CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 M EL NUEVO PERIODICO REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316 31 — Retino 5839 Leto I. BUENOS AIRES, 17. MARCA 1934 štev. 25 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Italijanski načrti glede podonavskih držav Sestanek med Mussolinijem, Dollfussom in Goemboesom v Rimu - Mala antanta proti vpostavitvi monarhije v Avstriji -Italijani govore samo o gospodarskem sodelovanju Dollfuss in Goemboes, vladna načelnika Avstrije in Madžarske, sta se odzvala vabilu, katero jim je dal sporočiti pred nedavnim Mussolini potom svojega. tajnika v ministrstvu za zunanje zadeve Suvicha, da naj prideta k njemu v obiske. Mudila sta se te.dni v Rimu, kjer sta imela več konferenc z voditeljem italijanskega fašizma. Uradna poročila zagotavljajo, da je bil ta sestanek treh ministrov pred vsem gospodarskega značaja ter da so se razgovori nanašali na ojačenje trgovinskih stikov med Avstrijo, Italijo in Madžarsko, pa tudi na izboljšanje splošnega gospodarskega položaja v Podonavju. V zvezi s temi vestmi poročajo listi, da je Mussolini ponudil Avstriji prosto cono v tržaški luki. kjer da bodo lahko imeli svojo bazo tudi avstrijske trgovinske ladje. Podobne Olajšave je Mussolini ponudil Madžarski na Reki. Ministri so baje govorili tudi o možnosti trgovinskega sodelovanja z državami Male antante. Objavljeni komunikeji nič ne govore o politični strani rimskega sestanka, vendar pa je več ko upravičena domneva, da so tvorila baš politična vprašanja najvažnejši predmet razgovorov. Ne smemo namreč pozabiti, da se je ta sestanek določil baš v času, ko so bili odnošaji med Avstrijo in Nemčijo zelo napeti in ko je bilo prišlo tudi do sklenitve balkanskega sporazuma vkljub temu, da ga Italija ni gledala baš z navdušenjem. Znano je, da so si diplomatje iz Rima prizadevali, da bi preprečili sklenitev tega pakta, v katerem so videli nezaželjeno^ ojačenje vpliva Male antante in o-benern oviro za italijanske eks-panzivistične težnje na Balkanu. Dejstvo, da Bolgari niso pristali na balkanski pakt, pripisujejo mnogi mešetarenju z i-talijanske strani. Radi balkanskega sporazuma je italijanska diplomacija okre-nila svojo pažnjo bolj proti severu: na Avstrio in Madžarsko. Kakšni so tu italijanski načrti, tega danes še ni mogoče videti, govori in ugiba se pa marsikaj. Legitimistično gibanje v Avstriji se je v zadnjem času močno razmahnilo in Dollfuss, ki se proglaša za velikega Musso-bnijevega prijatelja, je pred nedavnim javno povedal, da je tudi on monarhist. Nekateri poučeni ljudje zatrjujejo da so priprave za povratek Haibsburža-nov na avstrijski prestol mnogo bolj napredovale nego na zunaj izgleda. Sedaj pa je težko misliti, da bi avstrijska vlada, ki se v zadnjem času tako močno opira na Rim, mogla mirno gledati in celo podpirati monarhisti-čno gibanje brez blagohotnega M ussolini jevega prikimovanja. Vemo tudi, da se je še pred nedavnim mnogo govorilo o načrtih za poroko med italijansko princezinjo Marijo in princem Otonom. j 1 Princ Oto Habsburški i j Torej je več ko upravičena ¡ domneva, da Italija podpira stremljenja avstrijskih legitimi-stov. Tu pa nastane vprašanje: kakšne namene bi Italija utegnila imeti pri tem zopetnem dramljenju habsburgovske monarhije ? Eden izmed glavnih vzrokov tega italijanskega zadržanja bi bil gotovo ta, da bi se z zopet-nim ustoličenjem Habsburža-nov močno okrepila neodvisnost Avstrije ter bi se nevarnost priključitve k Nemčiji (ki je Italiji prav tako malo simpatična kakor Franciji) za mnogo zmanjšala. Obenem pa bi se zabil med države Male antante, posebno če bi se dala za Otona navdušiti tudi Madžarska, nevaren klin in bi se vrgla med države-n.aslednice močna vaba za vse one bivše Avstrijce, ki niso preveč navdušeni pristaši povojnih državnih tvorb in ki mislijo, da bi bilo vseh njihovih križev in težav konec, ko bi lahko spet zapeli: „Gott erhalte"... Zato je razumljivo, da so i-talijanski načrti usmerjeni predvsem proti državam Male antante in ni potrebna posebna bistroumnost za to, da se prepričamo, o čem so mogli govoriti Mussolini, Dollfuss in Goemboes v Rimu: vse kaže, da so obravnavali možnost ustanovitve bloka, ki naj bi tvoril protiutež proti Mali antanti. Zato je razumljivo, da gleda-o v Pragi, Beogradu in Buka-reštu s pazljivim očesom na italijanske načrte. Zunanja ministra Beneš in Jeftič sta tik pred rimskim sestankom odločno po-vdarila, da bi vsak resnejši poskus za vpostavitev H^isburža-rov neizogibno dOvedel .do krvavih zapletljajev v Evropi. Jugoslavija in Češkoslovaška sta baje že pripravili ob mejah vse potrebno za slučaj, da bi postala oborožena intervencija neizogibna. Zanimivo je tudi dejstvo. da je jugoslovanski poslanik v Berlinu pretekle dni dolgo konferiral s Hitlerjem, nakar je takoj odpotoval v Beograd. Pravijo, da je Hitler menda skušal prepričati jugoslovanskega zastopnika, da bi Mali antanti bolj konvenirala priključitev Avstrije k Nemčiji, nego pa vpostavitev habsburške monarhije. Nekoliko čudno je zadržanje Francije, ki si baje prizadeva sprijazniti Malo antanto z italijanskimi načrti. Vest je verjetna, ker sedaj vodi francoske zunanje posle napram Italijanom ZA VRATEN UMOR V PARIZU V ponedeljek je bil izvršen v Parizu zahrbten atentat na italijanskega političnega ubežnika Francesca Clericija, aktivnega čiana protifašistične zveze ter obenem člana vodstva italijanskih socialistov. Neznani zločinec je sprožil proti njemu strel iz revolverja ter nato pobegnil. Clericija je krogla zadela v srce in izdihnil je kmalu po prenosu v bolnišnico. Sumijo, da je atentat izvršil kak fašistični plačanec. STRAHOVITA EKSPLOZIJA V pristanišču La Libertad, v San Salvadorju, je prišlo v sredo do strahovite eksplozije: v zrak je zletelo 150 zabojev dinamita. Obenem z dinamitom so zletela v zrak mnoga skladišča v pristanišču in potopilo se je več čolnov in ladij. V mestu so vse hiše poškodovane. Eksplozija je povzročila tudi, da je začelo goreti veliko skladišče petroleja. Iz notranjosti so prišli na pomoč ognjegasci in ^ vojaštvo. Do sedaj so našteli 150 j mrtvih, too težko ranjenih, 50 ¡lahko ranjenih, 20 oseb pa po-! grešajo. I švedska vlada je dovolila ruski j vladi 100-milijonski kredit, ki ga bo-' uo Rusi uporabili za nakupovanje švedskih industrijskih proizvodov. ' zelo prijazno razpoloženi go-; spod Barthou in je največja francoska skrb na evropskem kontinentu V, da bi se Nemčija ne ojačila preveč. Verjetno pa je, da takšno enostransko promatranje evropskih dogodkov s francoske strani ne more biti povsem s skladu s koristmi držav Male antante ter da utegne postati tudi uso-depolno za francoski vpliv v Osrednji Evropi. Poljska je, ka-ikor izgleda, že ubrala samostoj-1110 pot in morda bo tudi Mala j antanta začela misliti, da bi za-! njo utegnilo biti bolje, ko bi se ozrla bolj na vzhod. KRVAVI DNEVI V PARIZU * Slika z izgredov v Parizu, kjer je ljudstvo razdraženo radi velikih sleparij, ki so v zvezi z „afero Sta-viski", zahtevalo odstop Chautempsove vlade ter izzvalo krvave spopade s policijo. Ti spopadi so zahtevali, kakor znana mnogo človeških žrtev. Francoska poslanska zbornica je imenovala posebna komisijo, ki skuša sedaj ugotoviti, kdo so bili provzročitelji prelitja krvi. RAZNE VESTI Delavske plače je Ford spet zvišal svojim delavcem. Določil je sedaj kot najmanjšo delavsko plačo pet dolarjev na dan, dočim je znašala doslej štiri dolarje. Ford je prepričan, da bo krize konec šele tedaj, ko bodo delavci dovolj zaslužili in se bo tako povišal konsum. Velika demonstracija proti nemškim fašistom se je vršila pretekli teden v NeV Yorku. Dvajset tisoč oseb je protestiralo proti preganjanjem, ki jih morajo prenašati židje in drugi nefašisti v Nemčiji. Ker so na zborovanju govorile tudi nekatere osebnosti, med njimi new* vorški župan, je nemški poslanik Luther protestiral pri vladi, ki je pa odgovorila, da ne more kratiti ameriškim državljanom pravice do svobodne besede. Kitajski general čangkajšek je povabil iz Nemčije večjo skupino 0-ficirjev, da bodo izvežbali njegovo vojsko. Tem nemškim učiteljem na-čtljuje general von Seeckt, kateremu je pa dodeljen tudi general von Falkenhausen. Japonci so postali radi tega nezaupni, in tem bolj, ker so izvohali, da so Kitajci naročili baje v Nemčiji 5000 strojnic. Grozovitega zločinca je policija aretirala v Teheranu, glavnem mestu Perzije: na vesti ima u-morov. Enajst rudarjev je zasul usad v nekem rudniku pri Beuthenu. Nesreča se je zgodila 6. marca. Takoj so začeli odkopavati zemljo, da bi rešili nesrečne delavce, a po 8 dneh so obupali, da jih bodo še našli žive, ker so zakopani rudarji, ki so prej ves čas dajali znamenja, da so še pri življenju, po preteku tega časa popolnoma obmolknili. Ameriška vlada je bila odredila, da morajo prevažanje zračne pošte oskrbovati vojaške letala, ker baje ni bilo vse v redu s koncesijami, ki so jih bile dobile privatne družbe. Vojaški letalci pa se niso nič kaj obnesli kot zračni poštarji. V zadnjem tednu se je dogodila cela vrsta nesreč, ki so zahtevale tudi več človeških žrtev. Fašistično stranko snuje sedaj na Norveškem bivši vojni minister Quieling. V programu ima korpo-rativno uredbo države in druge stvari po italijanskem in nemškem vzorcu. Dvesto Indijancev je napadlo me-hikansko mestece Michoacan, ko se je tam vršila svečanost povodom ustoličenja novega župana. V boju je padlo deset oseb. Afero Staviski preiskujejo sedaj z veliko vnemo. V sleparije je zapletenih mnogo več oseb nego se doslej mislili. Truplo umorjenega sodnika Princeja so odkopali in ga spet raztelesili, da ugotovijo resnični vzrok smrti, ker so se v poslednjih dneh pojavila nekatera nova sumničenja. Sedaj so ugotovili, da je bil Prince najprej omamljen z nekim uspavalnim sredstvom, nakar so ga morilci postavili na tračnice, kjer ga je vlak povozil. Kubanska vlada, kateri načeljuje Mendieta, se je odločila, da bo nastopila proti stavkujočemu delavstvu ter da bo stavke zatrla s pomočjo vojaštva. Pozdrav primorskih emigrantov iz Maribora Maribor, dne 20. II. 1934. Gospod urednik! — Ob prejemu ,,Novega lista" čutimo prijetno dolžnost, da Y"as in vse naše rojake v Argentini toplo pozdravimo. Druži lias ista bol, bol našega človeka, ki mora zapustiti svojo rodno grudo, da si poišče kje drugod košček kruha. Mi tu, v naši svobodni Jugoslaviji, smo vsaj toliko na boljšem, da smo po prisiljeni zapustitvi naših nepozabnih primorskih krajev prišli sem med svojce, med svoje brate, med katerimi se počutimo kakor doma. Le ena, močna in silna bol razjeda naše duše: misel na vse tiste naše rojake, ki morajo še naprej prenašati strašni tujčev jarem in trpeti najhujša preganjanja, ki postajajo iz dneva v dan nasilnejša. Ni dovolj, da nam je tujec uničil vse naše narodno delo. da je onemogočil vsako, pa še tako skromno in nedolžno narodno življenje: začel je posegati sedaj tudi po naši zemlji, s katere hoče pregnati zadnjega našega rojaka. Ni čudno zato, če se število primorskih emigrantov v naši svobodni Jugoslaviji veča od dne do dne. Poleg inteligence, ki je bila radi nasilnega političnega pritiska že v prejšnjih letih prisiljena, da si poišče, zatočišča med nami, prihajojo zadnje čase preko meje tudi naši najbolj preprosti rojaki, naši najbednejši delavci, ki jim je fašizem s svojo sindikalno organizacijo in favoriziranjem laškega delavstva odvzel možnost najskromnejšega zaslužka. Prihajajo pa tudi med nas naši kmetje, ki jih strašni gospodarski pritisk in do skrajnosti napeti davčni vijak silita, da prepuščajo zemljo, na kateri so naši predniki postavili svoje domove, lačnemu tujcu, ki hoče iztrebiti iz naše grude vse, kar je našega. Ob pogledu na te pojave je naša bol še večja. Tolaži pa nas vendarle misel, da so še drugod po svetu naši ljudje, ki z isto ljubeznijo mislijo na svojo domovino. Spaja nas zavest, da i:aš človek ostane naš, pa naj ga že kruto življenje vrže kamorkoli. Druži nas pa tudi ista želja po vrnitvi na domačo grudo. Dasi so vzroki, radi katerih smo bili prisiljeni zapustiti svoje domove, različni, eno čutimo vsi: da nam le domovina more utešiti vse naše želje in zadostiti vsem našim potrebam. Le nasilna roka tujcev, ki je posegla med nas, nas je razkropila po vsem svetu. Zato pa mora stremljenje vseh naših emigrantov iti za tem, da tujca pre-ženemo z naše zemlje povsod in vrnemo svojemu svojemu naro-v du vsak najmanjski košček naše grude, ki nam jo je tujec nasilno ugrabil, da nas na naši lastni zemlji oropa skromnega koščka našega kruha. Te in še polno drugih misli se nam je porodilo ob prejemu in čitanju Vašega lista, katerega pojav v naši emigrantski žurnalistiki najtopleje pozdravljamo v jiadi, da bo tudi ,,Novi'list" postal člen v tisti nevidni verigi, ki spaja vse naše ljudi, naj se nahajajo kjerkoli, v tako lepo in zavidljivo celoto. IZPIŠEM NAŠIH NAROČNIKOV IN PRIJATELJEV ► Pač ni treba, da bi vedno pisali uvoda k prijaznim besedam, ki jih posnemamo iz pisem či-tateljev „Novega lista", katerih vrste so postale^e zelo goste, pa se še vedno širijo. Veselje, s katerim naši rojaki prejemajo ..Novi list" in ki se izraža tudi v njihovih pismih, nam je dokaz, da smo na pravi poti,_ po kateri bomo tudi v naprej trdno stopali, brez cincanja in omahovanja. Prijateljem, ki se nas spomnijo od časa do časa, smo hvaležni za njihove vrstice, za vzpod bujevalne besede, pa tudi zanas vete, ki nam jih dajejo, ter za želje, ki jih izražajo in ki so nam mnogo krat dragoceni migljaji, katere prav radi upoštevamo. Sedaj pa besedo našim naročnikom ! „.... naročnino pridem plačat o-sebno. Toliko v vednost, da mi ne bi lista ustavili, ker sem z njim popolnoma zodovoljen." (L. G., Avellaneda.) „Tu Vam pošiljam za naročnino. List mi zelo dopade. Nisem ga mogel doslej plačati, ker so bili slabi časi, nič dela in nič zaslužka. To je bilo kakor druga vojna...." (L. I., San Pablo). „Prišel mi je (Novi list) nepričakovano. Ali drago, ko da me je prišla obiskat moja najdražja prijateljica". (Gčna. K. R., Mar del Plata)- „____Novi list, kateremu želim obilo sreče in uspeha med našimi rojaki v tej zemlji". (A. S., Córdoba). „Oprostite zaradi kasno plačane naročnine. List mi ugaja ter verujem v njega obstoj in napredek". (J. R., Las Flores). „List se mi dopade. Če se ne poslabša, ostanem njegov naročnik". (J. V., Capital). ......Upam, da mi boste list tudi za naprej točno in redno pošiljali". (F. S., Montevideo). „Rad bi poravnal naročnino, ki sem jo dolžan plačati, pa tudi za naprej bi plačal, če mi boste hoteli pošiljati Novi list. Obžalujem pa, da doslej nisem imel prilike in tudi ne možnosti, da bi Vam denar odposlal. Tukajšnja pošta je že od nekdaj precej zanemarjena, sedaj pa, ko je povodenj vse razdejala, ne sprejema denarja. Semkaj pride pošta, če gre vse po sreči, vsakih o-sem dni en krat. O prvi priložnosti pa bom poravnal svoj dolg. Tukaj nas je zaposlenih še precej Slovencev. Eni smo že sedmo leto tu, nekaj pa je novih. Nekateri prav radi čitajo Novi list. Ako hočete, jim ga lahko pošljete na ogled. Najlepše pozdrave vsem Slovencem!" (F. K., Potrerillos). „Je že precej časa, od kar prejemam Novi list, ki se mi jako dopade. O prvi priliki stopim do Vas, da poravnam naročnino". (V. S., Las Heras). ,,Tu Vam pošiljam zh celoletno naročnino ter Vas prosim, da mi dostavite zaostale številke od 1. prosinca dalje". (K. E., Alcaraz). „....ali ker se nisem nič oglasil, ste mi list ustavili, pa mi je težko. V tem priporočenem pismu Vam pošiljam naročnino za celo leto. Jaz sem z Novim listom zadovoljen". (T., Cinco Saltos). „Upam, da Vam v kratkem dobim še nekaj naročnikov". (L. T., Avellaneda). „Razgovarjajoč se z raznimi elementi najrazličnejših stanov naše mlade kolonije, sem dognal, da vsi in prav vsi so bili radostno iznena-deni, ko so prejeli prve številke novega glasila. Takšno glasilo smo že davno pričakovali in prepričani smo bili, da se nam nekoč uresničijo naše želje. Končno se je le oglasil nekdanji urednik „Edinosti", slovenskega glasila v Trstu, ter prevzel urejevanje novorojenega Novega lista. In takoj pri prvih številkah se je moglo opaziti, da vodi list spretna roka, polna časnikarskih . izkustev (No, to je pa že nekoliko pretirano, amigo! — Op. ur). Nikoli se nisem mogel strinjati z mnogimi drugimi tedniki, ki so doslej tu izhajali, ker v njih stolpičih nisem nikoli drugega našel ko dolgočasne in več krat tudi umazane osebne polemike, ki so dosegle, kar je bilo pričakovati: propast lista. — Treba je vedeti, da za polemike in časnikarske prepire ni dovolj, da blati drug drugega na levo in desno, temveč potrebna je tudi pamet, prevdarnost in doslednost, kar pa nihče ni doslej upošteval pri izdajanju venomer menjajočih se tedni-kov. List, namenjen izseljencu, mora biti v prvi vrsti informativnega značaja. Obveščati mora izseljenca ne samo o dogodkih v domovini (marsikateri prejema namreč časnike naravnost iz domovine), temveč tudi o deželi, ki mu nudi zaslužka in kruha. Koliko krat je marsikomu pomagano, ako ve, kakšno je gospodarsko stanje ene ali druge province, ker mnogo jih je, ki odpotujejo na slepo srečo kamorkoli in pridejo običajno z dežja pod kap. — Tudi strokovne vesti, ki so zelo poučne, ljudje radi čitajo; prepričan sem, da ne bo g. arh. V. Sulčič popolnoma obmolknil in pa da se bo še kdo oglasil s kakšnimi poučnimi vrsticami. Zelo ugajajo čitateljem tudi črtice, ki izhajajo izpod peresa g. G. Juga in drugih. Prav originalne, so tudi „Beležke", ki pa včasih le nekoliko zaidejo v mržnjo do neke politične osebnosti in voditelja tujega naroda. Mnenja senj, da politika lahko brez vsake škode izostane pri izseljeniških no-vinah. Politika naj bo za zapečkar-je, mi pa v tujini ne moremo in ne smemo biti zapečkarji. „H koncu se moram še malo začuditi, da obstojajo posamezniki, ki neumorno in neinteligentno nasprotujejo ideji Novega lista, ki skuša ¡•družiti vse Jugoslovane, posebno Slovence, pod okriljem enega samega sinje-belo-škrlatnega praporja. Večina naših društev je že uvidela potrebo vzajemnega dela, kar je Oglasili se bomo radi še kaj, da Vam opišemo vsaj nekoliko naše emigrantsko delo, posebno pa naše društveno delo v okrilju našega prosvetnega in podpornega društva „Nanos" v Mariboru. DENARNA NAKAZILA Pri nas lahko nakažete kakršnokoli vsoto in ni Vam več treba, da bi prosili za dovoljenje, kakor je bilo prej predpisano. Nakazila izvršujemo po prostem tečaju, in sicer BRZOJAVNO Z ZRAČNO POŠTO Z NAVADNO POŠTO NAŠA HRANILNICA sprejema vloge na hranilne knjižic^ ter jih primerno obrestuje — Nudi Vam popolno varnost za Vaše prihranke Vprašajte še danes za pojasnila! Dal Vam jih bo ] Slovenski oddelek BANCO GERMANICO DE LA AMERICA DEL SUD Uradujemo od 8.30 zjutraj do 7. ure zvečer izredno hvale in posnemanja vredno. „Le v vzajemnosti si bomo mogli pomagati drug drugemu, kar je tu, v tujini, neobhodno potrebno. „Ne smatrajte ta dopis za polemiko, še manj pa za kritiko, ker za to nisem merodajen; to je le mnenje, ki ga ima o Novem Istu eden izmed desettisočev Slovencev, živečih pod sinjim nebom gostoljubne Argentinije". (S. S., Capital). „List, katerega sem prejel že več številk, mi zelo ugaja; prosim, da mi ga redno pošiljate. Želim Vam vedno več naročnikov!" (J. T., Be-risso). „Jaz sem videl več krat vaš list in sem ga tudi čital. Prvi krat, ko sem ga imel v roki, se mi je zelo dopadel. Zato vavs prosim, da bi mi ga pošiljali, pa vam v kratkem dostavim naročnino za celo leto". (I. F., Muñiz). Naskok na socialistične stanovanjske hiše „Karl Marx-Hof" na Dunaju Milic in Marco aretirana V ponedeljek ob 1.30 popoldne se je policiji posrečilo aretirati pod-ravnatelja banke „Comercial del Plata" Tonka Milica, katerega je cela dva tedna z veliko vnemo iskala. Policaji, katere je vodil sam sodnik O campo, so vdrli v neko stanovanje v ulici Libertad 369 in so tam našli Milica, ki je v svileni pižami ležal na postelji ter čital neko knijgo. Odvedli so ga v zapor. Tekom preiskave v omenjenem stanovanju so našli nekatere papirje, ki so jih zaplenili, denarja pa nič; Milic je i-mel pri sebi samo 17 pesov. Ko ga ie sodnik začel zasliševati, je izjavil, da je bil samo uradnik banke in da o sleparijah nič ne ve ter da zanje ni on odgovoren, marveč ge-rent Marco. Policija je ugotovila, da je Milic ime| v svoji službi dva bivša policijska agenta, ki sta imela nalogo, da ga obvestita, če bi se zanj bližala kakšna nevarnost. Enega izmed teh „varuhov" je policija prijela, pa je tako izvedela za Mili-čevo skrivališče. Bivši podgerent sleparske banke se je skrival na raznih krajih. Tako je nekaj dni živel v nekem hotelu na ul. Victoria s svojo priležnico, neko tipkarico, po imenu Lola Rega. Pozneje se je bil zatekel na poslaništvo republike Panama in je celo uporabljal poslanikov zasebni avto. Diplomat bo radi tega imel še preglavice, ker se z; zadevo peča sedaj najvišji sodni dvor, ki je za takšne gospode pristojen. Ko je gerent Marco, ki se je tudi izogibal roki pravice, čital v listih, da zvrača Milic vso krivdo samo nanj, je šel na sodnijo ter se tam prijavil. Rekel je, da je to storil zato, ker hoče, da se natančno ugotovijo odgovornosti vseh onih oseb, ki so zapletene v afero. Milic, ki o aretaciji gerenta Marca do takrat še nič ni vedel, je v sredo sodniku na dolgo in široko razlagal, da je nedolžen in da nanj ne pade nobena krivda. Marco pa je drugačnega mnenja in vprav zato se je sam prijavil — tako zatrjuje — policiji. Javnost z zanimanjem pričakuje nadaljnji razvoj preiskave v tej sleparski aferi. Avenida L. N. Alem 150 Buenos Aires Krojačnica Leopold Ušaj Calle GARMENDIA štev 4973 kjer boste našli najboljšo postrežbo in solidne cene Prvovrstno delo ARGENTINSKE VESTI IZIDI VOLITEV Štetje glasov, oddanih tekom poslednjih državnozborskih in deloma občinskih volitev v republiki, se le zmerom nadaljuje. V glavnem mestu imajo še vedno ogromno večino socialisti, dočim se za drugo mesto borijo radikali in „concordan-cia". V nedeljo so se vršile volitve v San Luisu in San Juanu. Potekle . so mirno in se nobena stranka ni oglasila z resnejšimi pritožbami. f/, FALIRANA RAZSTAVA Kakor smo svoj čas že javili, se je bil zbral v preteklem letu neki odbor, ki je hotel organizirati potujočo razstavo argentinske industrije. Organizatorjem se je posrečilo, da so dobili zaslombo raznih industrijalcev in trgovcev, pa so radi tega najeli holandsko ladjo „Gelria" ter jo dali preurediti tako, da bo odgovarjala namenu. Ladja je imela obiskati vsa važnejša svetovna pristanišča ter tam razkazovati argentinske proizvode. Obenem so organizatorji vabili turiste, naj isko-ristijo priliko ter se odpravijo na prijetno in poučno potovanje okrog sveta. Ko je radi novih valutnih naredb argentinske vlade močno padla vrednost argentinskega denarja, so organizatorji naskočili vlado, da imajo nepredvidevane velike zgube ter da se njihovi načrti ne bodo mogli izvesti, če jim država ne bo priskočila na pomoč. Vlada, ki je že prej obljubila svojo moralno zaslombo, je izjavila, da je pripravljena kriti tudi to nepričakovano zgubo. Vse je bilo že lepo napeljano, potniki so se bili že vkrcali, parnik je imel že odpluti, ko so se nepričakovano pojavile komplikacije. V mestu so se začele širiti razne vesti, ki so povzročile, da je bila na ladji izvršena preiskava in da je vlada poslala svoje uradnike, da pregledajo knjigovodstvo organizatorjev prekooceanske razstave. Policija je izsledila na krovu ladje dobro organizirano hazardno igralnico ter je tudi ugotovila, da je lastnik te igralnice plačal organizatorjem okroglo vsotico 50 tisoč pesov za to, da bo imel izključno pravico sku-biti goste v raznih pristaniščih o-krog sveta. Vkrcal je na „Gelrio" tudi razne pomagače in pomagalke dvomljivega poklica. Knjigovodje pa so izsledili še lepšo zadevo: ugotovili so, da je organizacija razstave s finančne strani zelo pomanjkljiva ter da bi poleg onih 300.000 obljubljenih pesov, ki ;ih je vlada že obljubila, organizatorji morali pozneje) zahtevati še nadaljnjo pomoč od 700 tisoč pesov. Vse kaže, da so bili organizatorji pripravili vladi prav za prav nekako past. Odrinili bi bili na potovanje in ko bi se nahajali na polovici poti, bi vlado postavili pred alternativo: ali nam date denar, ali pa bosta trpela dobro ime in ugled Argentinije. Ko je vlada videla kako je in kaj, je brž odtegnila moralno zaslombo in obljubljeno denarno pomoč nepoštenim organizatorjem. Ladja ni cdplula, zamotane štrene pa bo moralo sedaj odvozljati sodišče, pred katerim so nekateri potniki in podjetja že vložili tožbe. LEP \USPEH HRIBOLAZCEV Skupini italijanskih hribolazcev, katere je spremljal tudi neki argentinski častnik, se je posrečilo priti na vrh gore Aconcague, visoke 7040 metrov. Na višni 6.400 metrov so hribolazci našli truplo nemškega raziskovalca Parkerja, ki se je bil pred devetimi leti odpravil proti vrhu, a ga ni bilo več nazaj. PREDSEDNIK BANKe "De LAS AMERICAS" ZAHTEVAL SODNIJSKO INTERVENCIJO Predsednik banke „De las Américas" g .José Castellano se je pretekli četrtek obrnil na trgovinskega sodnika dr. Garcijo s prošnjo, naj odredi sodnijsko intervencijo za omenjeni denarni zavod, kjer je pred dvema mesecema prevzel predsedništvo upravnega sveta. Gospod Castellano navaja v svojem spisu, da ga je presenetilo dejstvo, da je bil eden izmed ravnateljev banke aretiran, ker je osumljen soudeležbe pri aferi banke "Comercial del Plata", pa tudi to, da je sodnija odredila preiskavo. Želi, da sodna oblast intervenira, da se ugotovijo morebitne odgovornosti ter se zaščitijo koristi vlagateljev in drugih kli-jentov banke na način, da bodo lahko še nadalje imeli zaupanje v ta zavod, čigar položaj je, glasom zagotovil g. Castellano, soliden. Gospod Castellano, ki je na tukajšnjem trgu znan kot vesten in soliden trgovec, povdarja, da se udejstvuje že celih 57 let v trgovini ter da je vedno pošteno in točno izpolnjeval vse svoje obveznosti. Istega dne pa je vlada razveljavila dekret, s katerim je bila podeljena juridična osebnost zavodu „Banco de las Américas". Svoj ukrep utemeljuje izvršilna oblast z navedbo, da je od sod-nijskega nadzorništva odrejena preiskava ugptovila ,,nerednosti in prestopke zakonskih določb, ki dokazujejo, da je interes javnosti kompromitiran ter da u-stanova ne more zadoščati namenom. radi katerih je bila ustvarjena". Instituto Médico Moderno Ta za\od je edini v Tiueons Airesu, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi napravami za zdravljenje bolnikov, marveč jih tudi pregleda r. X-žarki ter jim analizira kri in s«(č Konzultacije in analize brezplačno KAPAVICA — z vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize. SIFILIS — 606-914. Periodične Wassermannove analize KOŽNE BOLEZNI — Zdravljenje ekzema in sraba REVMATIZEM — Zdravljenje po najnovejših načinih z injekcijami in z žarki ŽENSKE BOLEZNI — Tok, nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku. GRLO — NOS — UŠESA V tej ceni so vključena tudi zdravila in analize SPREJEMAMO od 10. do 12. in od 14. do 21. Ob nedeljah in praznikih pa samo od 10. do 12. 347 - SUIPACHA - 347 Sokolsko Društvo "La Paternal" Priredi dne. 8. aprila t. 1 (na Belo nedeljo), v dvorani „XX Setiembre", v ulici Alsina 2832, ob 16. uri popoldne VESELICO s sledečim sporedom: 1. Orkester: Koračnica; 2. Foerster: „Naše gore", mešan zbor; 3. Ludowig: „Angelčkove sanje", klavirska točka; 4. Real-Ferner: „TRIJE VAŠKI SVETNIKI", kmečka burka v 3 dejanjih. Po končanem sporedu se bo vršila, kot po navadi, prosta zabava s PLESOM, pri katerem bo sviral društveni orkester. K številni udeležbi vabi vso cenjene rojakinje in rojake ODBOR. Delo Patronata Potom urada Jugoslovanske izseljenske zaščite so bili zaposleni tekom preteklega tedna naslednji rojaki: Scirčevič Luka, Franteovič Ante, Mučič Mile, Antonjevic Martin, Horvat Luka ter Vuk Ante kot težaki, Baznik Janez in Marčič Josip kot „chapisti"; Mlinarič Ante kot tape-tnik. Četvorici najpotrebnejših je pa-tronat dal male denarne podpore. CERKVENI VESTNIK DRUŠTVENIVESTNIK PROSTA ZABAVA V SOKOLU „LA PATERNAL" V nedeljo, dne 25. marca t. 1., se vrši, kot po navadi, v prostorih Sokola „La Paternal", običajna domača prosta zabava s plesom. Začetek ob 17. uri. Sokolsko društvo se je pretekli mesec preselilo v nove prostore v ulici Luis Viale 1746, to je dve kvadri od Gaone po ul. Donato Alvarez. Se priporočamo za obilno udeležbo Odbor. Iz córdobskega društva „Iskre" V društveni vesti, ki je poročala o cbčnem zboru društva "Iskre" v Córdobi, treba citati pravilno: Blagajnik: Karol Gregorič; blagajni-čarka: Draga Gregorič. Veselica s plesom Italijanski delavski dramatični krožek nam sporoča, da bo priredilo v nedeljo, dne 25. marca t. L, v dvorani „XX Setiembre", Alsina 2832, veliko veselico s plesom. Sodeloval bo tudi pevski zbor D. K. D. „Ljud-?ki Oder", ki bo odpel nekatere pesmi. Na vzporedu so drama „Wiva Rambolot, monolog, solo-spevi i. t. d. Sviral bo izbran orkester tekom sporeda, pa tudi pri plesu, ki bo zaključi' veselico. Vstonina: $ 1.00 za moške, 0.50 za ženske: Vsak udeleženec bo dobil brezplačno srečko za dve punčki, ki se bosta žrebali. Prireditelji vabijo na udeležbo tudi slovenske delavce. Poziv Slovencem iz Córdobe in okolice Pripravljalni odbor za ustanovitev slovenskega podpornega društva v Córdobi poziva tem potom vse slovenske rojake iz córdobskega mesta in okolice, naj se udeleže sestanka, ki se bo vršil dne 25. marca ob 4. uri popoldne v restavraciji „Za-greb", calle Lima 507, kjer se bo govorilo o stvareh, ki so v zvezi z ustanovitvijo organizacije z zgoraj označenim namenom. Potrebno je, da se sestanka udeleži čim več naših Slovencev. — Podpisani: Ivan Gorše, Peter Žagar, Josip Solč, Ivan Jagodič, Josip Francetič, Ivan Ma-vern, Anton Šavorn, Ivan Škof, Martin Pusich, Jakob Golobič, Fran Lev-stek, Josip Kobe, Franc Kobe, Martin Mavern, Alojz Francetič, Josjp Svigelj in Jožef Esbacher. DROBNE VESTI Židje, ki študirajo na nemških univerzah, bodo tam smeli polagati doktorske izpite samo, če se bodo prej odpovedali nemškemu državljanstvu. Tudi vojsko so Nemci začeli „čistiti"; odslovili bodo vse o-ficirje in podčastnike, ki so židovskega pokolenja. Japonska torpedovka „Tomozuro", na kateri se je nahajalo 100 mož posadke, se je potopila tekom manevrov v bližini otoka Goto. Rešili so ¿amo nekaj mornarjev. Ogromen zemeljski usad, skoro poldrug kilometer širok in tristome-trov dolg, ki se pomika z visokega hriba proti Gaggiu Montanu, v Italiji, je povzročil ogromno škodo. Podrl je deset hiš in uničil obširne vinograde in polja. Ljudje so se pravočasno rešili. CERKVENI KOLEDAR 18. marec — tiha nedelja — slovenske božje službe po navadi ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne. \ 19. marec — pondelj¿¡k, zapovedan praznik svetega Jožefa, delavca, Zaščitnika vesoljne Cerkve, slovenske božje službe kakor ob nedeljah: ob desetiht dopoldne sveta maša s slovenskim petjem in slovensko pridigo, ob štirih popoldne pa križev pot in litanije svetega Jožefa z blagoslovom. 20. marec — torek — smrtni dan Marijinega očeta svetega Joahima. 21. marec — sreda — spomin svetegá Benedikta, véliketga reformatorja in pospeševalca samostanskega življenja, ki je umrl v sla. vnem benediktinskem samostanu Monte Cassino. — Zapovedan postni dan: pritrganje v jedi. 22. marec — četrtek — spomin svetega škofa Pavla, ki ga je, kakor pravijo, apostol Pavel krstil in na svoji poti v Španijo postavil za škofa v francoskem mestu Narboni ob španski meji. 23. marec — petek — spomin Žalostne Matere božje. — Zapovedan postni dan: pritrganje v jedi in zdržnost mesnih jedi. 24. marec — sobota — spomin svetega nadangela Gabrijela, ki je Mariji oznanil spočetje Sinu božjega. 25. marec — cvetna nedelja — sveta maša na Paternalu, Avalos 250, po navadi ob desetih, ob pol desetih pa blagoslov oljk, procesija in latinsko petje pasijona, svetopisemskega poročila o trpljenju Jezusovem kakor nam je je popisal a-postol in evangelist sveti Matej. Popoldne ob štirih križev pot in litanije z blagoslovom. CERKVENA KRONIKA V samostan očetov salezijancev je vstopil Franc češnovar. Mlademu dijaku želimo vso srečo na njegovi dolgi poti do redovnih obljub in duhovniškega posvečenja. V Gospodu je zaspal Franc Vi-dovič in bil pokopan na pokopališču Chacarita. Naj v miru počiva! SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES (Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene i- Vsak rojak je dobrodošel - SLOVENCI DOMA IN DRUGOD s "t------------------------------------- i r VESTI IZ DOMOVINE I ____________________o______________________________________________J PROSLAVA OBLETNICE KARAGJORGJEVE VSTAJE Dne 15. februarja so v Jugoslaviji proslavljali 130. obletnico dogodka, ki je velike važnosti v zgodovini srbskega naroda in s tem Jugoslovanov vobče. Tistega dne je namreč minulo vprav sto trideset let od kar je v vasi Orašču, v Šumadiji, veliki narodni zbor soglasno izbral Ka-ragjorgja — Črnega Jurija — za svojega vodjo v započeti vstaji proti turškim tlačiteljem. Tej vstaji je bil dal povod tako-zvani „pokolj knezov". V začetku leta 1804 so bili janičarji začeli po-biiati uglednejše srbske može, ker eo bili baje izvohali, da Se v beograjskem pašuljaku pripravlja upor. Upali so, da bodo vstajo proti turškim oblastem preprečili, če bodo pomorili voditelje. In pokolj se je začel. Ni se pa izvršil s takšno naglico da bi nekateri vodje ne bili u-tegnili rešiti se pravočasno ter organizirati vstajo, pred katero so se morali janičarski poveljniki zateči v beograjsko mesto. Uporniki so sklicali narodne poglavarje na zborovanje in tu je bil za voditelja izbran starešina Karagjorgje, preprost kmet, a odločen mož, ki je začel veliko borbo proti Turkom. S svojo vojsko je zavzel Beograd in druge trdnjave ter v nekaj letih pregnal Ta ples je letos nad vse lepo uspel, ker so se ga udeležile tudi zastopnice bolgarskega ženstva, ki so prejšnja leta izostale. Vršil se je, kakor običajno, velik defilé narodnih noš vseh slovanskih narodov. To je mo-rala biti pestra slika za oko! Tudi bilo lani vloženih 16.054. LJUBLANČANI IN PARAGRAFI | V PRETEKLEM LETU Ljubljanska policija je objavila poročilo o svojem delovanju v letu 1933. Iz zanimivih podatkov, ki jih vsebuje objavljena statistika, podajamo tu nekatere, ki kažejo v koliko in v kakšnih slučajih so ljub-ljančani imeli opravke s paragrafi v preteklem letu: Ovadb zaradi kaznivih dejanj je kraljica Marija, ki je otvorila ples s kolom, je bila v narodni noši iz Knjaževca. Prisotne so bile zastopnice slovanskih žena iz češkoslovaške, Bolgarije, pa iz vseh krajev naše države: Iz Ljubljane, Maribora, Kranja, Zagreb^, Kralovca, Splita, gi-benika iz Skoplja, Sarajevega itd. Neko dekle v živo pisani nošnji je predalo kraljici lepo izdelano veliko krono iz pšeničnega klasja. I i i L. VESTI S PRIMORSKEGA NESREČE Z VOJNIM MATERIA- in poroštva za kredite, ki jih je nu- SLEPARIJE Z AGRARNO REFORMO „Sarajevsko afero", kakor imenujejo sleparije, izvršene v škodo države pri izvajanju zakona o agrarni reformi v Bosni in Hercegovini, so pretresali 21. februarja in naslednje dni v narodni skupščini. Iz poročila,, ki ga je podal referent imunitetnega odbora (to je odbora, ki proučuje, ali naj skupščina izroči sodišču po- j elanca, ki je obdolžen, da je izvršil kaznivo dejanje) je razvidno, da je anjavc ■ --------------bila država oškodovana radi teh Turka s srbske zemlje, uredil in o- sleparij za prjibiižno 20 milijonov premil vojsko, imenoval sodnike, u- c|inarJ-et ker g0 nékátéri brezvestni stanovil šole - skratka: ustvaril je srbsko državo, pa ga zato po pravici imenujejo „Očeta Srbije". EMIGRANTI IZ DI?mI KRAJINE V ZAGREBU Dne 18. februarja se je vršil v Zagrebu občni zbor tamošnjega emigrantskega društva "Istre". Za predsednika je bil spet izvoljen znam istrski rojak Ivan Stari, odbornik pa ■ so: Bran Baf, upokojeni šolski nadzornik; Anton černeka; JobiP Dobrila, drž. uradnik; Ante Ivesa, novinar; dr. Milan Kajin, banski svetnik; Ivan Motika, akademik; Ciril Peroša, drž. uradnik; Petar Smo-lica, delavec; dr. Viktor Višnjevec, zas. uradnik; Jakob Vivoda, višji drž. uradnik; Zeljko Vižintin, obrtnik; Ivan Zovič, učitelj; Nikola Zuccon, delavec; Stanko Zerjal, trg. oomočnik. ' V nadzorništvu so: Ivan Bacic, zas. uradnik; dr. Dušan Jakac, zdravnik; Matko Macuka, gradbenik; dr. Just Pertoto, zdravnik, in Nikola Velčic, zas. uradnik. BODOČE ZASEDANJE MEDNARODNE TRGOVINSKE PARLAMENTARNE KONFERENCE Vrhovni svet „Mednarodne trgovinske parlamentarne, konference", medparlamentarne ustanove, ki se ie osnovala pred 20 leti, je sklenil, do se bo prihodnji kongres vršil v Beogradu od 16. do 20. septembra tega leta. Ob tej priliki bodo posetili Jugoslavijo ugledni parlamentarci iz vseh važnejših držav. Po končam konferenci si bodo gostje ogledali Zagreb, Split, Dubrovnik, Sušak, Ljubljano in Bled. VELIK VSESLOVANSKI PLES V BEOGRADU V nedeljo, dne 18. februarja tek. leta, se je vršil v Beogradu tradicionalni ples Kola srbskih sester. funkcionarji določali za razlaščena zemljišča mnogo večjo vrednost nego so jo imela v resnici. V afero je zapleten tudi poslanec Kadič. Leta 1929 je bil prodal neko zemljišče za 24 tisoč dinarjev, lani pa je isto zemljo spet kupil za 40 tisočakov, ker je zavohal »kupčijo": dobil je namreč za to zemljišče od države nič manj ko 1,523.000 dinarjev! Slične sleparske operacije je izvršil tudi z drugimi zemljišči. Razni govorniki so v narodni skupščini ostro obsodili vse one, ki no zapleteni v te sleparije, ter so zahtevali, naj se krivci strogo kaznujejo. Obenem je neki poslanec predlagal, naji bi se izdelal strog zakon za pobijanje korupcije. Kakor smo že svoj čas poročali, je narodna skupščina sklenila, da se obtoženi poslanec Kadič preda sodišču. Javnih nasilstev, med katere spadajo napadi na varnostne organe, je bilo 27. Deliktov zoper spolno moralo beleži policijska kronika samo 37. Umora sta bila lani v Ljubljani dva, od teh 1 detomor. Precejšnje pa je število težkih telesnih poškodb, ki so se in se še bodo o-bravnavale pred okrožnim sodiščem. 57 ljudi jo je izkupilo v pretepih in napadih. Požiga beleži statistika dva, vendar obena osumljencema sodišče ni dokazalo krivde. Ropov je bilo v Ljubljani lansko leto 17. Večino od teh so zakrivili brezposelni. Napram lanskemu letu so se tatvine razmeroma malo pomnožile. Bilo jih je lani 1839, narastle pa so poneverbe, ki jih je bilo lani 132. Večinoma so poneverjali ljudje, ki jim res ni bilo treba. Tudi goljufije so se pomnožile in to precej zaradi cvetoče kupčije s hranilnimi knjižicami. Ponarejevalcev in razpečeval-cev ponarejenega denarja je poli-j cija lansko leto prijela 5. Zaradi političnih zločinstev in prestopkov ;'e bilo lani prijetih 887 oseb. Vidi se, da je lansko leto policija dobro stopala na. prste beračem. Kar 1359 jih je prijela, od teh največ z dežele in južnih krajev države. 317 je bilo nesrečnih deklet, ki so zašla na spolzko pot prostitucije. Avtomobisti, kolesarji in drugi vozniki so se v preteklem letu dobro postavili, 3760 je bilo ovadb zaradi prestopkov cestnopolicijskega reda in uredbe o zaščiti javnih cest in prometa na njih. Tudi iz te številke je razvidno, da se je policija krepko borila proti brezobzirnosti zlasti kolesarjev. Nočni mir je tudi lansko leto precej trpel. 1418 je bilo vinskih bratcev, ki niso znali iti tiho domov in so okolico preveč glasno opozarjali nase. Škoda, ki so jo povzročili tatovi, roparji in goljufi, znaša 1,967,341 Din. Povrnjenih pa je bilo 1.214.925 Din. V preteklem letu je policija poslala iz Ljubljane 1182 oseb. Odgo-nov pa je bilo 95. LOM V Ločniku pri Gorici se je dogodila težka nesreča, katero je povzročilo od vojne ostalo razstrelivo, ki ga je v mnogih naših krajih v bližini nekdanje fronte še precej. Fabij Sfiligoj, star 51 let, je popravljal latnik pred hišo in pri tem uporabljal cev napoljnjeno z želati-i)0. CeV se je radi udarca razpočila, razmesarila Sfiligoja, ubila Marcelo Jakin staro 40 let in Alojzijo Prinčič staro 27 let iz Kozane v Brdih, ki so se ravno v tistem trenotku peljale na kolesih po cesti, katera gre tik Sfiligojeve hiše, nadalje je bila ranjena njegova hči v rame. Prednji del hiše je močno poškodovalo in gotovo bi ubilo tudi njegovo ženo, <"-e bi bila v hiši, a je slučajno tisti trenutek šla k sosedu. Smrtna nesreča radi eksplozije vojnega materjala se je zgodila tudi v Vrtojbi. Devetak Ivan, star 47 let je opravljal na svojem vrtu pomladanska dela in je z motiko zadel ob granato, ki ga je na mestu ubila. Kdaj bo konec teh nesreč? Zakaj se vlada tudi za te stvari nekoliko ne pozanima in ne organizira kako „battaglio" za nabiranje streliva? TEŽKI ČASI ZA PRIMORCE Vasi Vrtojba, Bukovina, Dornberg, Št. Peter, Vogersko in druge, so gospodarsko "popolnoma na tleh. Boben poje dan za dnem. Tako je samo na Vogerskem šlo v zadnjem času za majhen denar na boben pet kmetov, samih premožnih in nekdaj dobro stoječih. Med njimi so tudi Marvin, Botram, žižman, Gre-gorič in drugi. Lepi sadovnjaki, v katerih so gojili zlasti breskve, propadajo. Ljudem se tudi ne splača truditi, ker imajo ž njimi samo zgu-be. Posestva je pokupila večji del šempeterska posojilnica. Večina teh premožnih kmetov je propadlo radi tega, ker so podpisovali menice dil Instituto Crédito Fondiario, za obnovo po vojni uničenih krajev. Medtem pa so pridelki in ostalo padli in kmetje niso zmogli več plačevati prevzetih obveznosti. V kratkem času je ravno cena vinu na debelo padla od 2.50 na 1 liro in še nižje, a sadje je zgubilo skoro vsako vrednost radi konkurence laškega sadja. Ker je položaj izseljencev tudi obupen, so ljudje doma, privezani kot sužnji na nekdaj lastnih domovih. Na Slapu, pri Podmelcu, je koncem preteklega leta prišlo na boben posestvo Tomaža Lukmana, po domače Ravbarja, ki je imel tudi trgovino. Sedaj pa je napovedana dražba tudi pri Viktorju Krivcu, po domače pri štrukljevih, čigar posestvo je že opolnoma zadolženo, dasi je bilo še pred par leti popolnoma brez dolga. KARABINERJI UBILI ČLOVEKA V Markotinih na Labinščini so ka-rabinerji ubili dne 8. februarja t. leta seljaka Matijo Stemerga, starega <8 let; sprožili so vanj tri strele iz puške. Stemerg je bil že nekaj časa duševno bolan tako, da je občinski zdravnik bil že vse pripravil za to, di ga bodo odvedli v umobolnico. Ta nalog so imeli izvršiti občinski sluga in karabinerji. Predstavili so se v hiši nesrečneža ter ga hoteli izvabiti s sabo pod pretvezo, da ga kličejo na karabinersko postajo, kjer da mu imajo nekaj povedati zaradi penzije. Kakor pišejo italijanski listi, se Stemberg ni dal pregovoriti, marveč je prišel iz hiše s sekiro v roki ter da je začel groziti. Tedaj pa so se čuli trije streli in revež se je zgrudil mrtev na tla. Karabinerji se izgovarjajo, da so se bali, da bo Stemberg počil brigadirja, ki se je nahajal z njimi, po glavi, pa da so v silobranu sprožili puške. % Tudi kronika samoumorov je razvidna iz policijske statistike. 24 o-seb si je prostovoljno vzelo življenje, poizkušenih samoumorov pa je bilo 21. Večjih požarov je bilo v Ljubljani lansko leto 16, nezgod in nesreč pn 181. Clínica Médica "SLAVIS M Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želodčnih, živčnih, srčnih in vseh spolnih bolezni ARETACIJE IN OBSODBE Pri Hotederšci je bil aretiran Viktor Minkuš, ki je hotel brez potnega lista v Jugoslavijo. Marij Kristjančič iz Podgore je bil obsojen na tri mesece zapora in na 2000 lir globe, ker je bil šel brez potnega lista v Jugoslavijo. Milko Trpin, star 22 let in doma iz Grgarja, bo moral sedeti šest mesecev, ker se ni pravočasno prijavil k naboru. Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zeupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. DVA POŽARA V Volčjidragi je zgorela hiša Josipa Merljaka. škodo cenijo na 15.000 lir. V Ravnici pri Grgarju pa je požar upepelil gospodarsko poslopje tamošnjega posestnika Rudolfa Rijavca in znaša škoda 80 tisoč lir. Govorimo jugoslovanske jezike in sprejemamo od 10. — 12. ure ter od 3. — 7. popoldne ZMERNE CENE SAN MARTIN 522, II. nadstropje U. T. 31 Retiro — 1619 SMRTNA KOSA Smrt je pobrala v Trstu A. Rebe-ka, upokojenega svetnika. Po daljši mučni bolezni je umrl v Velikih Zabljah krojaški mojster Filip Merkelj, star 58 let, znan daleč na okrog kot dober in vesten krojač. Za njim žalujejo žena in pet otrok. 0102010200000102000201010000020001020101000501000604000202020202020101000100010000000200020201000101020101020200000001020000000100010002020202020102011101000000020202000101020100010200 00020110090606110510080406060910710102000000020102010200000001010001020100010001000000010001020102020002020101020200000201020200010102020202000000000101020202010102010101020202020200 ZDRAVIMO SIFILIS 606-014. —- Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Creva — krislin^ — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje -/vir;. ,,-:• profesorju Glassner, zdravniku univerze na D.-;,..; t KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. \ Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ 3.- Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom /▲RMIÉNTO 1017 ORDINIRKodIODPI2 i 14K2« SATI ŽUPNIK, KI OPRAVLJA POLICIJSKO SLUŽBO Iz Vodic smo že poročali, da se je vrnil domov Martin Rupena, ki je bil aretiran radi Arnaldovih drevesc obenem z Juriševičem, katerega je čakala v tržaških zaporih smrt. Ko se je Rupena vrnil na svoj dom, so mu zabičali, da se ne sme oddaljiti i? vasi. Zanimivo je, da so ga oblasti postavile pod nadzorstvo tamo-šnjega župnika. Vsako jutro se mora Rupena zglasiti pri župniku, da ga s tem prepriča, da še ni nikamor ube-žal. KAKO IZKORIŠČAJO NAŠE LJUDI Naši ljudje, ki so že pred leti o-stali brez domačih listov, kateri so jih obveščali tudi o vseh važnih zakonih, naredbah, o davkih itd., se sedaj nikakor ne znajdejo v vseh obveznostih, katere jim vsiljuje država. Ne vedo koliko davka morajo plačati, niti kakšnega ne in kaj šele kdaj. Zato ni nič čudnega če zamude roke in temu sledi kazen in tudi dražba. Seveda se ljudje v takih slučajih obračajo na advokate. Ti pa piav neusmiljeno odirajo ljudi. Zaračunavajo si stroške in ostale takse in kmete, kljub vsemu, tudi sami tirajo na dražbo, za prav malenkostne vsote. Znan pa je tudi slučaj, ko so bili samo advokatski stroški dveh dražb, ki so se vršile istega dne v neki vasi goriške okolice, 5.500 lir, dočim je bila celokupna izdra- Iz Severne Amerike V Chicagu je umrl dr. A. Biankini v 72. letu starosti. Bil je po poklicu zdravnik in je bil na glasu kot odličen Jugoslovan. Med vojno je bil svetovalec predsednika Wilsona , pri njegovem programu za samood-1 o če van je narodov. Kralj Aleksander ga je bil leta 1919 odlikoval za njegove zasluge z redom sv. Save. Težka nesreča se je dogodila v Lo-rainu, Ohio. Iz neznanega vzroka j<$ začelo zgodaj zjutraj goreti v hiši rojaka Franka Serežina. Družina je Še spala. Požar je takoj objel vso hišo. Z velikim naporom je Fr. Serežin spravil ženo in tri otroke iz goreče hiše. Misleč, da se nahaja v goreči hiši še starejši sinček, ki je pa medtem že sam ven pobegnil, je skočil rojak Serežin še enkrat v hišo, a ga,ni bilo več nazaj. Poklicani gasilci so se mnogo trudili, da bi ga našli, a je bil ves njihov trud zaman. Potem, ko so požar omejili, sc našli rojaka Serežina z električno svetilko v roki mrtvega. Žena nesrečnega rojaka se nahaja v bolnišnici, otroci so zdravi. Rojak Frank Serežin je bil splošno priljubljen pri vseh naših ljudeh, dober gospodar, poštenjak in zaveden Slovenec. žbena svota brez stroškov 15.000. Pri tem so vsi advokati skupni in edini. s*************************** r * i Zobozdravnika ! s * Dra. Dora Samojlovich de * * Falicov t Í * S Dr. Félix Falicov * * Dentista * | * * Trelles 2538 - Donato Alvarez 2181 * * U T. 59 La Paternal 1723 * * * "NOVI LIST" Buenos Aires La valle 341, Escr.316 " .......................................................................... Zapomnite si naš novi naslov ......................................................................... | Restavracija "Vuono" j j LA VALLE 940 - U. T. 35-4205 f í Prvovrstne italijanska kuhinja | Ugodnosti za bankete ZMERNE CENE Dolifuss pregleduje vladne čete po zatretju vstaje. GVIDON JUG: NA BELI CESTI Bela, prašna in razvožena cesta se je vila med cordobskimi "sierra-mi". Kolovoz je bil tako globok, da je segal že do gležnjev. Najbrž je ob nalivih tekla voda po njem in ga še bolj izpirala. Ponekod je bila cesta zasekana med strmima pečinama, ki sta viseli grozilno in navpično nad prelazom. Ob deževnem vremenu se je pogostoma odkrhnil sklad skal in zdrknil z zamolklim bobnenjem v globino. Po tej cesti, ki se je blestela v jutranjem solncu, se je zibal voz z ogromnima kolesoma. V oseh je škripalo. Na belem, žganem apnu, naloženem do vrha. je sedel voznik s črnim, širokokrajnim klobukom, v sivih, širokih hlačah in v srajci z zavihanimi rokavi. Na nogah, visečih z voza, je nosil rujave, ponošene copate. V ustih, skoro docela pokritih s črnimi in gostimi brkami, je imel "chalo", cigareto iz domačega tobaka, ovitega v tanke koruzne liste. Nos mu je bil nekoliko zakrivljen. Pod gostimi, strlečimi obrvmi je gledalo v svet dvoje mehkih, smejočih se oči. Izpod navzgor zavitega klobuka je silil na Čelo koder, ki je dajal njegovemu obrazu nekaj porednega, skoro otroškega. „No, Zaino", je nagovarjal „gau-cho" konja, ki je stopal s povešeno glavo ob levi strani ojesa. „Tak lep dan je danes, ti pa tako zaspan! In ti, Overo, mu moraš seveda delati družbo! Le čakajta, takoj vama bom razgibal leno kri!" Segel je po biču ter zamahnil v zraku, da je počilo. Konja sta od-skočila, stresla grivo in čvrsto potegnila. „Jaz poznam žavbe za takšne bolezni", je dejal voznik smeje in pokazal dve vrsti belih, svetlih zob. „Kajpak, da jih poznam. Drugače smo si pa dobri prijatelji, kajneda?" Počil je spet z bičem, da je rezko odmevalo od bližnjih skal. Solnce je bilo toplo. Z bližnjih trat, ki so bile živozelene, kot sveže oprane, je prihajal vonj po divjih tropičnih rožah, da je skoro bolela glava. Med travo so rastle bele lilije; krvavordeča »estrella federal", ki je spominjala na madeže sveže prelite krvi; „flor de ceibo", podobna karminastim zvončkom, in beli cveti eksotičnih kaktej. Divje čebele so brenčale nad vozom in se spuščale v dolino, kjer je žuborel gozdni potok. Šumenje potoka je bilo včasih jačje, včasih slabejše, kakor da bi zasnival pa se hipoma zopeti spontnil svoje dolžnosti. Na nekem drevesu je tolkla žolna svoj tok, tok, kot čevljar, ki nabija podplat. Čisto daleč, v ozadju, so bile visoke "sierre" ( nad katerimi so krožile velike, črne ptice: orli, kralji teh višin in gospodarji teh gora. Voz se je ustavil. Odtod je šla cesta navzdol v naglem padcu. „Gaucho" je skočil z voza, snel verigo in zavrl kolo. Potem je zopet ravna cesta in voz je spet tekel mirno in počasi svojo pot. Voznik je izvlekel iz kamižole „chalo", jo prižgal in vsrkal s slastjo sladki modri dim. Nekaj zrnc tobaka, ki so se mu bila prilepila na ustnice, je odlepil z jezikom in jih izpljunil. „Kako je že rekla Virginija?" sc je vprašal voznik tako glasno, kakor da je vprašanje bilo namenjeno komu drugemu. „Da, je dejala, ko boš pustil enkrat to neumno igro na „tabo" in konjske dirke, se bova poročila. S svojo pridnostjo dobro zaslužiš, pa si le vedno raztrgan in brez denarja, ker ga zaigraš. Nobena punci te ne bo imela rada, pa tudi če bi bila napol slepa in hroma; kaj pa šele jaz, ki sem tako brhka!" Tako je dejala. Res, lepa je ta „chinita". Srednje postave, nekoliko okrogla, lepih, polnih rok, oči črnih ko oglje in obsenčenih z dolgimi trepalnicami, pa v beli perkalasti obleki z zelenimi rožami. Zgornji del obleke, s trikotnim izrezkom, komaj zakriva bujne prsi. Kadar se nasmehne^ se ji pokažeta na rdečih licih globoki luknjici. „Juuuhuhuj", je zavriskal »gaucho", da je odmevalo od vseh skal. Konja sta napela ušesa in zamajala z grivo. „Ta punca bo moja"; si je prisegal voznik. „Ampak pustiti tekme z mo- jim Zainom, to je pa le prevelika žrtev. Ta Zaino naj bi, torej, ostal doma, on, ki je najhitrejši v vsem kampamentu? Ampak, Virginija, kaj naj pa delam? „Tabo" naj tudi pustim! Potehtaš jo v roki, postaviš eno nogo pred drugo in zaženeš kost. Natančno dva in pol krat se obrne v zraku, pa se zapiči s svojim železnim robom v zemljo. To je užitek! Vidiš oči drugih, ki vise na tvoji roki in spremljajo polet kosti v oni lahni eliptični črti. Kajpak, včasih dobim, včasih zgubim. Kdo bi pa hotel igrati z menoj, če bi vedno dobil? Prav tako malo bi me brigala ljubezen, če bi jo dobil povsod. Nič je ne bi štel. Zato imam pa tako rad Virginijo, ker je tako trdna in nedosegljiva. To bo »gaucha" zate, Omar. Hm, vprav nekaj takšnega si vedno želel". Nebo je bilo jasno in zrak čist, !e pod vozom se je dvigal prah. Črez cesto je švignil velik, zelen kuščar in se skril v travo. Nenadoma je obšel Omarja čuden, neprijeten občutek, ki ga ne bi mogel popisati. Ni vedel, kaj je pomenilo, tako nerazumljivo se mu je zdelo. Bilo je, kakor da je črez solnce legel oblak in ga zakril za hip. A nebo je bilo jasno in nikjer ni bilo videti meglice: Niti tam, na vrhuncih „sierr", ki so imeli ob deževnih vremenih okroglo, i vlažno tiaro. „To nekaj pomeni", je dejal O-mar zamišljeno. Vlekel je ijia cigareti in jo grizel nemirno. »Sedaj se spominjam, da je pes celo noč tulil okrog »rancha", da skoro nisem mogel spati. Zjutraj sem peljal konje k vodi, pa je stekel zajec preko poti. Caramba, saj nisem nikomur storil zlega. Kdo naj bi me sovražil? Ea, Omar, ne bodi tepec! Zupaj, bog zlobe in kralj gozdov, je skrit v kakšnem temnem brlogu in ga ne bo na dan kar tako zlepa. Omar, ti pa res postajaš otročji!" Zasmejal se je, pljunil v konice prstov in si vihal močne, goste brke. Čutil pa je, da je bil njego*" smeh prežet nekake skrbi. Solnce je žgalo. Konja sta se potila; pokrita sta bila s peno. Ko je prišel voz do studenca, ki je žuborel izpod skale kraj ceste, je »gaucho" izpregel konja, ju obrisal in napojil. Sam je izvlekel izpod voza steklenico »ginebre", jo nastavil na usta in naredil dolg požirek. „Hm", se je oblizal, „to je bilo dobro! S takšno tekočino preženeš še hudiča iz telesa!" Ovil je stekle-rico spet v konjsko odejo in jo položil v predal pod vozom. Zopet je lezel voz po prašni cesti. Visoka ,sierra" je ležala že tako daleč zadaj, da jo je bilo kamaj lazločevati iz modrega vzduha. Čisto spodaj, ob vznožju, se je raztezala planota. Žitna polja, reke, male hišice in dolge vrste topolov so se tresljale v vročem zraku, ko da bi imele vročico. (Konec v nasl. številki) DRUGI PIKNIK SLOVENCEV V CORDOBI V nedeljo, 4. t. m., se nas je zbrala mala skupina članov D. K. D. "Iskre" in smo se odpravili na izlet v prosto in veličastno naravo. Naš cilj je bila čedna vas Un-gillo, kjer imajo tukajšnji kapitalisti svoja poletna prebivališča, ki so mala nebesa na tej za nas tako revni zemlji. Nebo je bilo zastrto s tanko, megleno pajčevino; bil je kot nalašč pravi dan za izlet na deželo. V dobrem razpoloženju in v trdni veri, da bomo spet preživeli nekaj uric v prijetni in veseli družbi, daleč od mestnega šuma in hrupa, smo stopili na bližnjem vogalu v avtobus, o katerem smo vedeli, da nas bo popeljal tja in nazaj za samo $ 1.40. To ni mnogo, če človek pomisli, da ga vozilo popelje mimo pravega zemeljskega raja, dasi ta raj ni last preprostega delovnega ljudstva. Ko smo imeli mesto že nekaj kilometrov za nami, smo opazili ob straneh ceste prekrasne vile z lepimi vrtovi, polnimi najlepšega cvetja in kašatih dreves, med katerimi je bilo videti, tu pa tam, kamenite in marmornate kipe. Vozili smo se skozi nebeško lepo vas. Na nekem vrtu smo opazili vsakovrstne živali, od slona do najmanj- 4 še divjačine; na prvi pogled je bilo videti, kakor da je žival v resnici živa, bil pa je le mrtev zverinjak: pravi zoološki vrt. poln kamenitih živali, izdelanih v naravni velikosti. Postavila jih je roka delavca — umetnika. Tam, iz zadnjega konca ogromnega vrta, je gledal iz košatih dreves prekrasen dvorec z vsem rvojim sijajem in razkošjem. Vas ta cirkus, z dvorcem vred, je — kakor smo med vožnjo izvedeli — last nekega večkratnega milijonarja, ki je po rodu Italijan. Po enourni vožnji skozi prelepo pokrajino, smo srečno prispeli do našega cilja. Tudi solnce je bilo med tem prisijalo izza pajčevine v vsej svoji veličastni krasoti. Izstopili smo ter se oglasili pri nekem našem rojaku, ki ima že več let mizarsko delavnico v omenjeni vasi. Sprejel nas je z veseljem in nas odpeljal, na svoj stan, v leseno barako, kjer biva s svojim svakom. Skupno delata in živita — skoro bi tekel — samotarsko življenje. Pod žalujko na dvorišču, v senci njenih vej, smo v resnici preživeli več veselih uric v prijetni družbi naših gostiteljev. Po zajtrku z dobrim pršutom" in izvrstno vinsko kapljico so se nam razvezah jeziki. Radiola našega gostitelja je tudi vestno opravljala svojo službo; pela, kričala, pa tudi zasvirala nekaj naših jugoslovanskih komadov. Tudi slikarja so povabili, da nas je vrgel na papir, le žal da ni bil pravi mojster v svoji stroki; vsi smo se jezili nanj, kot da nas bi bil moral po sili narediti lepe in mlade, čeprav imamo nekateri že po štiri križe in še več na svojih grbah. Po obedu smo tudi mi začeli delati konkurenco radiu; sicer je bila res prava škoda, da nismo imeli méd nami pravega in dobrega basista, no pa smo vkljub temu zapeli marsikatero narodno in nerodno pesem. Za petjem je prišla na vrsto te¿ kma: 1. skok v višino, 2. skok v daljavo ter, 3. moč zobov (navpično privzdigovanje stolic in drugih jSredmetov). Teh tekem so se udele- žili le mlajši tovariši in ne oni od štirih križev. Okrog 4. popoldne smo si šli nekoliko ogledat vas. Pot nas je privedla do nekega hotela, kjer ima lastnik tudi veliko „pileto", kamor se hodijo kopat stari in mladi, moški in ženske. Omeniti moram, da tam v bližini ni nobene večje reke, ki bi lastniku delala konkurenco. „Pile-ta" mu vrže v poletnem času mnogo stotakov. Vstopnina za moške in ženske je 80 centavov, otroci pa plačajo pol pesa. Tudi par naših tovarišev plavačev se je odpravilo, da se bodo merili z drugimi narodi v plavanju. Dovolil sem si izraziti mnenje, da jih mika v še precej mrzlo vodo bolj zaradi nežnega spola nego zavoljo plavanja, pa so skoro zamerili mojim odkritosrčnim besedam, dasi so bile resnične. Naši vrli plavači so se še precej dobro izkazali v plavanju, vsa čast jim! V skoku z nekaj nad tri metre visoke deske pa so jo polomili; ženske in celo otroci so jih prekosili. En sam tovariš je zbral toliko poguma, da je sledil s skokom v globino neki povodnji vili, drugi pa je z deske previdno zlezel spet navzdol po lestvi, v veliko zabavo vsem navzočnim, posebno dečkom in vodnim vilam, ki so se mu od srca smejale. Tudi od nas je moral, revež, požreti marsikatero opazko. Naveličani gledati plavače in plavalke, smo krenili na dvorišče omenjenega hotela, pa smo pri umetni kapljici iz córdobske pivovarne čakali na naše vrle tekmovalce, ki so jo črez dobre pol ure žalostni pri-mahali iz one tako usodne „pilete". Na pol zmrzli, s počrnelimi ustnicami in plavimi nosovi, kot da so prišli pravkar iz sibirske zime, so nas po kratkem iskanju vendarle našli. Prve besede, ki so jih drge-taje izgovorili, so bile v opravičeva nje. Govorili so kakor najboljši in sloveči svetovni odvetniki. Vso krivdo so vrgli na presneto „pileto" in na mrzlo vodo. Ko so se ti naši junaki nekoliko ogreli ter prišli spet k sebi, smo skupno izpraznili še par steklenic piva in pri tem reševali razne naše vesele in žalostne probleme. Noč je nastopila. V hotelski dvorani je začel svirati orkester lepe komade. Gosposki parčki so se začeli sukati, mi pa smo morali misliti na povratek, kajti ura je šla že proti deveti. Napotili smo se z našima gostiteljema do njune barake in vzeli še nekaj za pod zobe, ker je želodec, ko je človek na deželi, vedno prazen. Po prigrizku smo stopili na ulico in potrpežljivo čakali na avtobus. Med tem pa smo še eno zapeli; vprav ko smo končali poslednjo kitico, je pridrdralo naše vozilo. Še en pozdrav gostiteljema. Poskakali smo v voz ter se med bliskanjem in grmenjem odpeljali proti Córdobi. Srečno smo prispeli na svoje stanovanja in baš o pravem času, da smo ubežali velikemu dežju. Tudi ta izlet bo prav gotovo ostal vsem udeležencem v neizbrisnem spominu, posebno pa našim vrlim plavačem. A. M. SMRTNI PLIN NA MORJU ¡ Časopisna poročila poročajo o novih vojaških iznajdbah Japoncev, ki se z vso vnemo pripravljajo na vojno. Poročila vele: Na vzhodni japonski obali je obširen zaliv, ki pa je bil tri dni zaprt vsem ladjam, ki plevejo mimo. V teh treh dneh je japonska mornarica v tem zalivu preizkušala najnovejša vojna sredstva, ki naj vojno na vodi napravijo še bolj grozno, kakor je bila doslej. Pri poizkusih sa bili navzočni visoki častniki generalnega štaba in sam načelnik japonske pomorske bojne sile. Poizkusi so se posrečili v „splošno zado-voljnost." Čeprav je bila vsa zadeva strogo tajna, je vendarle nekaj posameznosti prišlo v javnost. O teh posameznostih sedaj poročajo' ameriški listi. Najprvo so preizkušali čisto nove vrste podmorski čoln, ki je tako zgrajen, da more v najkrajšem času z minami pod vodo tako zapreti pot v luko vsaki ladji, da ne more nobena ladja skozi in da min ne odtrga nobena še tako močna stru-ja. Drug poizkus je bil ustvariti nad morjem tako meglo, da ne bi služila le za obrambo kakor doslej, ampak tudi za napad, kar je čisto no- Najvažnejši pa je bil tretji povo. izkus z novo iznajdbo, ki so jo prvič poskušali. Iznašli so namreč nov smrtni plin, ki je učinkovit le na morju. Plin je brez barve in brez duha. Na morje ga spuščajo letala, ki lete čisto nizko nad morsko gladino. Ko pride plin v dotiko v morsko vodo, začne delati v zvezi z nekaterimi sestavinami morske vode nov plin in nove pare, ki so po učinku podobne dosedanjemu plinu za solzenje. Kdor pa bi tega plina požrl kaj več, mora umreti. Tudi ta plin ima torej v prvi vrsti napadalni značaj, ker med posadke sovražnih ladij prinaša zmedo, smrt in pogubo. To so vsekakor malo človekoljubne iznajdbe. ffajaraj^iEiiaiarartafara nsi^iroj^^i^ r^is fč HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES NEMIRI NA DUNAJU V dunajski okolici so se vršili hudi boji tekom posleduje državljanske vojne v Avstriji-Dollfussove čete naskakujejo socialistične postojanke «•iiiiiiiiiiiiii7bodo vsi, katerim boš to servirala, lepo rumeno spečeno in potrošeno s sladkorno sipo, obliznili vseh deset prstov. Buenosaireška kronika Roparski napad V soboto popoldne so se neki neznanci priplazili v malo trgovinico, ki je bila last 84 letne starke Rose Žito, v ul. Gascón 1396. Starko so roparji napadli, jo zvezali, ji zamašili usta, jo vrgli na tla ter začeli iskati, če bi našli kaj denarja. Starka je bila namreč na glasu, da je pe-tična; govorili so o njej, da je pred nedavnim dobila neko dedščino iz Italije. Ko so vse prebrskali, so jo fcrž odkurili. Pozneje je prišla v prodajalno hišna oskrbnica; ker je ni videla, jo je začela klicati, odgovora pa le ni bilo. Stvar se ji je zdela sumljiva, pa je radi tega obvestila policaja. Tako se je zgodilo, da so prihitele oblasti in našle starko mrtvo. Zdravnik ni mogel ugotoviti, ali je reva umrla od strahu ali pa radi zadušitve. Uvedli so preiskavo. Aretiranih je bilo doslej že več o-seb, a so jih morale oblasti izpustiti, ker se je izkazalo, da niso bile udeležene pri tem roparskem napadu. Bombe v kinematografu V kinematografu Standard, n aul. Corrientes 2067, so predvajali preteklo soboto nekatere filme, ki so prikazovali razne slike is ruske revolucije. Tekom zadnje predstave so nekateri neznanci začeli metati med gledalce vžigalne bombe, ki so povzročile veliko paniko. Ljudstvo je drlo proti izhodom ,pa je bilo radi velike gneče mnogo oseb ranjenih. Prihiteli so ognjegasci in policaji; prvi so takoj pogasili nekatere sto-Iice, ki so se bile vnele, drugi pa so začeli stikati za napadalci, ki so jo pa bili že odkurili. Oblasti so ugotovile, da so ta atentat izvršili pristaši neke tukajšnje nacionalistične stranke. NAZNANJAM cenjenim rojakom, da sem prevzel dobroznano Gostilno z igrišči in kegljiščem (cancho) v ul. Donato Alvarez 2251 Buenos Aires Točim dobra vina in prvovrstno pivo Priporočam se za obilen obisk ALOJZ KANDUS Lastnik Z nožem ga je napadel V bolnišnici Alvarez je umrl v nedeljo Antonio Taris, 24 let star, poročen, radi izkrvavitve. Tekom prepira s tovarišem Zuccarom je bil namreč zadobil globoko rano z nožem, in sicer na nogi: Nož mu je pre-rezal žilo. Zuccaro, ki je tudi težko ranjen, se sedaj zdravi v bolnišnici, ko bo pa okreval, bo moral pred sodnika. Tok ga je usmrtil Ko je v nedeljo, okrog 8. ure zve čer, 7 letni Bruce Hovard Green, stanujoč v ul. Bahía Blanca 4171, hotel postaviti novo žarnico v sobi, ga je prešinil elektriški tok in ga takoj usmrtil. S kamiona je padel Na križišču ulic Avda. del Trabajo in Curapaligüé, sta se trčila v ponedeljek popoldne avtobus štev 70 ;n neki kamion mestnih ognjegascev. Voza sta se udarila s takšno silo, da je kuhar Segundo Moure, ki se ,ie vozil na ognjegaškem vozilu, padel na tla in prišel pod kolesa, pa je radi hudih poškodb takoj izdihnil. Na svojega gospodarja je streljal V ulici Sánchez 2261 je Manuel Carneyro, razpečevalec kruha, sprožil dve krogli iz samokresa proti svojemu delodajalcu A. Pelleteru in ga težko ranil v prsa. Do krvavega spora je prišlo, ker je Pelletero iz- ganjal Carneyra, kateri je bil prej pri njem uslužben, iz stanovanja. Ranilca so aretirali. Ustrelil ga je V pondeljek je Pedro Lopilato ali Lafitano, hlapec pri Aspiru Fran-ciscu, star 39 let, v hlevu, na ulici Sarmiento 1997, ustrelil nekega Pe-dra Marinettija, starega 36 let, ko je ta zahteval, da mu vrne posojeni denar. Ker je Lafitano to odklonil, je Marinetti potegnil nož ter naskočil dolžnika. Ta pa zagrabi samokres ter odda na nasprotnika dva strela, katera sta bila smrtonosna. Težko ranjenega Marinettija so oddali v ital. bolnišnico, kjer pa je revež kmalu ranam podlegel. Lopilata pa je policija od komisarije 9 aretirala ter ga oddala sodišču. Moderni časi: vodo ne nosijo vec na glavi, na rokah ali ramenih. PRVA SLOV. ZOBNA KLINIKA Malabia 418, na križišču s Triunvirato U. T. Darwin 4504 Kombinacija tramvaja in podzem. železnice Lacroze, postaja Canning Krone, mostovi in popravila Delo zajamčeno — Cene žmerne Ordinira od 9. do 12. in od 14. do 22. Ob nedeljah od 9. do 15. M. Pavlusiak KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires Monte Dinero 901 FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud NAJCENEJŠE VOZNE LISTKE za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Argentinijo boste našli pri Compañía General de Pasajes "TRANSOCEAN" BUENOS AIRES SAN MARTIN 631 Edina pomorskoplovna agencija vaših rojakov Ne bo Vas prevarila, niti izkoriščala DENARNA NAKAZILA izvršujemo brez prošnje, najceneje in hitro Na nas lahko naslovite pošto in Vam jo mi dostavimo Svoji k svojim! Uradujemo od 8. do 19. ure IVO M. DRINKOVIČ IN DRUG Nova spomladanska moda v Evropi POIZVEDOVANJA Konzularni oddelek tukajšnjega jugoslovanskega poslaništva išče izseljenca Fortunata Buriča. Javi naj se osebno ali pa naj se pismeno zglasi v konz. uradu ul. Charcas 1705. •••••••••••••••••••••••••••t pnilINIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllH Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE ( ZASEBNO KLINIKO | Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires g V VSAKEM SLUČAJU ( KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V | NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODER- g NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIC ¡ I NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO 1 | OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE j ¡ POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO ( Sprejemamo od 14. do 20. ure. | liiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiim FRANC KRAŠOVEC: Izgledi jugoslovanske izvozne trgovine v Južno Ameriko s posebnim ozirom na Argentinijo (Nadaljevanje) II. Načenjam vprašanje: Ali je dana možnost za razmah jugoslovanske izvozne trgovine v Južni Ameriki? Na temelju svojega 20 letnega izkustva v tem delu sveta vam kar najsvečaneje zagotovim: Dana je! Odvisno je sanio od tega, kako se stvar vzame v roke. In še en pridržek moram navesti: ta možnost je dana samo za nekatere jugoslovanske proizvode, ne pa za vse. Kateri so ti proizvodi, bom v poznejših poglavjih natančno navedel. Neki velezaslužni gospod, narodnogospodarski delavec, ki je še s po kojnim dr. Krekom oral ledino, mi je pisal: ,,..•• tu, v kamniškem o-kraju, je po vojni vzcvetel cel venec, industrij. Prepričan sem, da bi te predmete: tekstilije, železninarske izdelke, slamnike itd. z velikim dobičkom lahko izvažali v Južno Ameriko, saj si je na pr. naša slamni-karska obrt pridobila celo severnoameriški trg."... To je vse prav, lepo in čedno, da ste se Slovenci tako povzpeli v industrializaciji. Ti vaši proizvodi si lahko osvojijo prav prominentno mesto v mejah jugoslovanske države, za izvoz pa pod vsakim pogojem niso. Treba namreč upoštevati, da se bodo slovenski industrijski izdelki na južnoameriškem trgu morali postaviti na junaški megdan s proizvodi narodov, ki imajo mogočno razvito industrijo, kakor Anglež:, Severnoamerikanci, Nemci, Italijani itd. Zato je bila moja posebna skrb, od končane svetovne vojne dalje, da sem proučeval naše domače proizvode, primerjal njih kakovost in ceno s proizvodi drugih narodov, pa vam bom na temeljih teh izkustev — „sine ira et studio" in po najboljši vesti — sporočil,, kaj je godno za južnoameriški trg, in káj ni. Naročal sem, po vojni, na stotine vzorcev iz Slovenije in ostale Jugoslavije ter nisem štedil v ta namen ne truda in ne časa, da sploh ne omenjam denarnih izdatkov, ki bi v dinarjih znašali marsikak tisočak. In dasi sem moral izločiti marsikateri predmet, ki bi se človeku, kateri ne pozna tukajšnjega trga, zdel ugoden za izvoz, jih je ostala, hvala Bogu, še prav lepa vrsta. Da pa bomo Jugoslovani uspeli na tukajšnjem trgu se proizvodi, ki jih bom pozneje navedel, moramo ta trg poznati, pa bomo v to svrho pre-rešetali naslednje glavne točke: 1. Kakovost blaga 2. Cena 3. Konzumna zmožnost argentinskega trga 4. Doba izvoza 5. Prezentacija 6. Način natovorjenja v Trstu ali na Sušaku 7. Organizacija trgovine. III. KAKOVOST V vsem, kar se je doslej dovaža-lo semkaj iz Jugoslavije, se je kakovost silno podcenjevala. Za vso Južno Ameriko, brez izjeme, velja: Od dobrega najboljše! Za manjvrednimi proizvodi tu sploh ni povraše-vanja, in če se že manjvreden proizvod razpeča, se razpeča brez zaslužka in s škodo za dobro ime. Južna Amerika zahteva glede kakovosti blaga samo prvovrstne produkte (za „Schundware" tu ni trga, pa naj bo še tako po ceni). In pri prvovrstni kakovosti cena nima posebne vloge: tu radi drago plačajo, le da je blago prvovrstno. Za tukajšnji trg je naravnost tipično, da se policijski stražnik (ki zasluži komaj ]80 pesov mesečno) ter zahteva po-lenovko. Trgovec mu ponuja po'e-novko s kostmi (Graeten) po $ O.SC kg, a kaj še! Stražnik zahteva po-lenoyko brez kosti in jo rad plača po $ 1.40 kg.) Glede kakovosti se je v stari domovini mnogo grešilo pri onih maloštevilnih proizvodih, ki so se doslej pošiljali semkaj. Pri tvrdki, pri kateri sem sodeloval, smo prejemali iz Slovenije fižol, ki je bil star. Ne rečem, da se to godilo zvednostjo vodstva tvrdke, ki je fižol dobavljala, krivda je bila najbrž na strani, kakšnega nastavljenca, ki si je mislil: za Argentinijo je vse dobro. Seveda pa je razumljivo, da gre ne-kulantna postrežba na rovaš tvrdke. Na kar vas posebno opozarjam, je to, da morate Slovenci, v domovini, svoje mnenje o Argentiniji temeljito spremeniti. Nikarte misliti, da smo tu še napol-Indijanci, ter da strašimo naokrog s perjem na glavi i Argentinija je v marsičem bolj kulturna in bolj civilizirana ko marsikatera evropska država, saj je do polovice naseljena po starokulturnih evropskih narodih: Spancih, Italijanih, Nemcih, Francozih, Angležih itd. Argentinija ima na pr. za dva milijona manj prebivalcev nego Jugoslavija, pa ima osem univerz, vsako s 5 do 6 fakultetami; kdaj jih bomo Jugoslovani imeli toliko? V hudi zmoti je oni, ki misli: „Saj za Argentinijo je vse dobro!" Da, bilo bi, ko bi tu poznali izdelke in proizvode enega samega narod?.. Dejstvo pa je, da vsi civilizirani na-rpdi sveta danes tekmujejo, kako bi zavojevali južnoameriški trg. In Južna Amerika je pri tem tako plemenita, da jim ne reče: „Najboljše blago in najnižja cena", marveč „najboljše blago in temu primerna konkurenčna cena". Razni tukajšnji uvozniki so se mi pritoževali, da jim je bil poslan prvovrsten vzorec, pošiljatev pa je bila potem kakovostno mnogo manj vredna. To je nekulantnost: takšen dobavatelj proda, en krat ,dva krat pa ne. Tu, v Argentiniji imamo zelo agil-nega stavbenika A. Gobica, ki je doma iz Hrvatskega Primorja. Mož je pravcati „self made man" ter se je z lastno pridnostjo povzpel do velikega ugleda in lepega blagostanja. Posebno ga upoštevajo velikanske nemške stavbinske družbe v Buenos Airesu, ki mu poverjajo izvršitev o-gromnih stavb, tako da nimam najmanjšega povoda da bi dvomil o njegovih izjavah. G. Gobic,, torej je pred nekaj leti naročil par vagonov strešne opeke iz Vrhnike. Blago, ki sem ga imel sam priliko videti, kvalitativno nikakor ni odgovarjalo vzorcu. Poleg tega je prišlo 20 od sto blaga razbitega, ker je bila opeka natovorjena na palubi, pa so po njej najbrž skakali mornarji in izseljenci. Gradbenik je bil tako ozlovoljen, da ni pozneje več obnovil naročila pri istem podjetju. Prvo naročilo je placiral v Sloveniji iz rodoljubja, a ko je videl, kako so mu postregli, /je bilo tudi tega rodoljubja, konec, kar je pri praktičnem trgovcu oz. podjetniku več ko razumljivo. To naj bo samo en primer, ki naj nas pouči, kako ne smemo delati, a-ko hočemo zavojevati tukajšnji trg. Navedel bi lahko še mnogo slučajev, ki sem o njih slišal ter jih tudi sam ugotovil, pa bi takšno podrobno navajanje bilo samo nepotreben balast za list in za bravea. Jedro tega po-dražji prvovrstni predmeti lažje glavja je: da Argentinija, in z njo prodajo ko ceneni. (Tozadevne psi-,ostala Južna Amerika, sprejema sa-hološke študije mi to vsak dan po- mo kvalitativno najsolidnejse blago trjujejo. Bil sem na pr. na veliki če trtek pri nekem trgovcu deta j listu, ki prodaja kolonialno blago. Vstopi in ga temu primerno tudi rada plača. (Dalje) -t r» t—»rti mani——loaot= ! Restaurant "Europeo" u o Edino znano shajališče naših rojakov v mestu Prvovrstna postrežba na evropski način Od 17. marca dalje bo sviral vsak dan POPOLN TAMBURAŠKI ZBOR _ kakršnega naši rojaki še niso imeli prilike slišati v Južni Ame-m riki. Ob spremljevanju tamburic se bodo pele naše lepe pesmi, g Za obisk se priporočata vsem slovenskim rajokom DIVIČ IN BA6TITIČ Lastnika RECONQUISTA 542 U. T. Retiro 31 - 3895 --¡nr-tn, -lor-ir. ZA KRATEK CAS A, tako Policaj: „Kaj pa- se vam je zgodilo, mamica, da ne morete hoditi?" Zenica: „Padla sem na zledene-lem tlaku." Policaj: „Pred čigavo hišo? Do-tičnega posestnika si takoj zabeležim, da bo kaznovan." Ženica: „Baš pred rotovžem sem padla." Policaj: „Mamica, tam morate pa paziti, da ne padete..." IZ STARIH, ZLATIH ČASOV Odhod na ženitovanjsko potovanje Povratek Konec pisma „...Ljubi starši, s tem zaključujem svoje pismo, kajti imam tako mrzlo noge, da ne morem več držati peresnika." Iz starih časov Za časa stare Avstrije je bilo v Ptuju mnogo nemcev,, a še več nem-škutarjev, ki niso hoteli govoriti slovensko. Takrat se je zgodilo, da je nekemu kmetu iz okolice poginil konj. Kmet se je podal v mesto po konjederca in na poti srečal takšnega nemškega gospoda. Gospod, ki je videl kmeta tako hi-tečega, ga je vprašal v znanem spodnještajerskem nemškem narečju: „Bohin?" (Kam?) Kmet: „Je že „hin". Tam za plotom leži." Gospod: „Bos?" (Kaj?) Kmet: „Ni bil bos, na vse štiri je bil podkovan." Gospod: „Du bist ajn ezel." (Ti si osel.) Kmet: „Nisem bil jezen, žalosten sem pa bil." NAJBOLJŠI SPORT ZA DEBELUHARJE Sloviti proučevalec človeške presnove prof. Kari von Noorden je že pred leti dokazal, da ni jahanje nobena zdravilna metoda zoper debelost, kajti konj postane morda mr šav, debelüh pa ohrani svoje kilograme. Stresanje trebuha ga namreč napravi lačnega. Tudi masaža sama ne odpravi tolšče. Iz takšnih dejstev, ki bi jim lahko dodali še nešteto primerov iz raznih športov v ilustracijo, sledi, da gibanje samo na sebi brez stroge diete navzlic obilnemu znojenju ne napravi človeka vitkega. Debelušniku s šibkim srcem in slabotnim mišičevjem bo športno u-dejstvovanje celo prej škodilo. Prof. Zunitz je pokazal s poskusi, da je med vsemi gibanji debeluhom še najbolj priporočiti hojo po ravninah. Če nočejo s športom škodovati svojemu zdravju, naj vsak dan ob primerni dieti v ravnini prehodijo eno ali dve uri in tako bodo v kakšni četrti leta izgubili do 10 kg. Potem si lahko izberejo kakšen lahek sport, ki jih bo v zvezi z zmernim življenjem obvaroval nove tolšče. Slovenske knjige V naši upravi so na prodaj sledeče slovenske knjige: Baukart: Slovenski Robinzon, povest, trdo vez. ... 1.20 Dimnik: Kralj Aleksander, trdo vez........3.— Gangl: Sin, drama trdo vez. 1.80 " Beli rojaki, črtice. . . 1.50 Golar: Kmečke povesti, trdo vez., 2. izd.......2.— " Pastirjeva nevesta, povesti in romance, trdo vez...........1.60 Jug: Izseljenec,.......1.50 Kellermann: Tunel, roman . 2.— Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman......1.50 Pugelj: Zakonci, trdo vez. . 1.80 Poljanec: Sisto e Šesto, povest iz Abrucev .... 0.90 Rape: Tisoč in ena noč, trdo vez...........4.— Sič: Narodne noše.....2.— šilih: Nekoč je bilo jezero, bajka, trdo vez. .... 3.— Vaštetova: Mejaši, povest iz davnih dni, trdo vez. . 2.— Zoreč: Pomenki:......1.20 „ Zmote in konec gospodične Pavle.....1.20 Pripovedne slovenske narodne pesmi, trdo vez. . . 2.50 Tolažba dušam v vicah, molit- venik........1.50 Marija kraljica src, molitve- nik..........2,— OPOZORILO Za naročila po pošti treba dodati za eno knjigo še 30 centavov, za dve pa 40. * # * # * ^ VREDNOST DENARJA Računali so v četrtek po tečaju prostem uradnem MALI OGLASI TRADUCTORA PUBLICA NACIONAL Milica D. Hočevar Obavlja prevode, pravomočne pred tukajšnjo oblastjo, 'posebno iz jugofsj. in i tal. jezika. Priporoča se za dobavo dokumentov v slučaju ženitve, nasledstva ter za pridobitev arg. državljanstva. Tucumán 586 — U. T. Retiro (31) — 3168. ČREVLJARNICA Izdelujem in popravljam vsake vrste črevljev. Delo zajamčeno. Priporoča se Anton Lukač, Maturin 2756 (dve kvadri od postaje La Paternal) U. T. 59 La Paternal 4090. KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal UGODNA PRILIKA Dvoje stavb, zemljišč v Villi Devoto, se z velikim popustom prepusti. Po-reben kapital $ 500.—. Poizve se pri g. Al. Drufovki, ulica Cor. Ramón Lista 5549 (V. Devoto.) Ženitna ponudba. Krojač, 25 let star, že več let živeč na deželi z nekaj kapitala in z lastno, dobro vpeljano kroja-čnico, bi se rad seznanil z resnim dekletom, primerne starosti, v svrho ženitve. Tajnost zajamčena. Le resne odgovore poslati na upravništvo lista pod šifro "Tržačan". Služkinje, tri, dobe delo. Zglasijo naj se v upravništvu našega lista, Lavalle 341, Escr. 316. Bivši trgovec, star 35 let, s stalno službo in 2000 pesi gotovine, prevaran v življenju, želi znanja z resnim dekletom ali z istotako prevarano ženo. Tajnost strogo zajamčena. Dopise poslati na u-pravništvo lista pod označbo: „Lastni dom za vedno." PREK0M0RSKA POSTA Iz Evrope bodo prispeli: V marcu 18. Jamaique 19. Cabo S. Tomé 20. Sierra Salvada 23. Conté Biancamano, H. Patriot in And. Star Proti Evropi bodo odpluli: V marcu 21. Arlanza 22. H. Brigade, Orania in Belvedere 23. Gral. Artigas 25. Jamaique ^xxxx>c<>oo^^ Optica "La Moderna" S. LE V ACO V Buenos Aires Avenida San Martín 2575 Diplomiran optik. Pregled brezplačen. za: i 100 dnarjev 9.40 8 67 100 lir 34.30 31. 67 100 šilingov 73.75 — — 100 mark 159.— 146 75 1 funt šterl. 20.40 18 84 100 fr. frankov 26.30 24.31 100 čsl. kron 16.90 15 39 100 dolarjev 401.— 369 .50 Vsakovrstne fotografske potrebščine. Hotel Balcánico Lastniki bratje Veljapoviči 25 DE MAYO 724 Buenos Aires HOTEL BALCANICO lllll Bill Illll llinííl íiüüfl Zdrave in zračne sobe za posamezne goste in za družine. .Prvovrstna postrežba in zmerne cene =iiiiiii Ali iiiiim "¡Q """"""" IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.