UDK 809.56:808.63-5 Chikako Shigemori Bučar Univerza Johanna Wolfganga Goetheja v Frankfurtu IZRAŽANJE SAMODEJNEGA DEJANJA V JAPONŠČINI IN SLOVENŠČINI Podobno kot moja prejšnja prispevka (v SR 1992:2 in 1992:4) je izhodišče pričujoče razprave prehodnost oz. neprehodnost vseh različnih dejanj in pojavov, kijih skušamo izraziti z besedami. Tokrat gre za kontrastivno analizo izražanja samodejnega dejanja v japonščini in slovenščini. »Samodejno dejanje« je tisto, kar se dogaja pri glavnem udeležencu dejanja brez (ali z malo) njegove volje oz. zavesti. This study is based on the transitivity/intransitivity of various actions and phenomena in this world which we try to describe in words. I have attempted to contrastively analyze Japanese and Slovene sentence structures that express spontaneous action. Spontaneous action means an action that occurs without or very little volition of the main participant of the action. Najprej je s pomočjo prototipov dejanj in pojavov v našem svetu treba določiti pojem »samodejnost« oz. »samodejno dejanje«. Zatem si ogledamo, kje in v kateri obliki najdemo izraženo samodejno dejanje v japonščini in slovenščini: v japonščini pri glagolskem načinu, t. i. »samodejnosti«, v slovenščini pri enem od več stavčnih vzorcev z morfemom se. Na koncu pa je primerjava izrazov samodejnega dejanja v obeh jezikih. 1 V slovenski slovnici »samodejnost« ni obravnavana kot posebna kategorija. Po SSKJ pomeni »samodejen« tisto, »ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih // nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti«. V japonščini pa je pojem »samodejnost« ('zihatu') ena od štirih glavnih kategorij glagolskega načina v tradicionalni slovnici. Ta posebna kategorija izraža to, »kar nastane samo od sebe; kar se zgodi ne glede na voljo glavnega udeleženca dejanja«.' 1.1 Spodaj navajam tri glavne prototipe dejanj oz. pojavov v našem svetu.2 Prehodno dejanje: (A) —» (?) t+volja] [-(-sprememba] Pri prehodnem dejanju sta vsaj dva udeleženca: delujoča sila oz. vršilec (agens [A]) in predmet, na katerega je namerjeno dejanje (prizadeti oz. paciens [P]). Dejanje se vrši v smeri A do P. Ko A deluje na P v neki obliki, obstaja volja agensa (označeno [+volja]) in pri tem pride do neke spremembe pri prizadetem (označeno ^sprememba]). Primer: Janez tepe Tomaža. Neprehodno dejanje: (a) [+volja] 'Za definicijo »samodejnosti«: Teramura(1982) in Nihon bunpoo daiziten (1971). Vendar prim, v Slovenski slovnici J. Toporišiča poglavje Glagoli in oblike s se (n. d. 294—295), točka 2: ubil se je v gorah 'zaradi padca je umrl'. Morfem se dela prvotno prehodni glagol neprehoden, procesualen. 20 prototipih dejanj in pojavov govorijo W. Jacobsen (1989), Hopper & Thompson (1980), S. Dik (1978) idr. Vršilec oz. agens sam se udeležuje dejanja in glagol opisuje agensovo kretnjo ali spremembo njegovega stanja. To ponavadi opravlja človek ali bitje s svojo voljo. Primer: Janez hodi. Samodejni pojav: (o) [-volja] V središču stoji predmet [O]. Glagol opisuje stanje ali spremembo stanja tega predmeta. To so večinoma trajajoče stanje ali sprememba stanja pri predmetu, pri katerem ne obstaja volja ali zavest. Primer: Voda vre. Tipično za dejanje (tako prehodno kot tudi neprehodno) je to, da obstaja volja glavnega udeleženca dejanja (vršilca). V tej razpravi pa obravnavam samodejno dejanje, tj. dejanje, pri katerem je vršilčeva volja oz. volja glavnega udeleženca dejanja odsotna. Glede na zgoraj navedene prototipe dejanj v zvezi s prehodnostjo, lahko rečem, da je samodejno dejanje netipično. Pri prototipu »samodejni pojav« pa vidimo odsotnost volje. Iz ugotovljenega sklepam, daje samodejno dejanje nekaj, kar je med dejanjem in pojavom. Ali bolje rečeno, je to neka mešana ali izjemna oblika dejanja oz. pojava, ki jo ne morem uvrstiti v enega od prototipov. 2 Izražanje samodejnega dejanja v japonščini 2.1 Na področju glagolskega načina (angl. 'voice') v japonski slovnici tradicionalno upoštevamo naslednje štiri kategorije: trpnost ('ukemi'), možnost ('kanoo'), samodejnost ('zihatu') in vzročniškost ('sieki'). Oglejmo si nekaj primerov. Stavek povedi [2] je trpna pretvorba tvornika [2], [1] Taroo ga Ziroo o nagutta. [lastno ime] [im.] [lastno ime] [tož.] [tepsti, prêt.] »Taroo je tepel Zirooja.« [2] Ziroo ga Taroo ni nagurareta. [im.] [od\[tepsti, trpnost, prêt.] »Ziroo je bil tepen od Tarooja.« Oglejmo si še primer, kjer je stavek [4] kavzativna pretvorba osnovnega stavka [3]. [3] Ziroo ga suwaru. [im.][Hses/f ,vc] »Ziroo se usede.« 1 [4] Taroo ga Ziroo o suwaraseru. [im.] [tož.][ms«//, vzroč.] »Taroo posadi Zirooja.« Oblikovne in skladenjske značilnosti, ki so skupne za glagolske načine v japonščini, so naslednje: a) Obstaja vpona, ki jo dodamo osnovni obliki glagola (tj. -arer- za trpnost, in -(s)ase- za vzročniškost), in oblika glagola se s tem dodatkom spremeni, b) Vzporedno s prvo značilnostjo (pod točko (a)) si izmenjujejo udeleženci dejanja oz. pojava svoja skladenjska mesta. (Pride do izmenjave sklonov med vršilcem, prizadetim idr., ki jih izražajo samostalniške fraze, ali/in pride do spremembe v številu udeležencev dejanja, izražanih v stavku.) Dodatna značilnost za tri glavne kategorije glagolskega načina v japonščini (trpnost, možnost in vzročniškost) je, da zgoraj omenjene skupne oblikovne in skladenjske značilnosti vidimo pri glagolih s širokega območja, in posamezna vpona kot pomenski morfem s stalnim pomenom deluje kot slovnično produktivno sredstvo. 2.2 Kar se tiče samodejnosti pa velja podoben pojav (dodatek vpone vzporedno z izmenjavo udeležencev dejanja) samo na omejeno majhno število glagolov in to ne pri vseh glagolih, ki izražajo t. i. »samodejnost« ('zihatu'). Vpona za samodejnost je oblikovno enaka vponi za »trpnost« in pri določenih glagolih tudi za »možnost«, tj. -arer-. Po Nihon Bunpoo Daizitenu ('Velikem slovarju japonske slovnice' 1971) se ta vpona za pomen samodejnost pojavlja samo pri glagolih, ki izražajo miselne dejavnosti in čustva (npr. omou 'misliti', omoidasu 'spomniti si', kanzuru 'čutiti', sinobu 'spomniti si', miru 'videti', handan suru 'sklepati' idr.). Pri ostalih oblikah glagolov za izražanje samodejnosti ni videti dodatka vpone, vendar se posamezne glagolske oblike, ki jih lahko vzamemo kot nove slovarske enote, imenujejo »samodejne«. To so t. i. samodejno neprehodni glagoli ('zihatu zidoosi'), ki jih v japonščini najdemo med številnimi neprehodnimi glagoli. Moriyama (1988) piše, da sta med različnimi neprehodnimi glagoli dva tipa: eden je nesamodejno neprehodni glagol ('hi-zihatu zidoosi'), iz katerega je možno izpeljati vzročni glagol ('sieki doosi', npr. tatu 'stati'; ustrezni vzročni glagol je tateru 'postaviti'), drugi pa samodejno neprehodni glagol, ki vsebuje pomen 'sam od sebe' ali samodejen (npr. toreru 'odlepiti se', magaru 'upogniti se') Slednji tip je tisti neprehodni glagol s samodejnim pomenom, o katerem tukaj govorimo. Samodejno neprehodne glagole vedno najdemo v paru z ustreznim prehodnim glagolom: [5] Taroo ga hon no kabaa wo totta. [im. J[knjiga}[rod. ][ovitek][tož.][vzeti stran, prêt.] »Taroo je vzel ovitek s knjige.« [6] Hon no kabaa ga toreta. [rod.] [im.][pas// stran, prêt.] »Ovitek knjige je padel stran.« (toreru je samodejno neprehod. gl.) Samostalnik, ki je v stavku prehodnega glagola zasedal mesto objekta (s členkom wo v stavku [5]), vzame v stavku [6] mesto imenovalnika (s členkom ga). Stavek, katerega glagol je samodejno neprehodni glagol, izraža nek pojav tako, da nek predmet »spontano (sam od sebe) postane takšen«.3 2.3 »Rareru samodejnost«. V nadaljevanju bi si bolj podrobno ogledali t. i. »rareru samodejnost« (izražanje samodjnosti z izpeljano obliko glagola z vpono -arer-). Najprej naj omenim značilnosti »rareru samodejnosti«, ki so bile obravnavane v dosedanjih virih. Samostalnik oz. samostalniška fraza, ki je v prvotnem tvorniku na tožilniškem mestu (s členkom wo), zavzame v stavku 'rareru samodejnosti' imeno-valniško mesto s členkom ga: 'Večina od omenjenih samodejno neprehodnih glagolov je po obliki enaka glagolom, ki se uporabljajo za pomen »možnost«, t. i. 'kanoo doosi', izpeljani iz prvotnega glagola z dodatkom vpone -er-. [7] Kokyoo no koto wo omoidasu. [(domovina][s\o).][st\'ar][toz.][spomniti se] »Spomnim se domovine.« [8] Kokyoo no koto ga omoidasareru. [im,][spomniti se, samodej.] »(To) me spominja na domovino.« Enako se dogaja tudi pri pretvorbi tvornega stavka v trpnik. [9] K ono toti ni atarasii ie wo tateru. [kaz.zaim.] [zemlja] [mest.] [nov] [hiša] [to i.][zgraditi] »Na tej zemlji bomo zgradili novo hišo.« [10] Kono toti ni atarasii ie ga taterareru. [im.][zgraditi, trpnik] »Na tej zemlji bo zgrajena nova hiša.« Razlika med trpnim in samodejnim stavkom je to, da členek ga lahko nadomesti členek wa pri trpnem stavku, medtem ko wa v samodejnem izražanju ne pride v poštev oz. ni slovničen.4 Moriyama (1988) pojasnjuje to dejstvo z razlago, da samostalnik v samodejnem izražanju vzame vedno členek ga, ker samodejno izražanje pove nastanek nekaj novega, torej podajanje nove snovi. Torej, spodaj navedeni stavek [ 11 ] je nesprejemljiv, medtem ko stavek [12] zveni popolnoma normalen. [11] * Kokyoo no koto wa omoidasareru. [lenvd][spomniti si, samodej. j [12] Atarasii ie wa kono toti ni taterareru. [nov] [/?/.fa][tema][kaz. zsàm.][zemlja][mest.][zgraditi, trpnik] »Nova hiša bo zgrajena na tej zemlji.« Medtem ko se vršilec dejanja pri trpniku priložnostno izraža s sklonskim členkom oz. frazo ni 'od', ni yotte 'od' ali kara 'od', se glavni udeleženec dejanja, izražan v stavku samodejnega dejanja, izraža s členkom (sestavljenim iz dveh delov) niwa. (Glej naslednji primer): [13] Watasi niwa kokyoo no koto ga omoidasareru. [jaz][mest.][tema][domovina][rod.][rtvar] [im. ][spomniti se, samodej.] ? »Pri meni se spominja o domovini.« , Stavek [13] izraža enako okoliščino kot naslednji tvorni stavek [14], vendar pri stavku [ 13] v primerjavi s tvornim stavkom čutimo manj volje vršilca (oz. govornika): [14] Watasi wa kokyoo no koto wo omoidasu. [jaz] [lzmd^[domovinà\[roà.'\[stvar][loï.][spomniti.si, sed.] »Jaz se spominjam domovine.« Za samodejno izražanje v stavku [13] bi rekla, da povedano dejstvo ni v neposredni zvezi z vršilčevo voljo. Tu se čuti nek zunanji dražljaj, ki bi vzbudil spomin na domovino pri govorniku. Zato se je v njegovi notranjosti prebudil spomin na domovino. V tej 4Členek ga je sklonski členek ('kaku zyosi'), ki označuje osebek stavka, medtem ko je členek wa povedni členek ('kakari zyosi'), ki označuje temo povedi. študiji imenujem »stavek samodejnega dejanja« tisto skladnjo, pri kateri je dodatek vpone -arer- pri glavnem glagolu, S vršilec dejanja, kije stal na imenovalniškem mestu v prvotnem tvornem stavku, preide v (dajalniški) sklon s členkom ni (ki ga spremlja dodatno še členek wa) in S na novo izpeljani glagol nakazuje pojav, ki ni v zvezi z voljo glavnega udeleženca dejanja, ampak spontano nastalo dejstvo. Naslednji stavki so tudi primeri izraza »samodejnega dejanja«. (Vsi iz Nihon bunpoo daizitena 1971): [15] Tomo no mi no ue ga anzirareru. [prijatelj][rod.][usoda, sreča][\m.][bati se, samodej.] »Usoda mojega prijatelja me skrbi.« [16] Zenkai no sippai ga kuyamareru. [prejšnjič][roé.][napaka][im.][obžalovati, samodej.] »Žal (mi/nam) je storjene napake od prejšnjič.« [17] Hurusato no sanga ga sinobareru. [domovina][rod.][gore in reke][im.][spominjati si, samodej.] »Spominjam se domače pokrajine.« V vseh treh stavkih [15] do [17] je glagolska vpona -arer-. Samostalniška fraza, ki izraža objekt dejanja je na imenovalniškem mestu s členkom ga. Če bi v teh stavkih hoteli omeniti tistega, ki se udeležuje dejanja oz. pojava, bi najbolje ustrezala fraza watasi niwa 'pri meni' ali watasi wa 'kar se tiče mene'. Moriyama (1988) opozarja, da pri izrazu samodejnega dejanja obstaja posebna omejitev, in sicer to, da mora biti glavni udeleženec dejanja, ki se izraža s členkom niwa, v prvi osebi. Poleg prve osebe ednine (watasi niwa) kot v stavku [13], nam je lahko glavni udeleženec samodejnega dejanja tudi prva oseba množine (glej stavek [18]). S tretjo osebo (stavek [19]) se stavek sliši že nerodno. [18] Wareware niwa kokyoo no koto ga omoidasareru. [m/] [domovina] [rod.][.s?va/ ][im.][.v/5om«(7/ si, samodej.] »(To) nam zbuja spomine na domovino.« 119] *Tanaka-san niwa kokyoo no koto ga omoidasareru. [gospod Tanaka] Tudi pri stavkih [15] do [17] bi bila fraza v prvi osebi, ali watasi niwa ali wareware niwa, edino možna, če hočemo nekoga izraziti kot udeleženca dejanja. 2.4 Uporaba »rareru samodejnosti« za izraz splošnosti. Kot primer »rareru samodejnosti« obstaja tudi naslednji stavek: [20] Taroo no syoori ga ki ta i sareru. [xod.][zmaga][\m.][pričakovati, trpnik] »Pričakovana je Taroojeva zmaga.« Tudi v stavku [20] ima glagol vpono -arer-, vendar je tu težko reči, da bi bila glavna oseba, ki je povezana z dejanjem, omejena samo na prvo osebo. Stavek ne govori o samodejnem pojavu, ampak o »splošnosti«, tj. da Taroojevo zmago pričakuje kdor koli, oz. vsi med nami, ki vemo za njegovo udeležbo na tekmi. Zato je stavek [20] drugačne narave od stavkov [13], [15], [16] in [17] (samodejnih dejanj), ki govorijo o posameznih dejanjih, ne o splošnih. Glagol v stavku [20] lahko pretvorimo v obliko na -te iru (glagolska oblika za vid trajajočega dejanja oz. stanja), ne da bi spremenili pomen stavka: [21 ] Taroo no syoori ga kitai sarete iru. »Taroojeva zmaga je pričakovana.« To pomeni, da stavek izraža lastnost samostalnika, ki stoji v imenovalniku (s členkom ga). V primerjavi s stavkom [21] stavka samodejnega dejanja ne moremo pretvoriti v stavek z glagolom v obliki -te iru. [22] * Kokyoo no koto ga omoidasarete iru. Razlog za neslovničnost stavka [22] je naslednji: Stavek samodejnega dejanja izraža spontan nastanek neke situacije brez vršilčeve volje, kar pomeni, da ne izraža lastnosti nekega objekta. Vsebina stavka samodejnega dejanja je enkratni pojav, ki ga doživlja glavni udeleženec dejanja, istočasno je to neka vrsta spontanega pojava, ki ga on s svojo voljo ne more nadzorovati. Da bi skladnjo za izraz samodejnega dejanja jasno razločevali od 'rareru samodejnosti', ki se uporablja za izraz splošnosti dejanja, naj dodam poleg že prej navedenih lastnosti DU do S še naslednjo karakterizacijo: 0 Vsebina stavka je enkratni pojav. V stavku [20] je objekt dejanja (Taroojeva zmaga) na imenovalniškem mestu. To pomeni, da stavek lahko razumemo kot uporabo trpnika. (Torej, postavljanje objekta v ospredje s pretvorbo tvornika v trpnik.) Moriyama (1988) piše, da izmed vseh glagolov, ki izražajo čustvo in mišljenje, v »rareru samodejnost« lahko pretvorimo naslednje glagole (oz. ti glagoli lahko vzamejo vpono -arer- s pomenom samodejnost): 1. glagole, ki v stavku zahtevajo dva udeleženca (večina jih je prehodnih), 2. načeloma glagole, ki nimajo ustreznega prehodnega glagola v paru, 3. mnoge glagole poročanja in 4. glagole, ki izražajo notranje emocije. Izmed glagolov, ki jih Moriyama našteva, so nekateri taki, ki jih po mojem mnenju ne bi mogli uporabljati v skladnji samodejnega dejanja, kakor sem jo predstavila tukaj.To so npr. kitai suru 'pričakovati', isogu 'hiteti'. Oba glagola z vpono izražata splošnost dejanja in se večkrat pojavljata v stavkih, kjer stavčni člen v prvi osebi kot watasi niwa 'meni', wareware niwa 'nam' (ki označuje določenega povzročitelja dejanja) ne bi bil primeren. Kar je bilo do sedaj v japonski slovnici obravnavano kot »rareru samodejnost« C rareru zihatu') pravzaprav vsebuje dve različni uporabi vpone -arer-, glede na vrsto glagolov. Pomen morfema arer- je enkrat samodejno dejanje (spontano in enkratno dejanje), drugič pa posplošeno dejanje (uporaba trpnika). 3 Izražanje samodejnega dejanja v slovenščini 3.1 Pri klasifikaciji različnih rab morfema se v slovenščini sem jih najprej na grobo delila na dve skupini: (1) morfem se pri posameznih glagolih in (2) se v skladenjskih vzorcih. Prvi del svoje uvrstitve sem predstavila v prejšnjih prispevkih v SR 1992:2 in 1992:4, kjer sem podrobno obravnavala glagole za izražanje povratnega in vzajemnega dejanja. V tem prispevku pa nas zanima drugi del uvrstitve, klasifikacija stavčnih struktur s prostim morfemom se. Za vsako stavčno strukturo v preglednici navajam le en primer.5 Stavki z morfemom se {se ni nadomestljiv s sebe) HS Stavki brez imenovalnika (samo 3. os. ed. s. spola, prehodni in neprehodni glag.) —0 Brezosebni stavek (brez vršilca, možna je pretvorba s 1. ali 3. os. mn.) Primer: Tod se hodi na Triglav. —@ Stavek samodejnega dejanja (vršilec v dajalniku, parafraza s 1. ali 3. os. množine ni možna) Primer: Zeha se mi. ЦЗ Trpni stavek (brez vršilca, samo prehodni glagoli) Primer: Otava se kosi avgusta. 0: posplošenost, znanje po izkušnji, možnost nenamerno/nezavestno prehodno/neprehodno dejanje 0: prehodno dejanje brez omembe vršilca (trpnik na .ve) Tudi skladenjske vzorce z morfemom se lahko razdelimo v manjše skupine glede na skladenjske in pomenske lastnosti posameznih stavčnih vzorcev. Skupna vloga morfema se pri teh stavčnih zgradbah je to, da govorcu ponuja poleg skladenjske strukture brez morfema se neko izbiro pri izražanju. Ta izbira se uresničuje s postavljanjem udeleženca dejanja v ospredje oz. ozadje. Izraz samodejnega dejanja, o katerem tukaj govorim, je samo majhen del vseh različnih skladenjskih možnosti z uporabo se. Zato je treba pogledati, kje med vsemi drugimi skladejnskimi vzorci z morfemom se se nahaja ta stavčni vzorec, da bi pravilno razumeli skladenjske in pomenske lastnosti stavčne zgradbe za samodejno dejanje. Zato si spodaj na kratko oglejmo značilnosti posameznih stavčnih vzorcev, nato pa bliže proučimo stavčne primere za izražanje samodejnih dejanj, ki spadajo v skupino @ moje klasifikacije. 3.2 Najopaznejša skladenjska lastnost stavkov v skupini (stavke pod Ninra skupaj naj imenujem »brezsubjektne stavke«) je, da je glagolska oblika omejena samo na tretjo osebo ednine srednjega spola. V slovenščini se po navadi glagol ujema s samostalniško besedo v imenovalniku v osebi, številu in spolu. Kadar vršilec dejanja ali nosilec stanja oz. postopka (ki ga drugače največkrat izraža samostalniška fraza v imenovalniku) ne obstaja ali si ga ne moremo predstavljati oz. ga namenoma ne postavimo, takrat tudi samostalnik (samostalniška fraza) kot stavčni člen tudi ne obstaja. (V slovenščini ni t. i. dummy-ja, torej tistega, kar ustreza it v angleščini ali es oz. man v nemščini). V takih stavkih manjka vladalna stran (angl. »governor«) slovničnega ujemanja in zato glagol oz. glagolska fraza stoji v neutralni obliki, tj. 3. os. ed. srednjega spola. Z zgradbo brezosebnega stavka iz klasifikacije 0 pa lahko 'Stavčni primeri v preglednici in tudi drugi slovenski zgledi v nadaljni razpravi so v glavnem iz virov: Toporišič (1976), Dular (1982), Jug-Kranjec (1987). Glede Toporišiča prim. n. d. str. 294-295: »3. Tod se hodi na Triglav«, »4. Išče se mlajša ženska«, str. 296 »otava se kosi v poznem poletju«, »taka stvar se ne pove na glas«; str. 499: »Vozniku se je dremalo«. Glede H. Jug-Kranjec prim. n. d., str. 163. pretvorimo tako izraz neprehodnega dejanja neprehodnega glagola (npr. hoditi), kot tudi izraz prehodnega dejanja prehodnega glagola (npr. peči). [23] Po tej poti hodim v šolo (stavek z neprehodnim glagolom) [24] Po tej poti se hodi v šolo (stavčna struktura S z neprehodnim glagolom) [25] Potico pečem (stavek s prehodnim glagolom) [26] Potico se peče pri 220 stopinj (stavčna struktura 0 s prehodnim glagolom) V stavkih [24] in [26] z morfemom se in glagolom v 3. os. ed. ne vemo, kdo je vršilec dejanja (kdo gre v šolo ali kdo peče potico). To vprašanje v sobesedilu sploh ni važno. Vsi, ki hočejo iti v šolo s te smeri, lahko hodijo po tej poti, in potico lahko peče vsakdo, ki jo želi speči. V tej skladejnski strukturi ni prostora, kjer bi bil vršilec dejanja realiziran kot stavčni člen. Stavek [27] je torej neslovničen. [27] *Potico se peče od mene.6 Povratnotrpni stavek, tj. struktura klasifikacije 0, je eden od dveh trpnih variant v slovenščini, kadar se tvornik prehodnega dejanja pretvori v trpnik. [28] Kmetje kosijo otavo. [29] Otava je košena (od kmetov). [30] Otava se kosi (v avgustu). Stavka [29] in [30] sta enaka v tem, da v imenovalniku stoji 'otava', ki pa je bil v prvotnem tvornem stavku [28] objekt v tožilniku (torej postavljanje objekta prehodnega dejanja v ospredje). Razlika je v tem, da pri trpnem stavku z deležnikom [29] (nedoločni hiti + trpni deležnik) neobvezno izražamo vršilca s samostalniško frazo v rodilniku skupaj s predlogom od, pri povratno trpnem stavku [30] (povratni morfem se + glagol v tvorniku 3. os. ed. srednje ga spola) pa ni več sklona, ki bi ga lahko zasedel vršilec dejanja. To se pravi, da stavek [31] ni sprejemljiv. [31] *Otava se kosi v avgustu od kmetov. Stavek [32], ki ga uvrščam v skupino 6a (brezsubjektnih stavkov) in po videzu zelo podoben stavku [30] zgoraj, je v slovenščini sprejemljiv na pogovorni ravni. [32] Otavo se kosi v avgustu. Zgoraj navedeni štiri stavki [28] do [32] so drug drugemu v naslednjih odnosih6: 1. tvorni stavek: preh. gl.+ objekt v tož. (stavek [28]), 2. stavek s se: preh. gl.+ objekt v tož. (stavek [32]), 3. stavek s se: preh. gl.+objekt v im. (stavek [30]), 4. trpni stavek: preh. gl.+ objekt v im. (stavek [29]). Primera 2 in 3 izražata posplošenost, 1 in 4 pa posameznost. Od zgoraj ugotovljenega se vidi, da govornik izbere enega od dveh različnih skladenjskih vzorcev z morfemom se (To sta brezosebni stavek naše klasifikacije 0, kar pomeni stavke [24], [26] in [32]; in povratnotrpni stavek klasifikacije 0, tj. stavek [30]) vsakič z drugačnim motivom, a v rezultatu skladenjskega postopka je nekaj skupnega. S tem, da govornik izbere brezosebni stavek tipa 0, osredotoči svoje zanimanje na prehodno dejanje z voljo, kar se tiče vršilca tega dejanja pa je izražano kot nedoločeno. Do izbire tipa 0, povratnotrpnega stavka, pa pride zato, ker se govornik največ zanima za objekt oz. prizadetega pri prehodnem dejanju, in zato izbira slovnično sredstvo za postavljanje tega dejavnika v ospredje. "K temu prim J. Toporišič, SS 1976, str. 294-295, točka 4: išče se mlajšo žensko, mnogo stvari se je pozabilo, mnoge stvari so se pozabile, tod se gre na Triglav. Kot rezultat vsake izbire je vršilec odrinjen v ozadje in ni izražan na površini stavka. Kdo je pravzaprav vršilec vsakega dejanja v obeh primerih pa lahko samo ugibamo glede na sobesedilo in situacijo. Sedaj naj primerjam, tudi iz skladenjskega vidika, stavek tipa 0 (brezosebni stavek) in stavek tipa S (stavek samodejnega dejanja), ki sta bila oba uvrščena pod nadskupino brezsubjektnega stavka (tipa 0). Skupna značilnost stavkov tipa 0 in 0 je ta, da jim manjka samostalniška fraza v imenovalniku. Zato je glagol v obeh primerih v obliki 3. os. ed. srednjega spola. (Zaradi te skupne značilnosti sta oba tipa uvrščena pod »brezsubjektne stavke« tipa .) S skladejsnkim vzorcem tipa N lahko pretvorimo stavke z zelo različnimi glagoli (prehodnimi in neprehodnimi) iz širokega pomenskega področja. Namen pretvorbe je ta, da vsebino dejanja povemo v posplošenem načinu izražanja. Kadar v slovenščini hočemo povedati posplošeno dejanje (da ne bi točno povedali, kdo je vršilec dejanja), imamo poleg brezosebnega stavka z morfemom se še možnost, da glagolsko obliko pustimo v 1. ali 3. osebi množine. Torej, stavek: [33] Tod se hodi na Triglav. pretvorimo in dobimo: [34] Tod hodijo na Triglav. [35] Tod hodimo na Triglav,7 Pri tem je treba paziti na naslednje. Če stoji pred stavkom [34] npr. naslednji stavek [36]: [36] Janez, Ana in njuni otroci vsako poletje pridejo v to vas, se glagol hodijo v stavku [34] ujema s samostalniško frazo Janez, Ana in njuni otroci v stavku [36] v osebi, številu in spolu ter tako postane navaden stavek, ki govori o njihovem dejanju, ne pa o posplošenem. Stavek [34] lahko razumemo kot izraz posplošenega dejanja, v katerem je vršilec dejanja podan kot nedoločen v številu in osebi, torej ga razumemo enako kot stavek [33] samo takrat, kadar pred njim v sobesedilu ne najdemo stavka kot npr. [36]. 3.3 Stavčni vzorec S je enak stavku tipa 0 v tem, da nima samostalnika v imenovalniku in da ima glagol obliko 3. os. ed. srednjega spola. Pri stavku tipa 0 pa ni res, da bi bil vršilec oz. glavni udeleženec dejanja (tisti, pri katerem se vrši dejanje ali pojav, ki ga izraža glagol v stavku) sploh ni izražen. Najdemo ga v dajalniškem sklonu. [37] Spi se mi. [38] Kolca se mu. [39] Hoče se mi spati. [40] Kar samo se mu smeje. [41] Zeha se mi. Teh stavkov ni mogoče pretvoriti v stavke z glagolom v 1. ali 3. os. množine, kot smo to lahko storili s skladenjskim vzorcem tipa 0. Naslednja stavka sta torej nepravilna: 7Prim. J. Toporišič, Slovenska slovnica 1976, str. 499, točka 3 »stavki s splošnim osebkom«. [42] *Spijo mi. [43] *Spimo mi. Za enako vsebino posameznih stavkov od [37] do [41] obstaja možnost, da se uporablja stavčna struktura, pri kateri se v osebi, številu in spolu ujemata glagol in vršilec dejanja oz. nosilec stanja (ki je izražen v dajalniku v stavkih tipa И) v imenovalniku. Kot primer naj vzamem glagol zehati in si ogledali naslednja dva stavka v določenem sobesedilu. [44] Na sestanku je kar naprej zehal. [45] Na sestanku se mu je kar naprej zehalo. Oba stavka izražata enako vsebino, (da je on zehal): Govoreči v stavku [44] opazuje dejstvo, daje kolega zehal, iz nepristranskega stališča. Kolega je zehal morda zato, ker je bil sestanek dolgočasen. Govornik v stavku [45] pa stoji ob strani svojega kolega in s sočutjem poroča, da se je kolegu zehalo nenamerno (najbrž zato, ker je moral prejšnjo noč delati do pozne ure). Kot je razvidno iz stavkov [37] do [41], so glagoli, ki se lahko pojavljajo v skladenjski strukturi tipa ®, s precej omejenega pomenskega območja. Po navadi gre za izraz fiziološkega pojava, ki ga težko nadziramo s svojo voljo (zehanje, kolcanje ipd.), čeprav še vedno gre za stvari, ki se vršijo pri posamezniku, tj. vršilcu dejanja oz. nosilcu stanja. To skladejnsko strukuturo posebej imenujem »stavek samodejnega dejanja« zato, ker je ta struktura omejena na »samodejna« dejanja, izvršena nenamerno in samo od sebe, ne glede na voljo glavnega udeleženca dejanja, čeprav se to res dogaja pri določeni osebi. Ravno tisti pomen, da dejanja ne moremo nadzirati s svojo voljo, izraža slovnično sredstvo, da osebek v stavku (vršilec dejanja) preide iz imenovalnika v dajalnik.8 Ta stavčna zgradba samodejnega dejanja tipa 6b se najraje poveže z neprehodnimi glagoli, ki izražajo fiziološke pojave, poveže se pa tudi dalje z neprehodnimi glagoli z vršilčevo voljo vred, in tudi s prehodnimi glagoli.4 [46] Janezu se pleše. [47] Janezu se pije vino. Posamezno dejanje v zgoraj navedenih stavkih ni proti Janezovi volji. Lahko bi rekli nasprotno: Janez hi rad plesal oz. pil. t 4 Primerjava V tem prispevku sem imenovala 'stavek samodejnega dejanja' v slovenščini na primer naslednji stavek: [48] Kar naprej se mu zeha. V japonščini imamo kot stavek samodejnega dejanja s podobnimi lastnostmi naslednji primer: "Tomšič (1939: 167) imenuje to »pristni refleksivni brezosebnik«in navaja podoben primer v paru z aktivnim stavkom. Po njegovem obstaja »med obema oblikama neka pomenska razlika: če rečem dremljem, povem, da nekaj delam, če pa rečem dremlje se mi, gre za isto dejanje, ki ga opravljam nehote.« 4Na to je opozoril J. Orešnik 1. 1990. [13] (Watasi niwa) kokyoo no koto ga omoidasareru. [7'az][mestJ[tema][c/omov'/>?a][rod.][^n'