi posameznika za manj odpadkov. V projektu Studio krožnega gospodarstva, kjer ima CPU vodilno vlogo pri izvedbi investicije in prikaza krožnega gospodarstva v praksi, bo moč občutiti način življenja, ki postaja naša sedanjost. To je etika do okolja, kjer se posameznik odloča, ali bo s svojim načinom življenja podpiral naraščajoče težave zaradi podnebnih sprememb ali pa se bo odločil za podporo lokalnih dobaviteljev. Poznavanje procesov priprave na ponovno uporabo in popravila dosegajo najvišjo stopnjo prispevka k zmanjševanju odpadkov in obvladovanju podnebnih sprememb. KONTAKT: CPU, EKO Vrazova 9, Grajski trg 3 2270 ORMOŽ 031 689 920 (Cvetka) https://www.facebook.com/ CenterPonovneUporabe ormoz@cpu-reuse.com Pon–pet: 7:00–15:00 CPU in EKO Ormož z lokalnim izdelki po principu krožne rabe »Made in Ormož«. Torba spominja na nostalgijo šolske torbe nekoč, za prenosnik in poslovne namene, za šolo, prosti čas; vedno ista, vendar vsak dan v tednu drugačna. Ob začetko šolskega leta kot simboličnem začetku večje povezanosti z znanjem in učenjem smo izdelali multifunkcionalno torbo za poslovne namene in za šolo. Kot socialno podjetje, ki uvaja inovacije v prid zmanjševanja porabe virov, smo torbo izdelali tako, da ima uporabnik lahko v tednu vsak dan isto torbo, a obenem različno. To je seveda pomembno, saj zlasti ženski spol kombinira barvno usklajenost, kar je pogosto razlog za nastajanje odvečnih kosov oblačil in torb. Sedaj smo ta problem rešili tako, da na torbi enostavno zamenjate žep in si sami kreirate barvne kombinacije. Enostavno, zanimivo in predvsem za okolje prijazno. Torba je namreč izdelana iz ostankov filca in trakov, ki imajo fukcijo možnosti uporabe torbe v treh različnih izvedbah. Novi inovativni izdelek je lokalni, »Made in Ormož«, kar boste redko našli na policah drugih trgovin. Poleg te torbe CPU in EKO Ormož nudita izdelke iz ostankov materialov, ki so na voljo tako na lokaciji EKO v gradu kot na Vrazovi 9, kjer bo kmalu observatorij krožnega gospodarstva. Občina Ormož kot trajnostno usmerjena občina podpira ideje in spodbuja k motivaciji širše družbe, da krožni način življenja na območju Ormoža postane motivacija tudi za druge lokalne skupnost. Ste vedeli? Izdelke za ponovno uporabo lahko oddate in nabavite na lokaciji CPU, Vrazova 9. V gradu (nekdanja knjižnica) je tudi popravljalnica in družbeno odgovorna trgovinica, kjer lahko dobite vse za vaš dom in družino. Izdelki so visoke kakovosti in pozitivno vplivajo na vaše počutje. Potrebujete popravila oblačil, pohištvene opreme, tapeciranje itd.? Vaši izdelki bodo znova zaživeli in ni vam potrebno kupovati novih. Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 25 Ormoške novice Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož objavlja RAZPIS za pridobitev pravice do uporabe Kolektivne blagovne znamke JERUZALEM SLOVENIJA in podaljšanje uporabe za obstoječe imetnike certifikata KBZ Jeruzalem Slovenija za pridelke in živilske izdelke 2022. S kolektivno blagovno znamko JERUZALEM SLOVENIJA želimo poudariti in izpostaviti prepoznavnost pridelkov in živilskih izdelkov ter njihovih ponudnikov na območju Destinacije Jeruzalem Slovenija. Za pridobitev pravice do uporabe KBZ JERUZALEM SLOVENIJA se lahko prijavijo registrirane pravne ali fizične osebe za določeno pridelavo, proizvodnjo oz. izvajanje storitev, ki ponujajo pridelke in živilske izdelke, kateri izpolnjujejo naslednje splošne pogoje: • so pridelani oz. proizvedeni, opremljeni in ponujeni po zakonsko določenih predpisih in standardih; • so pridelani oz. proizvedeni in opremljeni na naravi in ljudem čimbolj prijazen način; • zagotavljajo ustrezno kakovost; • izvor idej, živil/gradiv, postopkov izdelave in izvedbe storitev mora biti vsaj 70 % z območja Destinacije Jeruzalem Slovenija (LAS UE Ormož in LAS Prlekija) oz. 100 % z območja Slovenije, razen če živil oz. gradiv za določene izdelke ni mogoče zagotoviti v Sloveniji (izjemo predstavljajo temeljna živila npr. sladkor, riž, čokolada). Pri prijavi priložite dokazila o dobaviteljih (dobavnice, računi idr.); • imajo profesionalno oblikovano etiketo; • imajo trajnostno in dopadljivo embalažo • • ter zgodbo izdelka oz. ponudnika na etiketi ali pripeto na izdelku. Potek prijave in ocenjevanje pridelkov in živilskih izdelkov: Rok prijave: Datum Naziv in naslov, kamor ocenjevanja: dostavite izdelke: 3. 10. 2022 7. 10. 2022 MCO Ormož (Grad Ormož) Grajski trg 3 2270 Ormož Kategorija ocenjevanja: Ocenjevanje pridelkov in živilskih izdelkov (PŽI KBZ JS) Razpis s podrobnejšimi informacijami in dokumentacija so objavljeni na spletnih straneh Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter na spletni strani JZ TKŠ Ormož www.ormoz.net, FB Javni zavod TKŠ Občine Ormož idr. Razpisna dokumentacija se lahko dvigne tudi v TIC-u Ormož, Grajski trg 3, 2270 Ormož, od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro, v nedeljo med 8. in 16. uro. Za dodatne informacije pokličite telefonsko številko: 051 337 200 ali nas kontaktirajte preko elektronske pošte: anita.bolcevic@jeruzalem-slovenija.si. Vlogo s prilogami dostavite najkasneje do ponedeljka, 3. oktobra 2022: - po e-pošti: anita.bolcevic@jeruzalem-slovenija.si; - priporočeno po pošti na naslov: Javni zavod TKŠ Ormož, Grajski trg 3, 2270 Ormož; - osebno v TIC Ormož, Grajski trg 3, 2270 Ormož, od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro, v nedeljo med 8. in 16. uro. Nadgrajevanje lokalne ponudbe do najvišje lokalne kakovosti dviga kakovost Destinacije Jeruzalem Slovenija. Destinacija je toliko uspešna, kolikor so uspešni ponudniki, ponudba in povezovanje med seboj. Ormož, 6. september 2022 Javni zavod TKŠ Ormož Andrej Vršič direktor 26 Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 1 Ormoške novice Dva Zelena ključa za Destinacijo Jeruzalem Slovenija S ponosom vas obveščamo, da je naša Destinacija Jeruzalem Slovenija bogatejša za kar DVA ZELENA KLJUČA – GREEN KEY ACCOMMODATION, trajnostni znak za Hostel Ormož, in GREEN KEY ATTRACTION, trajnostni znak za Grad Ormož. Zeleni ključ je okoljski znak, ki ga je prostovoljno pridobilo že več kot 3.200 različnih turističnih obratov v 65 državah. Več o Zelenem ključu na spletni strani www.zelenikljuc.si Certifikat Zeleni ključ je vodilni standard odličnosti na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega delovanja v turistični industriji. Ta prestižni okoljski znak pomeni zavezanost podjetij, da v certificiranih obratih spoštujejo stroge kriterije, ki jih je določila Mednarodna fundacija za okoljsko vzgojo FEE. Okoljski znak Zeleni ključ zagotavlja vsem gostom, da z izbiro certificiranega turističnega obrata neposredno pripomorejo k varovanju okolja. Obrati vzdržujejo visoke okoljske standarde s pomočjo stroge dokumentacije in pogostih kontrolnih pregledov. Certifikat Zeleni ključ lahko pridobijo hoteli in hostli, manjši nastanitveni obrati, kampi in počitniški parki, kongresni centri, restavracije in turistične atrakcije. Anita Bolčevič destinacijska managerka Interes za uporabo E-oskrbe, ki jo sofinancira EU iz Evropskega socialnega sklada, presegel pričakovanja Ljubljana, 26. maja – Po tem, ko je bil Telekom Slovenije s konzorcijskim partnerjem Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS) na javnem razpisu izbran za izvajanje projekta Ministrstva za zdravje »E-oskrba na domu«, je v dobrem mesecu prejel že več kot 3.000 vlog. Uporabo storitve v okviru tega projekta sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada (ESS) za 5.000 upravičencev. Projekt traja do 30. 9. 2023. E-oskrba ni vezana na to, pri katerem operaterju upravičenci sicer uporabljajo mobilne ali fiksne storitve. »Vedno več starejših, invalidov in kroničnih bolnikov si želi čim dlje bivati v svojem domačem okolju, hkrati so pa pri tem pogosto prepuščeni sami sebi. Če padejo ali se počutijo zelo slabo ali jih zadene možganska kap, pogosto ne zmorejo do telefona ali soseda, da bi poklicali na pomoč. Pri tem je lahko v izjemno pomoč E-oskrba, ki v primeru slabosti, padca ali osebne stiske omogoča takojšen klic v 24/7 delujoč asistenčni center. Na ta način v skrbi za starejše vsaj delno razbremenjujemo tudi svojce, ki tako vedo, da bo za organizacijo pomoči takoj poskrbelo usposobljeno zdravstveno osebje,« poudarja Peter Pustatičnik, vodja E-oskrbe in E-zdravja pri Telekomu Slovenije. Telekom Slovenije je prejel že več kot 3.000 vlog za uporabo storitve v okviru projekta »E-oskrba na domu«, kar kaže na to, da so potrebe po E-oskrbi velike. Zaenkrat storitev v okviru projekta uporablja okoli 600 upravičencev. Pred namestitvijo E-oskrbe se vse prejete vloge skrbno pregledajo, preveri se izpolnjevanje pogojev in vloge po potrebi dopolni. »Zaradi izredno velikega odziva in zakasnitev pri dobavi obeskov z mobilnim detektorjem gibanja bo glavnina upravičencev E-oskrbo prejela od sredine junija dalje,« še pravi Pustatičnik. Zaenkrat je sicer najmanj povpraševanja v regijah Primorske, Koroške, Štajerske in Prekmurja. Kako E-oskrba deluje? Uporabnik E-oskrbe lahko kadarkoli (24 ur na dan) pokliče asistenčni center s preprostim pritiskom na gumb varovalnega telefona, ki je nameščen v njegovem domu, ali s pritiskom na gumb za klic na pomoč na zapestnici. Poleg zapestnice uporabnik prejme tudi mobilni detektor gibanja na obesku, ki samodejno zazna padec in ob tem sproži klic v asistenčni center. Za začetek uporabe je potrebna namestitev opreme, ki jo izvede tehnik Telekoma Slovenije. Namestitev je enostavna, brez vrtanja in posebnih napeljav. Kdo je upravičen do sofinanciranja uporabe in namestitve opreme E-oskrbe? Do uporabe E-oskrbe, ki jo v okviru projekta »E-oskrba na domu« sofinancira EU iz ESS, je upravičenih 5.000 uporabnikov, ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih pogojev: so starejši od 65 let in pretežni del dneva bivajo sami ali zaradi pridruženih kroničnih nenalezljivih bolezni spadajo v ranljivo skupino prebivalstva v primeru zbolevanja za koronavirusno boleznijo ali jim je v skladu s predpisi s področja invalidskega in pokojninskega zavarovanja priznana invalidnost ali v skladu s predpisi s področja invalidskega in pokojninskega zavarovanja prejemajo dodatek za pomoč in postrežbo ali so stari 18 let ali več in so zaradi nevroloških oziroma nevromišičnih obolenj ogroženi za padec oziroma so zaradi kognitivnega upada pri demenci izpostavljeni različnim neželenim dogodkom v okolju. Kako do sofinancirane E-oskrbe? Uporabo E-oskrbe, ki jo v okviru projekta »E-oskrba na domu« sofinancira EU iz ESS, lahko upravičenci uredijo: prek Zveze društev upokojencev Slovenije s klicem na številko 051 252 000 (vsak delovnik med 8. in 12. uro) ali pisno po e-pošti e-oskrba@zdus-zveza.si ali se oglasijo na lokalnem društvu upokojencev; prek Telekoma Slovenije s klicem na brezplačno številko 080 12 13 vsak delovnik med 8. in 16. uro), pisno po e-pošti e-oskrba@ telekom.si ali z obiskom prodajnega mesta Telekoma Slovenije. Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 27 Ormoške novice Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda Besedilo: Peter Kirič Foto: Peter Kirič O dvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Drave - rekonstrukcija in nadgradnja čistilne naprave Ormož, Občina Ormož, september 2022 Odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda v porečju reke Drave, rekonstrukcija in nadgradnja čistilne naprave Ormož v Občini Ormož. Republika Slovenija je za sofinanciranje operacije namenila 385.376,71 EUR, Evropska unija iz Kohezijskega sklada pa sofinancira operacijo v višini 2.183.801,40 EUR, ostala potrebna sredstva v višini 757.182,28 EUR je zagotovila Občina Ormož. Naročnik projekta je Občina Ormož, ki je sklenila pogodbo št. 430-53/2020 04/81 za gradbena dela z najugodnejšim izvajalcem, Komunalnim podjetjem Ormož d. o. o. To je izgradnjo rekonstruirane čistilne naprave izvedlo skupaj s podjetjem GH Holding d. o. o. iz Ljubljane. Čistilna naprava v Ormožu že poskusno obratuje. Ludvik Hriberšek, vodja ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami pri Komunalnem podjetju Ormož: »Dela so končana in traja poskusno obratovanje. Že od meseca aprila traja faza poskusnega obratovanja, po treh mesecih bo nacionalni laboratorij iz Maribora izvedel meritve, sedaj se opravljajo interne meritve z novim spektroskopom, spremljamo KPK (kemijske potrebe po kisiku) in po vhodnih parametrih dosegamo želene standarde. Dovoljena vrednost izpusta KPK je celo enkrat višja od trenutnih rezultatov. Pri izvajanju meritev spremljamo vse potrebne in zahtevane meritve, saj merimo celoten dušik, amonijev dušik in fosfor in vsi ustrezajo mejnim vrednostim. Investicija je torej uspešno zaključena in služi svojemu namenu, spremljamo vse potrebne parametre, opravljamo nadzor delovanja in odpravljamo vse napake in težave, ki jih v času poskusnega obratovanja zaznavamo.« čana v terminskih rokih. Zaradi znanih dogodkov v povezani s koronavirusom, ki ni prizanesel zaposlenih gradbenim delavcem, se je pojavilo še nekaj težav in zapletov pri dobavah strokovne opreme, ki je morala biti preprojektirana glede na odkrito stanje bazenov, ki smo jih lahko začeli prenavljati šele po izpraznitvi. Res je prihajalo je do majhnih odstopanj pri spoštovanju terminskih rokov, ki pa smo jih v dogovorih z naročnikom Občino Ormož in glavnim partnerjem pri izvedbi investicije, podjetjem GH Holding d. o. o. iz Ljubljane, ki je dobavilo in vgradilo tehnološko opremo, uspešno izvedli. Vse težave smo sprotno reševali in investicijo uspešno dokončali do faze poskusnega delovanja.« Čistilno-filtracijski bazeni novozgrajene in rekonstruirane čistilne naprave v Ormožu. Po vseh zahtevanih preizkusih in fazah preizkusnega obratovanja bo rekonstruirana čistilna naprava v redno obratovanje vključena v začetku leta 2023, ko bo poskusno obratovanje zaključeno. Lidija Zorjan, odgovorna za izvedbo gradbenih del pri glavnem izvajalcu, Komunalnem podjetju Ormož d. o. o., nam je povedala: »Vsa dela po osnovni gradbeni pogodbi so zaključena, dodana je bila še oprema v komandnem prostoru, ki ni bila predvidena v osnovnem projektu in v pogodbi, je pa nujno potrebna za samo delovanje. Izvaja se kontrolno merjenje parametrov, kar poteka od meseca aprila, rezultati meritev so pa v mejah dopustnih. Poskusno obratovanje rekonstruirane in nadgrajene čistilne naprave v Ormožu lahko traja od devet mesecev do enega leta. Prve uradne meritve je mogoče izvesti šele po treh mesecih poskusnega obratovanja, vendar trenutne interne meritve kažejo zadovoljive rezultate. Po zaključku poskusnega obratovanja sledi še končna situacija s končnim plačilom. Vsa do sedaj izvedena so bila dokon- 28 Bazen odpadnih voda, kjer poteka vpihovanje kisika. Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 Ormoške novice Lidl Ormož razvaja s kakovostnimi, svežimi izdelki Besedilo: Lidl Foto: Lidl T rgovina Lidl Ormož je prava izbira, če želite vse izdelke, ki jih vaša družina potrebuje, najti na enem mestu. Ne le to. Vsak teden so številni izdelki v sklopu akcijskih ponudb na voljo po še ugodnejši ceni. V septembru so pa v trgovini Lidl Ormož za kupce pripravili še dodatne ugodnosti! Prisegate na lokalno? Potem so izdelki Lidlove blagovne znamke Naše nam paše pravi za vas! Vse od suhomesnih izdelkov do mleka, piškotov, rezancev, ribane kaše in sokov, pod to blagovno znamko najdete izdelke, ki jim je skupno, da nastajajo pri slovenskih proizvajalcih in črpajo iz zakladnice slovenske tradicije ter okusov. Številni slovenski butični proizvajalci so skozi sodelovanje na Lojtr‘ci domačih našli prostor na Lidlovih policah, mnogi med njimi se tja vračajo redno – izvrstni jogurti, suhe mesnine, slaščice, džemi, oljčno olje, pa tudi kreme, mila in podobno. Tudi sveže meso v Lidlovi redni ponudbi na police povečini dobavljajo slovenski dobavitelji. Sveže piščančje in goveje meso pod znamko Naše nam paše v redni ponudbi se ponaša celo s 100-odstotnim slovenskim poreklom, kar je označeno tudi na embalaži. Pod blagovno znamko Naše nam paše najdete tudi svinjsko meso s 100-odstotnim slovenskim poreklom. Sveže in dišeče. S 45 zlatimi priznanji za pekovsko kakovost nagrajena ponudba Lidlove pekarne vsak dan ponuja sveže spečen kruh in pekovsko pecivo. Več kot 45 sveže pečenih izdelkov vsako jutro zadiši s polic: od klasičnih slovenskih krušnih izdelkov, kot so bela štruca, žemlja, Martinov, Jelenov in koruzni kruh, pa do tradicionalnih uspešnic, kot so razne bagete, ajdov kruh z orehi, različni rogljički in štručke. Ste vedeli, da je ajdov kruh z orehi priljubljen tudi v tujini? Kupite ga lahko celo na Kanarskih otokih! Na Lidlovi tržnici nenehno skrbijo za kakovost in svežino. Lidlova tržnica je vedno dobro založena, saj poteka dostava sadja in zelenjave dnevno. V toplejših mesecih je na tržnici skoraj polovica celotne ponudbe izpod rok slovenskih pridelovalcev – od slovenskega paradižnika, krompirja do jajčevcev, bučk, jabolk, paprike, slovenskega zelja, jagod in še številni drugi pridelki. Svoje mesto na polici najdejo izdelki iz primorskega pa vse do posavskega konca. Med njimi svoje izdelke na police Lidla dostavlja tudi lokalni dobavitelj, Sadjarstvo Šilec iz Godemarcev. Zaupanje slovenskih dobaviteljev je le še en dokaz več, da je Lidl velik podpornik domačnosti in svežine. Kakovost in varnost na prvem mestu! Lidl Slovenija gradi dolgoročne odnose s svojimi partnerji. Na ta način zagotavljajo ne le rast in razvoj svojih dobaviteljev in bogato ponudbo za svoje kupce, pač pa tudi stalno in preverjeno kakovost izdelkov. Tako od proizvajalcev izdelkov svojih blagovnih znamk zahtevamo mednarodno priznan standard IFS Food, ki poleg varnosti in kakovosti zahteva tudi sledljivost izdelkov. Dobavitelji sadja in zelenjave pa morajo pridobili certifikat GlobalG .A. P., katerega cilji so med drugim ohranjanje zaupanja potrošnikov in varnost hrane ter zmanjšanje negativnih vplivov pridelave na okolje. O trgovini Lidl Ormož Prebivalce kraja in okolice Lidl Ormož vabi k nakupu že od decembra 2019, razprostira se pa na kar 1100 kvadratnih metrih. Med 135 parkirnimi mesti boste gotovo našli prostor za svojega jeklenega konjička, mladim družinam so na voljo 3 parkirna mesta, ki so nekoliko širša. Trgovina ima tudi 2 polnilnici za električna vozila. Pred trgovino imamo tudi posebej označeno senčno mesto pod streho, kamor lahko lastniki psov pripnejo svoje štirinožne prijatelje. Trgovina je okolju prijazna, saj je zgrajena v skladu z visokimi okoljskimi standardi in trajnostnimi usmeritvami - vgrajeno toplotno črpalko, ki omogoča ogrevanje trgovine z naravnimi viri toplote. Lidl Ormož kupce vabi od leta 2019. Vabljeni v trgovino Lidl Ormož! Preprosto več ponudbe za vas. Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 29 Ormoške novice Odpiralni časi Turistično informativnih centrov in turistično informativnih točk Destinacije Jeruzalem Slovenija ter Vinoteke Destinacije Jeruzalem Slovenija TIC Ormož Grajski trg 3 2270 Ormož Delovni čas od 1. 4. do 31. 10. Ponedeljek–sobota: 8.00–19.00 Nedelja, prazniki: 8.00–16.00 Delovni čas od 1. 11. do 31. 3. Ponedeljek–nedelja, prazniki: 8.00–16.00 Tržnica Ormož, Tržnica na vinski cesti Jeruzalem Obratovanje Tržnice Ormož: vsak petek med 8.00-12.00. Vinoteka Destinacije Jeruzalem Slovenija Grajski trg 3 2270 Ormož Obratovanje Tržnice na Vinski cesti Jeruzalem: v času odprtih kleti – vsako soboto in nedeljo med 13.00–18.00: lokacija Zidanica Malek, Svetinje 22, 2259 Ivanjkovci; lokacija Gostišče Taverna, Svetinje 21, 2259 Ivanjkovci. Delovni čas od 1. 4. do 31. 10. Ponedeljek–sobota: 8.00–19.00 Nedelja, prazniki: 8.00–16.00 Delovni čas od 1. 11. do 31. 3. Ponedeljek–nedelja, prazniki: 8.00–16.00 Anita Bolčevič destinacijska managerka TIC Jeruzalem Jeruzalem 9 2259 Ivanjkovci Tel.: (02) 719 45 45 Delovni čas od 1. 12. do 31. 3. Sobota in nedelja: 10.00–16.00 Delovni čas od 1. 4. do 30. 11 Vsak dan: 10.00–18.00 »Včeraj zvečer nisem mogel sploh spat.« »Ma, zakaj ne? Kaj te muči?« »Celo noč sem premišljeval, od koga bi si lahko sposodil 1000 evrov … zato nisem mogel spati.« »Pa zakaj se nisi meni oglasil?!« »Imaš?!« »Imam uspavalne tablete!« Košarkina hiša, Košarkin štacün Kog 1 2276 Kog E-pošta: biseriprlekije@gmail.com M.: 040 215 412 Delovni čas Maj–september: 10.00–18.00 Oktober–april (pet.–ned.): 10.00–18.00 TTS Kog Lačaves 15 2276 Kog M.: 030 717 393 Delovni čas, velja za vse leto Ponedeljek-petek: 7.00–16.00 (ob sredah do 18.00) Sobota: 7.00–12.00 Nedelja: 8.00–11.00 Turistično informativna točka DJS Rožmarinka Velika Nedelja 11 2274 Velika Nedelja tla. d jablano. Pade jabolko na Sedijo trije Črnogorci po .« vi: »Pala hruška Mine pol ure, pa prvi pra . Ostala dva ne trzata jabugi: »Nije bila hruška. Bila Mine ena ura, pa pravi dru ka.« ojica se tji reče: »Idem ja. Vas dv Mine še ena ura, pa ta tre stalno svađate.« Delovni čas od druge polovice aprila Petek: 16.00–20.00 Sobota: 9.00–20.00 Nedelja: 9.00–13.00 HIŠA PEP´S Svetinje 11 2259 Ivanjkovci Petek 11.00 – 20.00 Sobota 11.00 – 20.00 Nedelja 14.00 – 18.00 Ostale dni po dogovoru. Anita Bolčevič destinacijska managerka 30 Po mnogih letih se srečata prijatelja. Eden je suhec, drugi pa debelušnež. Pa vpraša suhec: »Kaj pa ti ješ, da si se tako zredil?« »Krompir.« »Kako pa? V oblicah, pečenega, tenstanega ali kako drugače?« »Ne, najprej ga dam prašiču, potem pojem pa prašiča.« Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 Ormoške novice G – spot Goran Šnajder s.p. Vinarska ulica 2, Ormož 068 180 200 051 308 136 goran.snajder@gmail.com AVTOR: Jože Borko JED IZ LIGNJEV OPOJ, NARKOZA NAŠA NEKDANJA ALPSKA SMUČARKA (TINA) ERBIJ NABIRA, ZBIRANJE KOTANJA V ZEMLJIŠČU, DNJAKA KNJIGA ZEMLJEVIDOV KRAJ PRI KAMNIKU OKRASNA RASTLINA, REPASTI ŠČIR BILKA KRČEVINA, ROVT VRSTA PUŠKE »NOVI SVET« ANGLEŠKA PLOŠČIN. MERA Pomoč: AGNANO ASALA NARVA MAJHNI PTIČ TEKMOVANJE Z JADRNICAMI GRŠKA ČRKA FRANCOSKA PREPROGA AMERICIJ ITALIJANSKI KAMION BABICA MANJŠA POŠKODBA KOŽE, ODRGNINA NAŠA NEKDANJA VALUTA DRUGO IME AFRIŠKEGA PITONA ↑ ŠAHU PODOBNA IGRA S KAMENČKI GORA V KARAVANKAH ZNAČAJ ČLOVEKA, KARAKTER SVALJEK, CMOK SLIKOVIT OPIS KRAJ PRI LJUBLJANI VLAK SKOZI SAVINJSKO DOLINO SITNEŽ PONOS, DOSTOJANSTVO NOETOVA BARKA DEL KOLESARSKE DIRKE NAŠA NEKDANJA ALPSKA SMUČARKA (MAJDA) NAŠA PEVKA SIRK ANA PAVLOVA LUKA V ESTONIJI RASTLINA ZA OLJE ORANŽADA LASTNIK KAVARNE NAJSTAREJŠA PLAST IN DOBA MEZOZOIKA GOROVJE V MJANMARU PREBIVALKA IRSKE SLOVENSKI GLASBENIK GJURIN LETALIŠČE PRI TRSTU PALEC, COLA KRAJ PRI KRANJU NEM. NOGOMETAŠ ROBBEN RIBIČ, KI LOVI RIBE NA TRNEK SKUPINA ČEBEL TV ZASLON ANTIČNI VIS NEKDANJA FRANCOSKA TERORISTIČNA ORGANIZACIJA V ALŽIRU PREBIVALKA VIČA OTILIJA (KRAJŠE) AMERIŠKI IGRALEC DOUGLAS NICK CAVE P(A)G SREDOZEMSKA RASTLINA NAŠ SLIKAR IN GRAFIK (LOJZE) SILHUETA, TENJA VULKANSKI KRATER PRI NEAPLJU Rešitev križanke – geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do ponedeljka, 16.1.2023, pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Sponzor nagradne križanke je G – spot, Goran Šnajder s.p., Vinarska ulica 2, 2270 Ormož (gostilna pri bazenu Ormož). 1. nagrada: 1×SIXPACK SKOLIBEER 2. nagrada: 1×KRATKA MAJICA SKOLIBEER 3. nagrada: 1×BON ZA 10 EVROV V G-SPOT PARK Nagrajenci križanke iz prejšnje številke: 1. nagrada: KLEMEN KAUČIČ, VINARSKA UL. 3, 2270 ORMOŽ 2. nagrada: DARJAN IVANUŠA, HUM 17, 2270 ORMOŽ 3. nagrada: NINA KRABONJA, CVETKOVCI 63, 2273 PODGORCI Nagrajenci so že bili obveščeni po pošti. Glasilo Občine Ormož, številka 58, september 2022 31