GEOGRAFSKI OBZORNIK • širjenje geografskih spoznanj in za vključevanje geo- grafije in njenih raziskovalnih metod v »Gibanje zna- nost mladini«, • večkratno uspešno vodenje mladinskih raziskoval- nih taborov, • večletno mentorsko delo v geografskih krožkih na šolah različnih usmeritev in stopenj, • uspešno uredniško delo pri geografskih in drugih publikacijah, ' uspešno in prizadevno zbiranje in porabo material- nih sredstev, ki so pomembna in osnovna material- na postavka celotnega društvenega delovanja. Pohvalo za leto 1999 sta prejeli Maja Besed- njak, profesor geografije na Srednji gradbeni in eko- nomski šoli v Ljubljani, ter B ranka Gabrenja - Mii l ler, profesor geografije na Srednji trgovski šoli v Ljubljani, ki sta v preteklih petih letih s svojo aktiv- nostjo in strokovnostjo veliko prispevali k reševanju in uveljavljanju geografije kot splošnoizobraževalnega predmeta na srednjih strokovnih in poklicnih šolah. S svojo vztrajnostjo in prepričanjem, da se je posebej treba ukvarjati s položajem in vsebinskimi vprašanji geografije v teh šolah, sta na ta problem opozorili stro- kovno javnost in se na svojo pobudo kot konzulentki vključili v delo Predmetne kurikularne komisije za geo- grafijo. Z njuno pomočjo in vzpodbudo se je komisi- ja lažje zavzemala za enakopravnejši položaj in ugled predmeta in zagovarjala pomen geografske izobraz- be v teh šolah. Prof. Branka Gabrenja - Muller je v letih 1996 do 1998 vodila Komisijo za geografsko vzgojo in izobra- ževanje ZGDS in v njenem okviru delovno skupino za poklicne šole. Skupaj z Majo Besednjak je objavila več člankov o tej problematiki v Delu, Šolskih razgle- dih in v Geografskem obzorniku in svoje poglede jav- no zagovarjala na več strokovnih sestankih. Izdelala je tudi osnutek učnih ciljev in učnega načrta za eko- nomsko geografijo za potrebe srednjih strokovnih šol. Je tudi vodja študijske skupine učiteljev geografije na poklicnih šolah ljubljanskega okoliša. Prof. Maja Besednjak je bila enako delavna in uspešna ves čas kurikularne reforme in je vzdrževala zvezo med predmetno kurikularno komisijo in Centrom za poklicno izobraževanje. Podobno kot prof. Gabre- nja - Muller je kot recenzent sodelovala tudi pri nasta- janju prvega učbenika za geografijo v okviru predmeta družboslovje pri založbi DZS, pri čemer je pokazala izbrušen občutek za potrebe učiteljev in učencev na tej vrsti šol in s tem vidno prispevala h kakovosti pou- ka. Poleg tega sodeluje z oddelkom za geografijo FF pri usposabljanju študentov geografije za pedagoški poklic. Je tudi vodja študijske skupine za srednje stro- kovne šole v Ljubljani in članica odbora Komisije za geografsko vzgojo in izobraževanje ZGDS. Pohvalo za leto 1999 je dobil še prof . B ranko Kandrič s 1. gimnazije v Mariboru in to za izjemno uspešno mentorsko delo. Zelo odmevni in razveselji- vi so bili mednarodni tekmovalni dosežki njegovih dija- kov, ki so konkreten dokaz kvalitete njegovega men- torskega dela in pomemben prispevek k uveljavljanju slovenske geografije. Ko smo v Sloveniji leta 1996 začeli pripravljati tekmovanje v znanju geografije, je Mednarodna geografska zveza (IGU) začela z olim- piadami, ki potekajo vsaki dve leti, vedno v drugi drža- vi. Prva je bila leta 1996 v Haagu na Nizozemskem v sklopu svetovnega geografskega kongresa, druga pa leta 1998 v Lizboni kot del geografske konferen- ce o oceanih, tretja pa bo leta 2000 v Seulu. Slove- nijo so obakrat doslej zastopali dijaki 1. gimnazije Maribor in obakrat kot ekipa osvojili drugo mesto za Poljaki. Naš najboljši posamični rezultat je bilo dru- go mesto Borisa Volariča v Haagu in peto mesto Milo- ša Kukoviča v Lizboni. 8 0 . OBLETNICA U S T A N O V I T V E ODDELKA Z A GEOGRAFIJO NA U N I V E R Z I V LJUBLJANI Janja Tu rk V začetku novembra 1999 je Oddelek za geogra- fijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani praznoval 80. ob- letnico ustanovitve. Svoj častitljivi jubilej je zaznamoval z več prireditvami. Vse so potekale pod skupnim naslo- vom Slovenska geografija na prelomu stoletja in so dopolnjevale 11. Ilešičeve dneve. Filozofska fakulteta je bila ustanovljena leta 1919. Med prvimi profesorji, imenovanimi na fakulteti (31. avgusta 1919), ni bilo geografa. Za geografijo sta bili predvideni dve stolici: za fizično geografijo in za antropogeografijo. V zimskem semestru 1919/1920 so bila predvidena tudi predavanja iz geografije, ven- dar so zaradi nezasedenosti predavateljskih mest potekala samo predavanja iz sorodnih ved, predvsem iz zgodovine. 19. aprila 1920 je bil dr. Artur Gavaz- z i , profesor fizične geografije na zagrebški univerzi, imenovan za rednega profesorja na Filozofski fakul- teti v Ljubljani. Dr. Artur Gavazzi je pri univerzitetnih organih protestiral zaradi neprimernih prostorov, namenjenih Geografskemu institutu. Zaradi tega je začel predavati šele februarja 1921. Geografski insti- tut je imel svoj sedež v prostorih Univerze na Kongre- snem trgu. Dr. Artur Gavazzi je na Geografskem institutu ustanovil knjižnico, kartografsko zbirko in labo- ratorij. Že 3. decembra 1921 je bila promocija prve doktorske teze s področja geografije: Valterja Bohin- ca Vertikalno pomikanje prebivalstva v južnem pritoč- ju Drave od Toblaškega polja do Dravograda v letih 1880-1910. Leta 1922 je bilo na pobudo prve generacije štu- dentov geografije na ljubljanski univerzi ustanovljeno Geografsko društvo Slovenije s sedežem na Geograf- skem institutu. Društvo je leta 1925 začelo izdajati Geo- 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK sko fakulteto. Ta organiziranost je veljala do leta 1954, ko sta se obe fakulteti znova združili kot oddelka Pri- rodoslovno-matematično-filozofske fakultete. Leta 1957 je zakon o univerzi fakulteto dokončno razdelil na dve samostojni fakulteti: Filozofsko fakulteto in Naravoslov- no fakulteto (na njej je deloval tudi Geografski insti- tut). Leta 1960 se je na podlagi zakona o preosnovanju nekaterih fakultet Univerze v Ljubljani Naravoslovna fakulteta reorganizirala v Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo. Oddelek za geografijo je postal del Filo- zofske fakultete. Leto 1961 je bilo prelomno v delovanju Filozofske fakultete. Geografski institut se je preselil v novo zgradbo Filozofske fakultete na Aškerčevi cesti v Ljub- ljani. Preimenoval se je v Oddelek za geografijo. Okre- pil se je z več mladimi asistenti in predavatelji. Na Oddelku je bilo uvedenih več organizacijskih sprememb: • uveden je bil dvostopenjski študij, na drugi stopnji je bilo mogoče izbrati pedagoško smer, prostorsko načrtovanje ter turistično usmeritev; • uvedeno je bilo predstojništvo po načelu rotacije; • na Oddelku so delovale tri katedre: za regionalno, fizično in družbeno geografijo, kasneje pa še katedre za regionalno planiranje, turizem, varstvo okolja in didaktiko geografije. Leta 1961 je bil na pobudo dr. Svetozarja llešiča in dr. Vladimirja Klemenčiča ter v predhodnem soglas- ju z vodstvoma Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti ter Geografskega inštituta SAZU ustanovljen Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani. Za ravna- telja je bil imenovan dr. Vladimir Klemenčič, ki je to funkcijo opravljal do leta 1980. V šestdesetih letih je bil na Oddelku za geografi- jo uveden podiplomski magistrski študij geografije. Šte- vilo podiplomcev je naraščalo; zadnja leta vsako leto vpiše ta študij od pet do deset študentov. Od leta 1966 do danes je na Oddelku magistriralo 59 študentov. Velik del študentov podiplomskega študija je po uspešnem zagovoru magistrske naloge nadaljeval študij za pri- dobitev naslova doktor geografskih znanosti. Od Priznan/a Oddelka za geografijo so prejeli upokojeni profesorji Oddelka za geografijo (foto: Sandi Kraner). grafski vestnik, prvi slovenski časopis za geografijo in sorodne vede. Študentov dvopredmetne skupine (geo- grafija-prirodopis in geografija-zgodovina) je bilo okoli 70. Leta 1922 sta diplomirala prva geografa Vik- tor Gruntar in Albin Zalaznik. Leta 1926 je ob koncu študijskega leta dr. Gavaz- zi postal profesor na novi katedri za fizično geografijo na Univerzi v Zagrebu. Na Geografskem institutu se je zaposlil Anton Melik, prvi na Filozofski fakulteti, ki je dose- gel docenturo na podlagi disertacije na ljubljanski uni- verzi. Diplomirala je prva študentka Cirila Peternel. Leta 1931 je bil na Aleksandrovi univerzi v Ljub- ljani ustanovljen Akademski geografski klub. Prvo leto je štel okoli 30 članov. Klub je organiziral predava- nja in ekskurzije. Dve leti kasneje je Geografski institut organiziral prvo večjo akcijo: 2. zborovanje jugoslovanskih geo- grafov. Tega leta se je na institutu kot asistent zapo- slil Svetozar llešič. Z dr. Antonom Melikom je dolga leta vodil pedagoško in raziskovalno delo na institutu. Geografi na Geografskem institutu so ustanovili raziskovalno skupino, ki je leta_1939 izdelala prvo kolektivno geografsko študijo. Študija Gospodarska struktura Slovenije v luči poklicne statistike in delavske- ga zavarovanja je bila izdana pri Socialno-ekonom- skem institutu Slovenije. Med vojno je bila dejavnost Geografskega insti- tuta omejena le na formalno poslovanje (opravljanje izpitov in tekoče seminarsko delo študentov). Po vojni, leta 1946, je bil na pobudo Geograf- skega instituta ustanovljen Zemljepisni muzej Sloveni- je. Tega leta je dr. Anton Melik postal redni član Akademije znanosti in umetnosti. Leta 1948 je bil na njegovo pobudo ustanovljen Geo- grafski inštitut pri Slovenski akademiji znanosti in umet- nosti. Dr. Melik je bil njegov upravnik v letih 1948-1966. Leta 1949 je doživela Filozofska fakulteta orga- nizacijske spremembe. Dotedanja oddelka Filozofske fakultete sta se osamosvojila v dve fakulteti: Prirodo- slovno-matematično fakulteto (z geografijo) in Filozof- Na strokovnem srečanju Slovenija na prelomu stoletja je dr. Franc Lovrenčak predstavil svoj referat (foto: Uroš Vidovič). SLOVENSKA GEOGRAFIJA NA PRELOMU STOLETJA SO OBLETNICA ODDELKA ZA GEOGRAFIJO FILOZOFSKE FAKULTETE 1 1 . I L E Š I Č E V I D N E V I 28 GEOGRAFSKI OBZORNIK H Oddelek je podelil priznanja predavateljem drugih fakultet, ki so dolga leta predavali študentom geografije (foto: Sandi Kraner). Predstojnik Oddelka za geografijo dr. Marijan M. Klemenčič izroča priznanje dr. Borutu Belcu Ifoto: Sandi Kraner). leta 1922 do danes si je ta akademski naslov prido- bilo 85 kandidatov. Leta 1975 se je Oddelek preimenoval v Pedagoš- ko-znanstveno enoto za geografijo pri Filozofski fakulteti. V študijskem letu 1982/1983 je spet postal Oddelek za geografijo. V naslednjih letih je študij geografije doživel več sprememb. Že leta 1985 se je študij reformiral. Nov vzgojno-izobraževalni program za študij geografije je predvidel štiriletni dvopredmetni študij pedagoške in nepedagoške smeri. V študijskem letu 1991 /1992 je Oddelek za geo- grafijo začel izvajati nov študijski program. Uveden je bil enopredmetni študijski program za samostojno nepedagoško geografijo. Študentje so izbirali med peti- mi usmeritvami: geografijo krasa, geografijo turizma, politično geografijo, regionalnim in prostorskim pla- niranjem ter varstvom okolja. Že leta 1997 je bil štu- dijski program delno spremenjen. Nov študijski program je bil sprejet 3. julija 1997. Študij geogra- fije tako poteka v dveh smereh: dvopredmetni peda- goški in enopredmetni nepedagoški. V tem letu je fakulteta pri dvopredmetnem pedagoškem programu izenačila oba predmeta, število vpisanih študentov pa je preseglo 400. V decembru 1998 se je Oddelek za geografijo prvič predstavil na domači strani na medmrežju: http://www.ff.uni-lj.si/geo/. Na Oddelku za geografijo je bilo od njegovega nastanka do danes zaposlenih 46 fakultetnih učiteljev in sodelavcev. Pri njegovem delovanju so bili in so še vedno nepogrešljivi sodelavci iz knjižnice, laborato- rijev, risalnice, tajništva itd. V vseh teh letih se jih je zvrstilo okoli 20. Sodelavci Oddelka za geografijo so za svoje dol- goletno strokovno delo na področju pedagoške dejav- nosti, znanstvenega raziskovanja, mednarodnega udejstvovanja, dela v stanovski organizaciji in publi- cistične dejavnosti prejeli številne domače in tuje nagrade ter priznanja. Sodelavci Oddelka za geografijo so ves čas od nastanka Geografskega instituta po prvi svetovni vojni posvečali veliko pozornost razvoju teorije, metodologi- je in prenosu znanja v prakso. Svoje raziskave so spro- ti objavljali v slovenskem in tujem geografskem tisku. Svoje delo povezujejo s svetovno geografijo v komisi- jah in delovnih skupinah mednarodnih geografskih orga- nizacij, kjer opravljajo pomembne funkcije. Sodelovali so na številnih geografskih posvetovanjih doma in v tu- jini, nekaj zelo odmevnih pa so tudi sami organizirali. Fakultetni učitelji zelo pogosto predavajo na tujih univerzah, na primer v Nemčiji, Avstriji, ZDA, Veliki Britaniji, na Hrvaškem, Finskem, Poljskem, Novi Zelan- diji itd. Posledica stalnih stikov s kolegi po svetu so šte- vilne izmenjave študentskih ekskurzij ter sodelovanje mladih raziskovalcev na strokovnem izpopolnjevanju pri nas iz evropskih in tudi neevropskih držav. Fakultetni učitelji so bili vsa leta dejavni kot ured- niki slovenskih geografskih revij (uredili so npr. 57 let- nikov Geografskega vestnika, 34 letnikov Geografskega zbornika, 1 2 številk Geographice Slovenice, 6 številk Geographice lugoslavice itd.), kongresnih publikacij itd. Oddelek je izdajal visokošolske učbenike in sodeloval pri objavljanju geografskih publikacij drugih geograf- skih ustanov pa tudi založb iz Slovenije. Najvidnejše funkcije na Univerzi v Ljubljani in Filo- zofski fakulteti so med drugimi opravljali tudi fakultet- ni učitelji Oddelka za geografijo. Dr. Anton Melik je bil rektor Univerze v Ljubljani, dr. Svetozar llešič pa prorektor. Na mestu dekana Filozofske fakultete so se zvrstili dr. Artur Gavazzi, dr. Anton Melik, dr. Sveto- zar llešič in dr. Mirko Pak. Geografsko društvo Slovenije oziroma nasledni- co Zvezo geografskih društev Slovenije so dolga leta vodili profesorji Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti: dr. Valter Bohinec, dr. Anton Melik, dr. Vla- dimir Klemenčič, dr. Svetozar llešič, dr. Ivan Gams, dr. Mirko Pak, dr. Jakob Medved, dr. Jurij Kunaver, dr. Marijan M. Klemenčič, dr. Matjaž Jeršič, dr. An- drej Cerne in dr. Metka Špes. 29 GEOGRAFSKI OBZORNIK Na srečanju generacij je dr. Marijan M. Klemenčič razrezaI torto z 8 svečkami (foto: Uroš Vidovič). Od leta 1985 Oddelek izdaja periodično publi- kacijo Dela. V posameznih tematskih zvezkih so objavljeni rezultati raziskav ter prispevki s simpozijev. Do zdaj je izšlo štirinajst zvezkov. Občasno pa na Oddelku izidejo Novice, ki bralce seznanjajo z de- javnostjo Oddelka za geografijo. Oddelek za geografijo je svojo 80. obletnico pro- slavil 4. novembra 1999. V Cankarjevem domu v Ljub- ljani je potekalo več prireditev. Na strokovnem srečanju Slovenska geografija na prelomu stoletja so fakultet- ni učitelji predstavili aktualne referate. Objavljeni so v štirinajsti številki oddelčne publikacije Dela. Dejav- nost Oddelka za geografijo je predstavil dr. Darko Ogrin v publikaciji Geografija na Univerzi v Ljublja- ni, ki je izšla ob praznovanju. V preddverju Kosovelove dvorane v Cankarjevem domu je bila odprta razstava, posvečena 80. obletni- ci ustanovitve Oddelka za geografijo. Avtorica Janja Turk je na 17 plakatih nanizala utrinke iz bogate pre- teklosti in sedanjosti Oddelka za geografijo. Večerni, slavnostni del se je začel s proslavo. Na njej se je zbralo več kot 200 geografov in vabljenih gostov. Prireditev sta povezovala Irma Potočnik in Borut Mencinger. Slavnostni govor je imel predstojnik Oddel- ka za geografijo dr. Marijan M. Klemenčič. Slovesni zbor so pozdravili predstavniki geografskih institucij iz Slovenije in Hrvaške. Nastopal je Slovenski oktet. Prvič od ustanovitve je Oddelek za geografijo pode- lil priznanja Oddelka za geografijo. Prejeli so jih upo- kojeni profesorji akad. dr. Ivan Gams, dr. Matjaž Jeršič, dr. Vladimir Klemenčič, dr. Jurij Kunaver, dr. Darko Radi- nia in akad. dr. Igor Vrišer. Priznanja so prejeli tudi upo- lelavci Irena Petroša, Tatjana Pretnar, Tatjana il Vojvoda. Oddelek je podelil priznanja tudi drugim predavateljem, ki so dolga leta predavali štu- dentom geografije. Dobili so jih mag. Slavko Brinovec, dr. Miran Čuk, dr. Žiga Knap, mag. Marija Košak, dr. Zdravko Petkovšek in dr. Anton Ramovš. Posebno zahvalo je Oddelek podelil dr. Borutu Belcu za dolgo- letno sodelovanje na raziskovalnem in pedagoškem področju. Oddelek je podelil priznanje tudi profesor- jema iz tujine dr. Klausu Wolfu in dr. Karlu Ruppertu. Priznanja Oddelka za geografijo so prejele instituci- je: Inštitut za geografijo, Geografski inštitut Antona Meli- ka ZRC SAZU, Oddelek za geografijo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, lnstytut Geografii i Przestrzennego Zagospodarowania Polskiej Akademii Nauk in Geo- grafski odsjek PMF Sveučilišta u Zagrebu. Zveza geografskih društev Slovenije je ob visokem jubileju Oddelku za geografijo podelila Zlato plaketo. Izro- čil jo je predsednik ZGDS dr. Milan Orožen - Adamič. Po končani slovesnosti so si udeleženci nazdravili in obujali spomine na pretekla leta. Slavnostni večer se je nadaljeval z družabnim srečanjem. Na prvem geo- grafskem plesu se je zbralo okrog 150 geografov, ki so se ob bogatem in zabavnem programu družili do poz- nih nočnih ur. Kljub poznemu zaključku praznovanj se je naslednji dan nadaljevalo strokovno delo. V okviru 11. Ilešičevih dnevov so bila v petek, 3. novembra, pre- davanja, delavnice, okrogle mize in ogledi institucij. V so- boto, 4. novembra, pa so se udeleženci odpravili na dve ekskurziji. Na prvi so se udeleženci pod vodstvom dr. Darka Ogrina in Irene Mrak seznanjali z geograf- skimi potezami Kraškega roba med Crnotičami in Črnim Kalom. Druga ekskurzija je geografe popeljala v zamejsko Slovenijo med Trstom in Gorico. Vodili so dr. Milan Bufon, dr. Tadej Slabe in Irma Potočnik. 1 1. Ilešičevi dnevi in prireditve ob 80. obletnici Oddelka za geografijo na ljubljanski univerzi so se uspešno končali. V treh dneh se je zbralo okoli 500 geografov. PREGLED DEJAVNOSTI L JUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA Irena Rejec Brancelj Ob koncu leta 1999 se vam oglašamo, da vam poročamo o društvenih dejavnostih v minulem letu in vas seznanimo z našimi skupnimi načrti. Društvene dejavnosti v letu 1 9 9 9 . Naše delovanje je bilo, kot doslej, usmerjeno v pripravo ekskurzij, predavanj, zbirk diapozitivov, vodničkov in geografskih večerov. Za program ekskurzij in tehnič- ne priprave v zvezi z njimi sta skrbeli kolegici Marje- ta Hočevar in Urška Eniko. Spomladanske ekskurzi je so bile regionalnogeografsko obarvane. Po kraškem zaledju Krke nas je vodil kolega Mauro Hrvatin, po Beli krajini dr. Dušan Plut in po Cerkljanskem hribovju dr. Matej Gabrovec. Predvidena devetdnevna ekskur-