Posamezna številka po 10 vicu
UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 8 (tiskarn« L. nudstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 12. dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : ;	sprejemajo.	:	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Av.stro-Ognr.sko in Besno K 10’40, polletna K 5’20, Četrtletna K 2-00, mesečna K —'90; za Nemčijo celoletno K 12-—; za : ■ :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14'—.	: : :
r
Glasilo slovenskega delovnega ljudstva.
,, ZARJA" izhaja v Ljubljani vsako sredo in soboto.
UPRAVNI.ŠTVO sc nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II. nad stropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. do :::	poldne	in od 4. do 7. zvečer.
lnserati: eno*topna petit vrstica 20 vin., pogojen prostor, poslani :::	in reklame 30 vin. — Inserate sprejema upravništva. ::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
Reklamacije lista so poštnine proste.
Stev. 818.
V Ljubljani, v sredo dne 11. marca 1914,
Leto IV.
V službi policije.
V	dobrih osmih mesecih smo doživeli v Avstriji toliko ostudnih afer, da se človeku ježe lasje: Polkovnik Redi je prodajal Rusiji tajnosti vojne uprave, poljski minister Dlugosz je imel politiko za dobičkanosno kupčijo in sedaj je odkrita korupcija, ki smrdi do neba, v čeških meščanskih strankah. Mladočehi so zajemali iz vladnega dispozicijskega fonda, in ko je stranka čeških narodnih socialcev razkrila ozko zvezo med mladočehi in vlado, so odgovorili mladočehi, da prikrijejo smrad v lastni stranki, z razkritjem o vohunstvu voditelja narodnih socialcev drju. Švihi.
Vse okolščine kažejo, da so razkritja »Na-rodnilrlistov« o vohunstvu Švilie resnična. Človek, ki je nedolžen, se brani proti takim težkim očitanjem, drugače kakor Šviha. Policiji in praškemu namestništvu je prodajal dr. Sviha tajnosti svoje stranke, vso taktiko, ki jo je pripravljala njegova stranka v parlamentarnih zadevah, je takoj sporočil praški policiji, ki je obveščala vlado. Minister za notranje zadeve Heinold trdi sedaj, da ni prav nič vedel, da je dr. Šviha tisti, ki informira vlado. Tak ugovor je poceni, ali kalinov je malo, ki bi mu verjeli.
Kar pa daje Švihovi aferi prav poseben značaj, je pač to, da jc dr. Šviha državni uradnik, c. kr. sodnik v Žamberku, mestecu na severovzhodnem Češkem. C. kr. sodnik, ki izreka v cesarjevem imenu sodbe, je v službi policije, kateri izdaja proti mesečni plači 800 K svojo stranko, izdaja vse, ki so pripadniki te stranke. Naravnost vsiljuje se vprašanje: Če je bil politik Šviha tako podel, afl ni bil morda tudi sodnik Šviha dostopen podkupovanju?
In policija? In vlada? Najvišji varhinji poštenja? Ali ni vedela ne ena druga, da je vohun Šviha sodnik? Ali je vladi tako malo na tem, da so njeni uradniki možje čistih rok? Leta in leta je mirno gledala Švihovo početje, pustila ga je na mestu,, ki zahteva ljudi trdnih značajev. Ni umazan le Šviha, umazana je tudi vlada. In če bi imeli naši ministri malo manj kosmate vesti, bi v tem trenotku odložili svoja mesta. Ali to je seveda previsoka zahteva.
O	Švihovi aferi poročajo še »Narodni listi« sledeče podrobnosti, kot odgovor na zelo medel Švihov zagovor v »Češkem SIovu«:
»Kar najodločneje ponavljamo in v svesti naše popolne odgovornosti, da vztrajamo od prve do zadnje črke na naši grozni obdolžitvi. Vsa dejstva, ki smo jih pojasnili doslej, so resnična, in dr. Šviha je bil in je doslej policijski konfident. Za to trditev imamo dokaze in sicer ne le v zapiskih rajnega urednika Anyža, temveč tudi v lastnoročnih pismih drja. Švilie, celo popolen referat imamo, ki ga je bil narekoval dr. Šviha pri policijskem ravnateljstvu in ki je bil odposlan pod številko 8890 z datumom od 9. aprila 1911 namestništvenemu predsedstvu. Za sodišče pa imamo še nadalje popolnoma neovrgljive dokaze. Pričakovali smo, da bo človek s tako strašnim cinizmom, ki se jc bil odločil, da izda češko stvar, predrzno tajil svoje dejanje in se zanašal vpričo svojih zaupnih odnošajev in dovršeni previdnosti, ki jo prinaša policija svojim tajnim sotrudnikom, na to, da bQ nam nemogoče, preskrbeti si neovrgljive listine. S tem smo računali. Še preden smo prišli v javnost z našimi razkritji, smo natančno kontrolirali vse podatke in zapiske Anyževe in smo uh podprli tudi z novimi dokazi, tako da jc izključen vsak dvom o Švihovem vohunstvu. Za enkrat prinesemo fotografijo dokazilnega pisma ...«
Narodni socialci se opravičujejo s tem, da je vendar čudno, da je Anyž tako dolgo obdržal zase, kar je vedel o Švihi. Na to izjavljajo »N. Listi«, da je izvedel Anyž prve podatke o tej stvari v aprilu 1911. V juniju 1912 je pa nenadoma umrl za srčno kapjo, ne da bi bil prej povedal, kako je razpolagati z materialom Uredništvo» Narodnih listov« pa je dobilo Any-ževo pisnieno^zapuščino šele 25. februarja 1914. Dalje trdita »Češke Slovo« in izvrševalni odbor narodno socialne stranke, da je bil Anyžev informator in zaupnik policijski špicel Spaček, ki je oh nastopil z enakimi obdolžitvami tudi že proti drugim političnim voditeljem. Tudi to trdi' tev zanikujejo »Narodni listi« kar najodločneje. Spačekovo ime ni v Anyževih zapiskih in tudi uredništvo »Narodnih listov« ni nikdar dobivalo informacij o Švihovi aferi od Spačeka. Narodni socialci se love za izgovori in so si najbrže izmislili Spačekovo delo v tej zadevi. Anyžev zaupnik je označil še 18 drugih zaupnikov narodno socialne stranke, da so bili tudi v službi policije. '
> Dalje pišejo »Narodni listi«: Kazenski ime nik narodnih socialcev pa s tem še ni izčrjjan vsebuje še druge stvari, tudi z denarnim ozad jem. Za enkrat napovedujemo le to: Podkupi tev in goljufijo nekega drugega odličnega vo ditclja narodnih socialcev, dokazano z njegovim lastnim pismom, o katerem bomo poročali javnosti v najkrajšem času... List vztraja tudi pri trditvi, da je nek zaupnik narodnih socialcev napravil nekemu vladnemu gospodu ponudbo da opuste narodni socialci, če dobe 350.000 K od vlade za strankino blagajno, obstrukcijo proti zakonu o vojni tlaki. »Narodni listi« kon-
čno izjavljajo, da zelo žele sodnijsko obravnavo, kjer bodo lehko izpovedale priče pod prisego, da so narodni socialci vladi za denar na prodaj.	#
*
Kakor poročajo iz Prage, so razkritja »Narodnih listov« o Švihovi aferi za enkrat končana. Dr. Šviha je vložil že tožbo in urednik »Narodnih listov» je bil tudi že zaslišan. Sedaj bo torej vsa umazana afera kmalu pojasnena.
Strokovne organizacije in lan. ska gospodarska kriza.
Viharju kljubuje le drevje, ki ima močno razrasle korenine, ki ima deblo polno moči in svežega soka. Takemu silnemu, odpornemu drevju so enake avstrijske strokovne organizacije, ki jih ni razrušila vihra lanskega leta, ko je bila gospodarska kriza tako velikanska kakor žc leta in leta ne. Naše strokovne organizacije so kljub silni brezposelnosti, kljub velikim mezdnim bojem vztrajale in še pridobile.
Strokovna komisija ni še izdala končnega poročila, ali dosedanja letna poročila poedinih strok presenetijo tudi največjega črnogleda. Najhujše so bile prizadete vse stroke stavbne obrti. Nobena obrt ni imela tako malo dela in počivalo je na tisoče zidarjev in tesarjev in opekarskih delavcev. Podpore brezposelnim so v vseh strokah v pretečenem letu silno narasle. Ena naših največjih organizacij — zveza kovi-darskih delavcev — proroča, da je izplačala leta 1911 brezposelnim članom 496.019 K. naslednje leto 506.874 K, a lansko leto že 740.907 kron! Organizacija tiskarskih delavcev je podpirala leta 1912 brezposelne člane za 170.517 dni, leta 1913. pa je naraslo to število na 270.000 dni. Zveza lesnih delavcev ic izplačala lansko leto skoraj še enkrat toliko brezposelnih podpor kakor leta 1912; predlanskim je izplačala 165.000 K, lansko leto pa 315.000 K. V nekaterih manjših strokah so narasle podpore še močneje. Tako poročajo livarji, da so izplačali leta
1912 svojim brezposelnim članom 28.391 K, leta
1913 pa 86.766 K. Strugarji so izplačali leta 1912 24.300 K brezposelnih podpor, lani 28.390 K. Čevljarji so izplačali leta 1913 brezposelnim članom 40.274 K, za 17.384 K več kakor predlanskim. Tako so skrbeli delavci za svoje tovariše v bedi, a država, ki ima dispozicijski fond za sleparje, ki slepo razmetava za penzije neštetim ubogim ministrom-penzionistem, ni imela vinarja, da bi olajšala bedo tolikih delavskih družin.
Ze prej smo omenili, da so bili stavbiuski delavci vsled gospodarske krize prizadeti najhuje. Če ni imelo dela na tisoče in tisoče njenih članov, tedaj ni nič čudnega, da je padlo število organiziranih stavbinskih delavcev. Zveza je izgubila 4000 članov, kar ie pravzaprav v primeri s silno krizo v stavbni obrti prav nialo. Od 30.000 je padlo število članov na 26.000. Da pa ima zveza stavbinskih delavcev trden temelj, izpričuje njeno premoženje, ki ic naraslo lansko leto od 574.000 na 771.000 K. Upoštevati moramo pri tem to, da zveza stavbinskih delavcev ni dajala doslej brezposelne podpore in zato ni gospodarska kriza tako hudo prizadela njenih financ. Zveza pa pripravlja prav sedaj predloge za izplačevanje brezposelnih podpor in s teiii bo le pridobila. Prav težke izgube pa je iniela lansko leto unija prc-dilničarskih delavcev, število njenih članov jc padlo od 41.500 na 39.000. Tudi lesni delavci so izgubil 1000 članov. Vse to so pač stroke, v katerih je gospodarska kriza gospodarila naj-hujše. Nasproti tem izgubam pa zaznamenujejo druge organizacije lep in razveseljiv napredek. Kovinarji so pridobili čedno število novih članov; od 60.977 so poskočili na 62.698 članov. Železničarji so napredovali za 1300 članov, njihova organizacija šteje sedaj 56.800 članov. O napredku poročajo tudi organizacije krojačev, čevljarjev in usnjarskih dielavcev. Unija avstrijskih rudarjev konštatira, da je kljub vsemu nasprotujočemu delu separatistov, naraslo število njenih članov. In vse polno je še drugih organizacij. ki so kljub gospodarski krizi pridobile mnogo novih članov.
Avstrijsko delavstvo je torej lahko povsem zadovojjno z letnimi poročili strokovnih organizacij. Če jih ni uničila lanska kriza, tedaj jc njihov obstoj tako trden, da zro brez strahu v bodočnost. Najhujše je torej za nami. Kriza pojema. pričenja se zopet pohod navzgor. Ali po tem težkem letu ne sme pozabiti naše delavstvo, da je še na ^tisoče delavcev izven naših organizacij, da jc še na tisoče delavcev, ki verujejo nacionalističnim in verskim frazam. Naša naloga je. da pridobitno te. Na delo sodrugi, na delo za vašo in našo korist!	*
Politični pregled.
~ Hrvaško-slovenski državnozborski klub.
Dr. Šušteršič ie odložil načelstvo hrvaško-slo-venskega državnozborskega kluba. Novi načelnik kluba je dr. Korošec.
—	Parlamentarni položaj. Vladni listi pi-* šojo, da je nastopila resna parlamentarna kriza.
Če ne preneha obstrukcija v državnem zboru, tedaj je že pooblaščena vlada, da reši vse državne potrebščine brez parlamenta. Z Dunaja pa poročajo še sledeče: Predsedstvo Poljskega kola namerava od vlade odlončo zahtevati, da posreduje. Če se v petek pokaže, da ni upati na to, da se velike državne potrebščine parlamentarno rešijo, se zaključi v soboto, dne
14.	t. m., zasedanje. zbornice, ki je trajalo od julija 1911, in sc zbornica skliče šele jeseni, izključeno pa ni, da se državni zbor razpusti in razpišejo nove volitve.
— Dr. Šviha je odložil državnozborski mandat. Komisija zastopnikov vseh čeških strank je že pregledala material, na podlagi katerega so »Narodni listi« obdolžili Sviho vohunstva. Udeležniki komisije so po pregledu materiala prepričani, da niso obdolžitve brez podlage. Narodno socialna stranka je z ozirom na to prisilila Šviho, da je odložil državnozborski mandat. V ponedeljek je dobil dr. Sylvester žc tozadevno brzojavno obvestilo.
— Viljem I., knez albanski. V soboto ob dveh popoldne je prišel Viljem 1. s soprogo v Drač. Prebivlastvo ga je navdušeno pozdravljalo. Koliko časa bo trajalo navdušenje, to bo pokazala bodočnost. Glavno mesto nove države postane najbrže Skader.
— Pri volitvah za bolgarsko sobranje je zmagala vlada. Izid še ni natančno znan, vendar pa cenijo število mandatov, ki pripadajo vladni stranki na 132.
— Turčija In Srbija sta podpisali v ponedeljek mirovno pogodbo.
Iz domačih krajev.
— Delavci, le radi plačujte velike davke,
ki vam jih nalagajo klerikalci na živila, stanovanja in druge življenske potrebščine, saj vas v to veže hvaležnost, zakaj klerikalci so vam dali volilno pravico za deželni zbor in za občine. Tako pravi klerikalna »Naša moč«. Torej, delavec naj bo hvaležen za volilno pravico, po kateri ni dosegel prav ničesar, niti toliko, da bi imel kje svoje zastopnike, kaj še, da bi, recimo, klerikalni delavci smeli zastopati samostojno svoje interese, če bi prišli do zastopstva. Klerikalni velikaši so raje pobasali sami vse mandate in vganjajo po vseh zastopih sebično klerikalno politiko. Demokrat doktor Krek, n. pr., ki je v deželnem zboru izzval ustanovitev socialnega odseka že pred nekaj leti, sedaj na ta odsek niti več ne misli, pač pa mu roje po glavi druge muhe, ki nimajo z demokratizmom prav ničesar opraviti, pač pa z neodkritosrčnostjo do tistih načel, ki jih jc spočetka svoje agitacije kaj rad naglašal. Resnica je sicer, da so teh razmer delavci krivi sami, ker tako potrpežljivo prenašajo kruto klerikalno šibo, in vse nam kaže, da bo treba še mnogo, mnogo dela na polju izobrazbe, preden delovni sloji sploh odklonijo jerobstvo, ki je sramotno za vsakega človeka.
— Klerikalne «delavske» organizacije, ki
jih vodijo pri nas kakor tudi drugod povečini najhujŠi nasprotniki delavskih pravic, pravi klerikalci, zastopniki organizacije cerkve, ki pravi, da je delavstvo nižje bitje, ki se mora slepo pokoravati, ki nima pravice zahtevati za svoje delo plačilo, marveč mora pač ponižno prositi zanj, so prišli sedaj v dobi krize in delavskih bojev marsikje v pravo zagato. Tudi pri nas na Slovenskem sc jim ne godi bolje. Imeli smo pred kratkim vevško papirniško stavko, kjer so krščanski možje delavstvo naravnost zapeljali, da se je moralo končno vdati domala brezpogojno. Klerikalci so skušali ob tisti priliki kovati iz vevške stavke politični kapital in menda tudi materielni profit za klerikalce, a ne za delavstvo. Skoro enako je bilo ob tiskarski stavki. Krščanski socialni voditelji so pisali, da jih veseli. ker je iavno mnenje na strani delodajalcev (dasi to ni bilo res), in žele, da bi tiskarsko delavstvo v stavki propadlo s svojimi zahtevami. Šli so v tem primeru celo tako daleč, da so sami. načelniki krščansko socialnih podružnic, metali svoje delavstvo, ki so bili člani brez vsakega povoda na cesto. Najnovejše junaštvo, ki ga kažejo slovenski krščanski socialci je pa to, da so zadovoljni z deželnimi dokladami, ki jih je sklenil deželni zbor kranjski. Naravnost z veseljem pozdravljajo modrost klerikalnega deželnega odbora in Slovenske Ljudske Stranke, češ, da tako pametnih sklepov še ni napravila nobena zbornica na svetu, kakor kranjski deželni zbor. Nove doklade kranjske obremene v prvi vrsti delovne sloje, jim ogromno podraže življenje, deloma pa izmolzejo še bolj one siromake, ki jih .ie klerikalni kapitalistični »božji« red upropa-stil v bedo in demoralnost. Take sklepe deželnega zbora odobrava krščansko socialni list, ki pravi, da zastopa interese delavstva. To je skrajna nesramnost, zakaj delavstvo bo imelo velikansko škodo vsled uvedbe novih doklad, dobiček bodo pa imeli sloji (razen delavstva), ki jih hoče kranjski klerikalizem politiško izrabiti v svoje gospodovalne namene. Klerikalna stranica kranjska hoče razsipati z denarjem delovnih stanov, da bo s tem vzd; zevala svoj $tra-hovalni sistem v škodo delovr ih slojev. Čudimo se, kako je sploh mogoče, da slovenski delavec še prebavlja tako pičo, ki tako jasno, brez sramu zagovarja gospodarsko politiko delavskih
nasprotnikov. Razumen človek tega ne bi mogel. — A vse to smatrajo klerikalci za veliko junaštvo, ki so zanj sposobni le sami. — Za vse to mora priti maščevanje!
— Napoved na osebno dohodnino. Napo« vedbe za osebno dohodnino in za rentni davek, tako kakor naznanila delodajalcev za izplačane službene dohodke, je za davčno leto 1914 v zmislu novega zakona o osebni dohodnini vložiti v času od 15. marca do 15. aprila* pri pristojni davčni oblasti. (Davčna administracija in za okolico okrajno glavarstvo v Ljubljani.) Obvezen za osebno dohodnino je vsak, ki ima več kakor 1600 kron letnih do^ hodkov. Dolžnost za napoved pa ima le tisti, ki ima več kakor 2000 K dohodkov, izvzemši slučaj, če je bil za napoved pozvan. Kdor ima
čez 1600 kron dohodkov in ima poleg tega še- ^ dohodke, ki so podvrženi rentnemu davku, mo-, ra predložiti tudi napoved za rentni davek. Delodajalci, ki izplačujejo višje službene dohodke kakor 1600 kron, morajo predložiti tozadevno predpisane sezname. Za naznanilo in napoved so merodajni sprejeti odnosno izplačani dohodki leta 1913. Tozadevne tiskovine se dobe brezplačno pri davčni oblasti. Za davek obvezni ' : pa še niso dobili plačilni nalog za leto 191.3 pa prejšnje leto, imajo svojo napoved zn leto
1914	šele 14 dni po vročbi plačilnega naloga vložiti. Posebno pa opozarjamo na določbe člena II. novele za osebno dohodnino, glede olajšav pri davčni in kazenski amnestiji. Po teh so namreč za davek obvezni brez skrbi, da se jim za prejšnja leta nc bo ničesar zaračunavalo odnosno jih kaznovalo, če vlože za leto 1914 popolni resnici odgovarjajočo napoved.
— Zagoneten slučaj. Mnogo govore v. Ljubljani o nesreči, ki se je pripetila pretečeni torek služkinji g. profesorja K. Dekle, staro 18 let, je prišlo v torek zvečer domov. Krvavela jc iz u$t in iz spodnjega dela telesa, en prst na roki je bil ves črn. Doma ni hotela povedati, na kakšen način se je poškodovala. Enkrat je dejala, da je padla po stopnicah, drugič da je padla v kleti, ko je nesla premog, čez zaboj. Prihodnje jutro jc šla mati dekletova k gospodinji, pri kateri je služilo dekle, in ta je je rekla, nnj gre k zdravniku g. R. Stroške, da povrne gospodinja. Mati je šla k zdravniku, ki pa ni hotel iti k dekletu, dejal jc samo, da se mu smili dekle. Materi se je zdela ta izjava zelo čudna in premišljala je, kako da pride zdravnik do tega, da obžaluje njeno hčerko, kakor da bi vedel, na kakšen način je prišlo dekle do otiib nevarnih poškodb. Mati je šla potem k drju. Hoglerju, ki je takoj preiskal dekleta. Med preiskovanjem je napravil z roko proti staršem kretnjo, češ, izgubljeno je njeno življenje. Nato so prepeljali deldeta v bolnišnico, kjer so kon-štatiraii, da ima zlomljena rebra, najbrže vsled tega, ker je nekdo hodil po dekletu in da ima maternico močno ranjeno. Prst, ki je bil ves črn, je bil priprt. Dekle tudi v bolnišnici ni hotelo povedati, od kje ima težke poškodbe. Oče dekletov jc dobil v.pondeljek vabilo od policije, naj pride dekle v torek 10. marca na policijo. Dekle pa je tako močno poškodovano, da pričakujejo njeni starši vsak trenotek smrt. Torej cel teden traja, preden se zgane naša slavna policija. Vsa zadeva je tako skrivnostna, da moramo zahtevati v interesu prizadetih najob-širnejše pojasnilo.
— Družinski večer »Prijateljev prirode« bo v soboto dne 14. t. m. v hotelu »Ilirija«. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 50 vin. za osebo.
Za neprisiljeno in raznovrstno zabavo bo skrbel odbor.
— Konsumnemu društvu za Ljubljauo In okolico je v mesecu februarju pristopilo 59 novih Članov. Lepo naprednje res naSa zadružna
organizacija! Le tako dalje. Pristopnina 1 K — delež 30 K, ki Se vplača lahko v obrokih.
— Družinski kruh »Konsunmega društva za Ljubljano in okolico« je splošno priljubljen.
Kljub neznosni draginji moke je cena hleba, ki tehta 1 kg 75 dkg 56 h. Dobiva se v vseh filialah društva.
— Glasbena Matica bo na svojem prihodnjem koncertu izvajala najnovejšo slovensko skladbo P. Hugolina Sattnerja »Oljki«.
— Slov. pevsko društvo »Liukljanski Zvon« priredi v sredo, dne 18. marca t. 1. v Mestnem domu velik ljudski koncert. Spored obsega solo-speve, klavirske točke, večje in manjše mešane zbore iz najnovejše slov. glasbene literature. Društvo hoče z nizko vstopnino omogočiti vstop zlasti manj premožnim slojem.
— Mestna zastavljalnica v Ljubljani naznanja, da se vrši tamesečna dražba v meseca januarju 1913 zastavljenih dragocenosti (zlatnine ,srebrnine in draguljev) in v mesecu marcu 19,13 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev in koles itd.) v četrtek dne 12. t. m. od 8. do 12. dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2.
— Občno konsumno društvo v Idriji je
zopet deuunciral z anonimnim pismom nek prijatelj iz Podgor, ki ga dobro poznamo. Prav!, da prodajamo v ondotni filijalki nečlanom. Mož je bil in ostane denuciant pri vseh svojili časteh, ki se jih zaveda. Mi pa bomo odslej delali po geslu zob za zob brez pardona proti onim, ki povzročajo delavstvu škodo, pa naj bo to Peter ali Pavel, saj denunciantov se je treba otresti najprej.
— Iz Orehka pri Postojni nam pišejo: Naš »dušni pastir« je imel zadnje štiri nedelje predpustne pridige, ki bi bile na mestu v najbolj zloglasnih beznicah med pijanimi šnopsarji. .Vsebino njegovih govorov ne moremo poročati, ker so bili tako pohujšljivi, da ni v vsej Avstriji tako brezverskega lista, ki bi si upal poročati o njih. Za spreobrnitev grešnikov je poskrbel na pepelnično sredo s tem, da je rafti! pri pepelenju namesto pepela zdrobljeno oglje in z njim namazal dekleta tako, da so šle iz cerkve črne kakor zamorke. Za poučevanje vefonauka v šoli ima posebno metodo in izbira si snovi, o katerih ne ve katekizem ničesar. Otrokom pripoveduje, kako hodijo ponoči fantje klicat dekleta in jim prav živo naslika vsako posamezno dejanje od prvega začetka, ko fant •potrka na polkence pa do nezakonskega poroda. Otroke kaznuje pa naravnost na nečloveški način. Zlasti rad kaznuje one otroke, katerih starši mu ne pošljejo pravočasno kolin. Ta učitelj in oznanjevalec ljubezni do bližnika, kaznuje uboge otroke takole: Otroku vtakne v usta kazalca desne in leve roke. Z umazanimi, orjaškimi kazalci vleče potem narazen lice in tlači čeljusti gor in dol. Ce se pri tem otrokova usta natrgajo, to^gospoda ne moti. Nekemu dečku iz Hruševja, Žaklov fant je bil to, je pri tem svetem opravilu tako nategnil usta, da so se potrgale dečku v sklepih kite. Deček je umrl čez tri dni po tem svetem opravilu. Spoštovanje do staršev uči otroke tudi na prav poseben način. Pripoveduje, kako da izgleda oče, kadar je pijan, kako čika tobak in pljuje po tleh in po sebi, kako so njegove ustnice zapeljive za otročki poljub, kadar se mu posuši čik, ali če kadi pipo. Za danes naj bo dovolj o tem »dušnem pastirju«, drugič kaj več. Vprašamo le, kaj da pravijo k temu početju višje šolske oblasti, kaj sanitetna oblast in politična? Kaj sme tak pop počenjati z našimi otroci, kar se mu zljubi? Ali se vzgaja na tak način mladina po božjih in Cerkvenih postavah? Ali je dovoljeno katoliškemu duhovniku prav vse, četudi smo na Kranjskem? Kako zbuja ta človek samospoštovanje deklic, za to naj navedemo le en primer. Deklicam pravi namreč: »Vi ste male svinje, doma so pa ta večje!« Ali je šola prostor za kvantanje? Da ne bo kdo mislil, da obrekuje-hio, naj omenimo, kar je rekel tukajšnji učitelj, ftlaga duša. Pri orgijah se je zjokal in rekel: »Ubogi moji otročiči, vse Vas bo pohujšaM« Bolj razsodni starši so storili edino prav —' frtrok ne pošiljajo k veronauku. Poživljamo vse merodajne oblasti, da napravijo konec temu peza slišanemu početju našega župnika.
1	— Nesreča na progi kamniške železnice.
iV pondeljek popoldne je povozil vlak, ki odhaja ob pol dveh iz Kamnika, kmeta, ki je peljal čez tir. Voz je razbit, kmet je težko ranjen. Nesreča se je pripetila kmetu za postajo Kamnik.
— .lesenicc-Sava-Koroška Bela. V nedeljo
15.	t. m. popold. ob pol 3. bo javen ljudski shod j. dnevnim redom: 1. Kranjski deželni zbor — volilna reforma. — novi davki. 2. Zenske pravice. Shod bo na Savi pri Jelenu Poročevalec fcodrug Etbin Kristan iz Ljubljane. — Agitirajte Za obilno udeležbo. Nihče naj ne manjka na tem pomembnem shodu!	_____
.•	— Iz Tržiča. Delavsko gibanje se pri nas
zelo lepo razvija. Zlasti napredujemo na zadružnem polju, čim bolj rastemo tem huje nas fkušajo nasprotniki blatiti. Med nasprotniki paše konsumske prodajalne je neki VVinter, ki ga je svoj čas »Občno kons. društvo v Idriji« fearadi več nedostatkov odslovilo. To Cloveče pi moralo biti lepo tiho, ker ima preveč masla pa glavi, da bi smelo in moglo hoditi na solnce. JZanimivo je pač, kakšni ljudje da blatijo delav-Iko organizacijo. — Naša konsumska prodajalna se kmalu preseli v lepe prostore, se po-]veča ter uredi tako. da bo vsčm zahtevam mogoče zadovoljiti. Tudi delavske organizacije pojdejo V svoje prostore, kjer si urede čitalnico, Knjižnico itd. Ne porajtajmo na zlobna obrekovanja, naj lajajo, mi gremo dalje za uspehi...
Za resnico.
Roman.	_	v
Spisal J o Ž e f L a i c h t e t:	,	j
(Dalje.)
Pogledal je znova pismo, čital zopet nekatere odstavke. Videl je. da je bilo pisano rtsmo s tresočo, bolno roko, slutil je napor, ka-ierega je zahtevalo — telesni in duševni na- i lor; če je pomislil, v kakih okolnostih je Ka-drika zliiala v celoto svoje misli, s kakim premagovanjem je ovladavala in zatiravala svoja cuvstva. in baš tisto samoljubnost. t. S. ljubezen .lo življenja, katero je tu videl v neki smeri fctotako potlačeno in upognjeno, kakor se mu je v drugi smeri urivala v ospredje.
Prcšiujalji ga je misel, kakor da je našel odprl zaprašeno knjigo verzov, katera ga je f davnih, rriinolih letih mladosti povznašala in jolažila. katero pa je potem v treznejši dobi unelo in ošabno vrgel v kot. Sedaj je knjigo idprl, nekdanji vtisi so se obudili, tisti skoro mivni vtiski — pogled se mu je poglobil.
V	tem edinem hipu ko se je njegov pogled Joglobil, je prišla k njemu v sobo svetla, žarna vitost. To ni bila Katinka, to sploh ni bila telesna stvar, pravzaprav torej ni bila niti stvar, toda to je bila svetloba in zarja, nekaj krasnega ii jasnega kar je Hanušu tudi časih kazalo pot c grudne zemlje, kar ga je nekdaj pred leti dvi-ralo — v časih, ko je bilo njegovo srce bolj Sostopno vtiskom in poletom. Spominjal se je lijaškiti let, katera je preživel v Gradcu pri go-l)ei Součkovi, onih blaženih let, ko je bilo vse Srugače; I v srcu i v glavi — i tam doma! i Zamahnil je z roko in zopet trezno pre-idarjal, ali mu je Katinka res s svojim pismom lotela skrivaj očitati, ali se hotela dvigniti nad jjega, kakšen namen je sploh imela. Toda pokal je že bolj mehak in sploh mirnejše jo je potril. Tudi si je stvar razjasnjeval tako, da k je Katinka pokazala dosti naivno in otroško,
— Pred 39 leti umoril svojega brata. Pretečeni teden je aretirala ljubljanska policija leta 1849. rojenega Martina Roglja iz Trebnjega. Martin Rogelj je bil umoril leta 1875. svojega brata Jožefa zato, da je on dobil doma posestvo. Umoru niso precej dolgo prišli na sled. Ko pa so obdolžili Martina, da je ubil svojega brata, je nenadoma izginil z doma. Vsi so mislili da je pobegnil v Ameriko. On pa je odšel na Koroško, kjer je bil tri leta, potem je bil pa ves čas na Kranjskem. Od leta 1896. je bil v Ljubljani, skoraj ves čas pri neki mesarici na Karlovški cesti. Posrečilo se mu je bilo, da je dobil delavsko knjižico na ime Jožef Grebenc in s to knjižico je iskal dela doslej. Lansko leto je pa Rogelj zbolel in v ljubljanski bolnici so prišli na to, da Grebenc ni njegovo pravo ime.
— Medveda je ustrelila 6. marca gospa Olga Rudcžcva na Veliki gori na Dolenjskem. Medved tehta 95 kilogramov.
— Kinematograf »Ideal«. V sredo 11. in v četrtek 12. t. m. ima kinematograf Ideal sledeči popoldanski spored: Na Simplonu. (Prekrasno koloriran naraven posnetek.) Umetniška četa Crouzet. (Variete.) Sadjereja v Washingtonu. (Naraven posnetek.) Moric Pepelka. (Komično.) Žurnal Patlie. (Najnovejše, šport, moda.) Stari spomini. (Drama.) Prostor je v najmanjši koči. (Prckr. veseloigra v dveh dejanjih. Igrata Gi-getta in Rodolfi.) Večerni spored obsega razen nekaterih točk iz popoldanskega sporeda: Moderni plesovi. (Plešeta Estra in Helena iz dunajskega tabarina.) Vrabec. (Zanimiva cirkuška drama v 4 dejanjih po slovitem Ovnovem arti-stovskem romanu »Le Triquet«. Boljše nego »4 vragi«.) Park vzdihljajev. (Prekrasna veseloigra. Velikanski smeh.)
— Hrastnik. Konsumno društvo rudarjev v Hrastniku je sklicalo na 8. t. m. redni občni zbor. Udeležba je bila prav povoljna. Načelnik s Karl Malovrh je poročal o računih za leto 1913. Pokazal je na lep napredek. Sodrug Anton Kuhar je v imenu nadzorstva sporočil, da so vsi računi v redu. K tej točki ie govoril obširno sodrug Anton Kristan iz Ljubljane. Odveza načelstvu kakor tudi odobritev računov ie bila soglasna. Pri volitvah je bil v načelstvo zopet izvoljen s. Jazbec, v nadzorstvo zopet sodrug Kuhar in ss. Bastič in Brivšek. Na novo pa sodrug Gec za steklarje. Na zborovanju so se pojavili nekateri hujskači, ki so hoteli delati zgago. Sodrug Malovrh jim je povedal, kar jim ie šlo. Nato je pri zadnji točki govoril sodr. Anton Kristan o važnosti organizacije konsumentov. Obširno je obrazložil njen zmisel in pomen. Spominjal se je tudi teženj žena. ki v teh dneh manifestirajo za svojo državljansko enakopravnost. Navzoče hrastniške žene je poživljal na skupno delo z možmi za povzdig gospodarske organizacije delovnega ljudstva. — V nedeljo 15. t. in. popoldne bo člansko zborovanje za konsu-mcnte-steklarje v gostilni g. Dernovska v steklarni. Poročal bo s. Malovrh.	J,
— Dramatično društvo v Mariboru uprizori 22. marca »Ouo vadiš?« Začetek ob pol osmih zvečer. Predprodaja vstopnic pri trgovcu Weixlu. Glavni trg 22. Vstopnice naročijo oni. ki stanujejo izven Maribora, tudi lehko pismeno, pa morajo hkratu z naročilom vposlMi denar.
— Rudarji in kmetje. (Dopis iz Črne.) V noči od 2. na 3. marca se je vračal posestnik Stamic z Ludrančcvega vrha domu. Prej je popival in se zabaval v gostilni pri Matevžu, kakor je to pač navada naših kmetov. Blizu polnoči se je vračal seveda močno okajen, domu. Lansko leto so izkopali nad pokopališčem, da se poveča, štiri jame. V temi je zašel Stamic v eno teh jam, globoko nad 2 metra in napolnjeno do polovice z vodo. Padel je na glavo, izkopati iz jame se pa ni mogel. V tem položaju, do kolen v blatu. yes spodnji del života v vodi, moker čez in čez, je čakal približno 5 ur na rešitev. Zjutraj so šli rudarji na delo in so slišali obupne klice na pomoč. Slutili so nesrečo iti kar najhitreje so hiteli na pomoč. V jami so našli že napol zvnrzlega posestnika, ki se je inoč-
da je pojmila vso to brezpomembno zadevo preveč resno, preveč tragično — to neumnost, katero ni štel nji v zlo, ampak nekomu drugemu In potem, da je sploh pojmila vse preveč važno:
I svoja čuvstva, katera nazivlje ljubezen, in i njegova čuvstva. Nekako prizanesljivo je sedaj sodil, da je Katinka še nazaduje hotela olajšati svoje srce v ti smeri, še nazadnje spomniti sebe in njega preteklih časov in postaviti sebe mu v ospredje. In posili se je smehljal naukom, ki mu jih je dajala o zakonu, svetom njenim in željam, s katerimi ga je spremljala v njegovo bodoče življenje. Zasmejal se je Carlylu, katerega mu je omenjala, in si dejal v duhu, da je ta Carlyl imel čisto prav, če je hotel biti doma gospodar: »Zastonj revolta! Mož je močnejši in ostane močnejši že zato, ker je prostejši nego žena.«
Toda uaglo se je zamračil. Od Katinke je v mislih prešel na Soumarja. Zadivjala je v njem jeza, naenkrat je v njegovih očeh zadobilo vse resnejši in večji pomen. Malodušcn je skoro postal.
In "ko je pozneje šel obiskat svojo nevesto, je medpotoma vedno misli na Katinko. Na tem potu se je baš spominjal njenega pogreba, nje zadnje poti, na kateri jo je spremljal pred tednom na Olšane. Tako čudno, posebno, tako nenadno je bilo to, da je .smatrala za.potrebno,, z njitn še po smrti izpregovoriti. »Ekstrem-! nost!« Toda vstrašil se je celo izraza, ki ga je! rabil. In iz teh ulic ga je nekaj gnalo na Olšane, .nekaj ga je sililo in vleklo k njenemu grobu — tja, tja razgovorit se z njo..
»Nezmisel!« se je uprl z vso silo.
A vendar ni mogel precej vstopiti v hišo. Skočil je v tramvaj, peljal se nekam na konec Vinogradov, hodil uro po zraku ter se potem šele vrnil in vstopil.
Bil je pa raztresen, odgovarjal je zmedeno Otilčinim vprašanjem, često sploh ni vedel, kaj in na kaj odgovoriti.
»No, kaj pa je danes?« je silila Otilka vanj.
no razveselil rešitve. Ne da bi komu kaj očitali, moramo omeniti, da naši kmetje ne marajo rudarjev. To sovraštvo so povzročili naši fanatični klerikalci, ker so seveda rudarji drugačnega političnega prepričanja kakor kmetje. Pa ravno ti prokleti rdečkarji so rešili kmeta gotove smrti. Pri tej priliki pa naj omenimo drug dogodek, da pokažemo, kdo bolje razumeva ljubezen do bližnika, ali ti brezverski rdečkarji, ali od klerikalcev nahujskani kmetje. Letos v januarju je padel rudar Petrič tako nesrečno na cesti, da ni mogel vstati. Po cesti se je pripeljal kmet s soprogo. Petrič je prosil kmeta, naj ga vzame na voz in pelje domu. Ali tega ni storil kmet, temveč je nesramno oštel Petriča in dejal: »Saj je samo knap!« In odpeljal se je v svesti, da je storil dobro delo.
— Nabrežina. V torek popoldne je prišlo v županovi delavnici do stavke. Vzrok temu so dejstva, ki jih ne morejo utajevati ne narodnjaki pa tudi ne Janez. Zaman nam pripovedujejo narodnjaki, da se bojujejo za svojo eksistenco in da je NDO. zaščitnica slovenskega delavstva. Lepa čast za tako organizacijo, katera trdi eno, dejansko pa izvršuje drugo. Saj se ne bi niti menili o nji, če bi natn ne škodovala; razvijati pa bi se ne mogla, če bi je ne podpirali gospodarji tako krepko. Ker jo podpirajo in pospešujejo, je najzgovornejši dokaz, da jim je orožje v boju proti zavednemu delavstvu. K temu pribijemo samo eno: Dokler ni bilo v Caharijevi delavnici narodnjakov, je gospodar upošteval želje delavcev, če šo izražali svoje nezadovoljstvo. Kakor hitro pa je dobil narodnjake v delavnico, sc je iznebil sitnih socialah demokratov in počel delati cene z narodnjaki. Seveda je pri tem dosti prihranil. Plačal je za kos, kolikor je hotel sam, ker šo se narodnjaki, zavedajoč se, zakaj da so v delavnici, zadovoljili z vsako ceno. Prav nič ne bi imeli proti temu, če bi sc bilo pri tem le njim slabo godilo. Toda tudi na nas se je pritisnilo, in kadarkoli smo izražali svoje nezadovoljstvo, nam je ponuja! podjetnik delavske bukve. Sai smo tudi mi Slovenci, pa zakaj se dela z nami tako? Ker ne prodajalno svojih značajev in ker zahtevamo dostojno mezdo, medtem ko so Slovenci v N. D. O. le sredstvo do cilja onim, ki jih rabijo; torej Slovenci, ki ne smejo zahtevati, Slovenci brez lastne volje. Ti lakaji so nam v delavnici danes že toliko pokvarili. da v tej delavnici ni več moč delati. Vprašamo, kje ie sedaj ona organizacija, ki se rada imenuje »zaščitnica« slovenskega delavstva in zakaj ne ukrene ničesar proti temu izkoriščanju? Kaj še ukrenila bi naj kaj, saj to ni njeno načelo! Njeno načelo je in ostane, škodovati vsemu delavstvu. S tako umazano organizacijo se nezavedneži še celo bahajo, ne vidijo pa, kako je naperjena proti njim in kako zastopa nasprotno to, česar so oni potrebni. Poleg tega, da nas spravljajo v nevarnost za obstoj, se še drznejo hujskati ter venomer izzivati. Zaman smo upali, da bodo Vendar enkrat spoznali sami svojo neumnost in nehali s svojim početjem. Dejstva nam kažejo, da store člani NDO. zares vse, kar jim ona ukaže, njo pa že dobro poznamo; torej če smo o nji karkoli govorili, je bila vedno sveta resnica. Korak, ki smo ga storili v torek, je najzgovornejši dokaz našega ogorčenja in danes je le še odvisno od g. Caharije, kakšna bo njegova delavnica prihodnjič. Mi smo storili s tem le svojo dolžnost; sedaj pa naj napravi on, kar se mu zljubi. So-drugi, ogibajte se Caharijeve delavnice, zlasti pa njegovih filialk.
— »Soči« v album! »Soča« od 5. marcaje prinesla poročilo o pogrebu sodr. Ernsta Še-beste, strojevodje na državnem kolodvoru v Gorici. Nerazumljivo nam je, da »Soča« uiti umrlih ne pusti pri miru. Ali je morda s. Sebesta nalašč zato umrl, da so lehko demonstrirali Nemci proti Slovencem? Ali je umrl morda zato, da je nosilo lehko »Pevsko društvo« pri pogrebu svojo zastavo po mestu in jezilo Slovence pri »Soči«? Torej je, sodeč po pisanju »Soče«, s. Sebesta umrl iz edinega vzroka, da s svojo smrtjo viezi Slovence pri »Soči«. Ce ni-
»Kaj tako zamišljen, tako čuden? Kaj sc je zgodilo?«
XI.
Štirinajst dni potem je bila poroka. Vrsta kočij je čakala pred hišo, v katere prvem nadstropji so se zbirali gostje.	.
Otilka, zavita v pajčolan, je bila videti resna, skoro žalostna. Gostje so govorili potihoma, pod vplivom slavnostnega trcnotka. Vstopil je drug z družico, za hip se je vse razvnelo, pa brž je zopet zavladala tišina. Dva gosta sta se v postranski sobi, katere duri so bile odprte do kraja, neslišno izprchajala po preprogi.
Oživili so sc zopet, ko je prišel Hanus v fraku, s klakom pod pazduho in z velikim šopkom lilij in orhedej. Hkratu s Hanušem je vstopil
i	njegov oče, postavn mož, pa malo upognjena oseba. Oblečen je bil v dolgo, črno kmečko suknjo. Negotovo, v zadregi se je oziral. Izraz na obličju je bil strog.
Otilka je stopila naprej, stavite!j je prihitel in gospa Hruba.
K Hanušu so začeli stopati svatje, stavitelj ga je predstavljal. Hanuš se je malomarno in brez zadrege seznanjal. Nato je stresel Ivanu roko, kateri sc je tudi baš prikazal v črni obleki.
Končno se je bilo treba odpraviti v cerkev, in tu je gospa Hruba objela in poljubila Otilko. Otilka se je hotela nasmehniti, pa curkoma so se ji vlile solze iz oči. Nato je stavitelj zagodrnjal nekoliko besed, poljubil zaročenca in se timaknil k Hanušovemu očetu. Ta je iz-pregovoril kratek govor, ki se ga je bil naučil, na pamet.
»Podeljujem Tebi, sin in Vam, deviška nevesta, svoj blagoslov,« je začel. Potem se je obrnil k Hanušu: »Ti se sicer nisi ravnal po volji očeta, a zato danes nimaš več se zagovarjati pred menoj, ampak pred tern. katerega služabnik bi bil moral postati. Blagoslavljam te torej v molitvi, naj Bog umiri svoj razsrjeni* pogled. Vsak čas hvali Boga in ga prosi, naj
mate za list drugih važnejših poroči! in ga mo« rate polniti s tako neokusnimi poročili, potem ste res pomilovanja vredni. Ako vam ni všeč, da nosi »Pevsko društvo železničarjev« svojo zastavo po mestu pri pogrebu svojega predsednika, tedaj kažete s tem le svojo ozkosrčno stališče, da nima pravice do življenja v Gorici drugi, kakor oni, ki ne prisega brezpogojno na rdečo-modro-belo zastavo. Boljše bi bilo, da se zanimate za stvari, ki so koristne za vse ljudstvo v Gorici in s tem bi pridobil tudi vaš list na ugledu pri tujcih. Ker pa prinašate tako neumestne napade in žalite ljudi, ki so primorani, da žive v Gorici, pa tujci v resnici mislijo, da žive v centralni Afriki ne pa med kulturnim narodom. »Soča« priznava, da je bil s. Sebesta miren človek in prav vslcd tega si je pridobil ugled pri vseh uslužbencih, pa ne samo pri Nemcih, kakor bi dopovedala rada »Soča«. Ce bi bil pogreb na nedeljo, ko je mnogo več uslužbencev prostih, bi bila udeležba vse večja in' to bi bil dokaz, da so ga spoštovali vsi, a ne le nemški uslužbenci. Glede zastave pa pripomnimo sledeče: Bodite takšni, kakor sc spodobi omikanemu človeku; oni, ki so povzročili poročilo v » Soči«, naj si nabavijo tudi rdeče zastavo, ker bi jim dobro pristojala, delavci so kakor mi; in tretjič, spoštujte svojega bliž njika bolj kakor sebe, da bodo tudi vas drug' spoštovali. Tako bo vse v najlepšem redu ir. tujci vas bodo cenili kot omikane ljudi, mrtve pa pustite, naj počivajo.
— Sodrug z Goriškega nam piše: Slučajno sem dobil v roke okrožnico »Narodnega odbora združenih Slovencev v Gorici«. V okrožnici prosijo denarne pomoči za svojo organizacijo, da bi imela na razpolago primerna sredstva ob času občinskih volitev v Gorici. Zato se seveda obračajo do denarnih zavodov. Smešno se mi zdi. da imajo prvaki it la Fon in drugi za norca Slovence v Gorici s frazami, kakršne so že stokrat pregrevali po listih. Ubogi Slovenci, ki morate požirati tako hrano! Tolikokrat smo socialisti dokazovali po naših listih in shodih, kako da bi se otresli goriški Slovenci spon. ki jih ovirajo v razvoju. Ali se ne spominjate več zadnjih državnozborskih volitev, ko so prišli slovenski kandidatje v ožjo volitev? In to je bil uspeh splošne iti enake volilne pravice! Zakaj sc ne borite z nami za splošno in enako volilno pravico s proporčnitn sistemom za vse zastope? Znebite se kurije veleposestnikov, zaženite med staro šaro vse privilegije in brez prošenj boste dobili zastopstvo v vseh korporacijah. Zakaj se dalje ne borite z nami za narodno avtonomijo, zakaj se krčevito držite mej kronovin? Samo narodna avtonomija bo izpre-menila Slovence v svoboden narod!
— Goriški klerikalci so tudi jako zadovoljni z davčno reformo na Kranjskem. Bratci mi. smo vsi — enaki. Tako piše »Cas«. Lepi časi se obetajo goriškemu delavstvu!
— Podružnica »Ljudskega odra« v Sv. Križu sklicuje v nedeljo, dne 15i t. m. ob .1. popoldne tretji redni občni zbor z dnevnim redom: Tajniško in blagajniško poročilo, poročilo revizorjev in izvolitev novega odbora. Občni zbor bo v društvenih prostorih.
Vaši čevlji kričijo — po izborni
Erdal
vodi tvoja pota, in da bi vse tvoje dejanje in nehanje bilo v njem. Boljše je dobro ime nego draga mazila, in dan smrti boljši nego dan rojstva. Zato vse dni svojega življenja misli na Boga!«
Hanuš je med tem govorom' gledal pusto v tla. Slutil je nekaj tacega, slutil je, da bo oče
v tem hipu začel pretresati tiste zadeve, m da
bo prišlo v tem hipu ono kolosalno. formalno odpuščanje. In vendar, ko je izpregovoril oče. ko je začel omenjati starih časov, ga je popadla jeza. Govor se mu je zdel neskončno dolg, rad bi bil že povzdignil svoj pogled, oddahnil se, ozrl, pa oče je še govoril, ko je vse molčalo. »Čemu ta pridiga? In človek mora biti žrtev komedije, vseh komedij tu... in... človek naj stoji kakor na sramotnem odru ...?«
»In vi, deviška nevesta, bodite kakor Marija, katera si je izvolila boljši del, in tudi Vi hvalite Boga in ga prosite, naj vodi vaša pota, in vse vaše dejanje in nehanje naj bo v njem.«
Potem pa še nekaj in še nekaj, dokler Hanuš ni naenkrat začul neke besede, ki mu >e utešila mahoma vse zlobne misli. Njegovo notranjost je prešinil val ogrevajoče toplote. Lul je, kako oče omenja matere, katera doma, v, cerkvi, moli danes za srečno m bogaboječe življenje svojega sina.
Toda v Hanušu je sama beseda, imenujoča mater, izžvala nekak ginlJiv odmev, zbudila inu je spomin in misli na njo, katera je tam doma v rojstnem mestu od rana do večera delala naporno, vzgajala svojo deco. skrbela za njo, ne da bi zahtevala zase kakih osebnih radosti niti kakih žrtev od otrok. V tem lupu se je v njegovi notranjosti oglasilo gorko cuvstvo ljubezninasproti hladnosti, ki jo je čutil napran? očetu in ki je vela iz očeta in iz vse te skupine toliko slavnostno napravljenih ljudi, v tem, ko ona, ki mu je nekdaj dala življenje, sedi v za-tišji’ rodne, mračne sobice misleč in moleč, v, tem ko je ona tako daleč in ga ne more niti videti.
ponaredbe
Vabilo na naročbo.
Naročnina.
Za avstro-ogrske Celo leto • . • • •
pol leta...............
Setrt leta ...........
mesečno................
kraj e:1 K 10.40 » 5.20 » 2.60 * —.90
Za Nemčijo:
Celo leto...........K	12.—< x
pol leta.............»	6.—
četrt leta	.....	»	3.—
za Ameriko	letna	...»	14.—
polletna................»7.—
Posamezna številka 10 vinarjev.
Vse čitatelje vabimo, cla se naroče na >Zarjo« in pošljejo naročnino. Naročnina se pošilja pod naslovom Upravnlštvo »Zarje« v Ljubljani.
Obrekovalcem.
V T r s t u, 9. marca 1914.
Ljubljanski »Dan« se zanima tudi za razmere osobja tržaških Delavskih konsumnih zadrug. V tem listu smo čitali pred kratkim tozadevno dokaj smešno in zveriženo notico, katere glavni namen je takoj na prvi pogled jasen in očiten. Narodnjaškim dopisnikom je obrekovanje od nekdaj poglavitno načelo, pa naj bo naperjeno proti tej ali oni delavski ustanovi.^ Le da se doseže davni namen nekaterih tržaškili epigonov, ki si od nekdaj domišljujejo, da je s samim obrekovanjem in podtikovanjem mogoče ustaviti nepreprečljivi razredni razvoj delavstva.
Dokazati, da so trditve tržaških dopisnikov »Dneva« neresnične, nam ne dela težav. Kar se tiče plač naj takoj povemo, da uživa osobje tržaških zadrug najvišje mezde in da je sploh službeno razmerje osobja v vsakem oziru popolnoma urejeno. Plačilne razmere josobja so natančno določene, ni res torej, da Vodstvo ni hotelo urediti službene in plačilne pogoje uslužbencev. Začetna plača I. poslovodje znaša tedensko 36 K z dveletnim napredovanjem po 2 K do najvišjega zneska 50 K. Začetna plača II. poslovodje znaša 26 K z dveletnim napredovanjem po 2 K do končne plače 36 K. Pomožni pomočniki, in teh je prav malo, pa imajo začetne plače 23 K in sicer le do prestopa v kategorijo II. poslovodje. Prodajalke imajo tedenske začetne plače 16 K z dveletnim napredovanjem po 2 K do končne plače 26 K. Težaki, ki dobivajo v Trstu povsod po 28 K ha teden, imajo pri zadrugah od 32 do 34 K tedenske plače. Vozniki, ki dobivajo drugod od 24 do 28 K na teden, imajo pri zadrugah od 32 do 36 K tedenske plače. Leta 1903. se je tudi določilo, da ima vsak uslužbenec pravico do 12 dnevnega dopusta na leto. Delo uslužbenca pa traja dnevno po 9 ur. Uslužbenci Delavskih zarirug ne plačujejo sami nobenega prispevka bolniški blagajni, ne osebnega davka itd. temveč plačuje vse zadruga sama. V Slučaju bolezni pa dobivajo tudi za dobo 6 tednov polno plačo.
Tržaške delavske zadruge plačujejo višje imezde od vseh drugih tukajšnjih zadrug in privatnih podjetij. Poleg dunajskih imajo tržaške zadruge od vseh drugih v Avstriji najvišji izdatek na mezdah. Tržaške zadruge označujejo V prometu na izdatkih za mezde 8% svoto; medtem ko označujejo graške- zadruge 5Mj% svoto, nižjeavstrijske zadruge 4,68V£% in krauj ske zadruge pa 5-10Mž% izdatek za mezde. Mislimo, da zadostujejo za enkrat te številke.
Izmišljeno in smešno je sumničenje dopisnika, da se ne ravna enako obzirno z oso-bjem enega ali druzega naroda. Razlike med enim ali drugim uslužbencem ni, in z vsem se iravna enako. Pravice enega so tudi pravice jdruzega in le narodnjaška zlobnost vidi razlike tam, kjer jih ni.
I w Tudi ni res, da ne bi imelo osobje določenih službenih pogojev. Z zvezo organiziranega oso-(bja se je že zdavnaj sklenila pogodba glede mezd. In le tozadevna pogodba dunajskih za-drug določa, z nekaterimi varijacijami na višjo in mzjo mezdo, enake ugodne službene pogoje, kakor ona tržaških zadrug.
; Mnogo besed pa ne zasluži enako izmišlje-jna trditev, da namreč sili vodstvo uslužbence y naša društva. Stanovska organizacija tega osobja sama zahteva, da mora biti isto organizirano v organizaciji, ki se poteguje za gospodarske interese dotične kategorije. In Delavske zadruge kot delavska ustanova se gotovo ne morejo zoperstavljati zahtevi, da naj bo sobje združeno v svoji stanovski organizaciji, ihče pa zato ne zahteva, da ne sme imeti osoje Delavskih zadrug katerosibodi drugo po-itično mišljenje. Nasprotne trditve v tem oziru ajodločneje zavračamo. Vodstvo je bilo vedno lede na politično mišljenje osobja popolnoma nepristransko.
Ali kakor pri vsakem drugem podjetju, tako mora tudi pri Delavskih zadrugah veljati načelo, da je disciplina pogoj uspevanja pod-etja. Tisti, ki imajo navado metati nadzorni-(om, da se izrazimo kakor v oinenjeuem Uo-)isu, »ključe v obraz«, ne morejo zahtevati, ia bi se jih zato morda še nagradilo. Tudi ne nore dajati nihče posebne prednosti onim, ki majo navado praznovati poleg nedelje še pon-deljek in morda še kak drug dan v tednu. Toliko kar se tiče inspiratorjev omenjenega dopisa.
1» koncem konca, kaj ostane še resničnega jna omenjenem dopisu? Da je laž za nekatere (narodnjaške liste načelo in da je za gotove (tržaške veljake obrekovanje začetek in konec {strankinega dejanja in nehanja.
Socialni in strokovni pregled.
+ Mesečni shod ljubljanskih mizarjev bo v
nedeljo, dne 15. marca točno ob 9. dopoldne v Eostilni pri »Levu« na Marije Terezije cesti. Dnevni red: Mesečna poročila, volitev delegata za zvezni zbor, raznoterosti.
* Mesečni shod podružnice pivovarniških delavcev v Ljubljani. V torek dne 3. marca 1.1. se je vršil v Sp. Šiški v gostilni Reiningliaus številno obiskan mesečni shod naše podružnice. Blagajnik s. Janda je podal mesečno poročilo,^ ki izkazuje lep napredek naše podružnice. Število članov stalno narašča, kar dokazuje, da si je organizacija pridobila stalna tla v pivovarni. S. Trausner je kot tajnik pivovarniške org. južnih pokrajin s sedežem v Gradcu, poročal o razvoju privovarniške org. ter nje naloge z ozirom na velikanski tehnični napredek v pivovarniških podjetjih. Do 1. 1890. ni bilo še akcijskih družb v današnjem pomenu besede. Ko je pa leta 1890. izbruhnil v Hamburgu veliki bojkot, so posestniki pivovarn začutili, da bo do morali svoje interese bolje zavarovati, in od takrat datirajo prvi začetki akcijskili družb pivovarniške stroke. Prvo delo teli družb je od-1 kupovanje malih pivovaren. Ko je 1. 1908. izbruhnil bojkot proti pivu na Štajerskem, je bil to signal akcijskim družbam, da so pričele s svojim delom. In v resnici je takrat na Štajerskem ugasnilo veliko malih pivovarn, katere so prešle v last akcijskih družb. V zadnjih tridesetih letih je samo v Avstriji ustavilo čez 1500 malih pivovarn svoj obrat, nasproti temu pa so ostali obrati zvišali produkcijo piva od 9 na 25 in pol miljonov hektolitrov, kar znači, da te akcijske družbe veliko bolje razumevajo izrabljati delavno silo. V ravno isti dobi pa je V večjih evropskih državah ugasnilo nad 30.000 malih pivovarn, med tem ko sc je produkcija piva zvišala na 163 miljonov hektolitrov. Da je pri j£tn igral veliko vlogo stroj, je pač umljivo, in ker tukajšnja pivovarna upeljuje tudi moderne stroje, je pričakovati, da bo nekaj delavnih moči odveč. Kako bo vodstvo to izvedlo, se bo videlo v najkrajšem času, od moči strokovne organizacije je pa odvisno, kako se bodo te reforme izvedle, da ne bo delavstvo oškodovano. Zato je nujno potrebno, da se naša organizacija učvrsti tako, da bo lahko odbila vsak napad. V nadalje se je sodrug Trausner pečal tudi z lokalnimi zadevami, naznanil uspeli intervencije o zadevi inšpekcij in delavk pri na-takanju piva, katere se je doslej sililo v čezurno delo. Sodrug Zore je nato prevel njegov govor v slovensko, ter se istotako pečal s tovarniškimi razmerami, katere bo treba v primernem času urediti. Ko je sodrug Janda govoril še glede strokovnega lista, je predsednik sodr. Rakovec zaključil lepo uspeli shod.
* Sijajna zmaga socialnih demokratov. V
nedeljo so bile na Dunaju volitve v pomočniški odbor trgovinskih nastavljencev. Proti socialno demokratičnim kandidatom so šli v boj združeni krščanski socialci in nemški nacionalci. Veljavnih glasov je bilo oddanih 17.114, od teh so dobili socialno demokratični kandidatje 12.378 glasov. Ženske so volile posebej. Na volišče je prišlo približno 4000 žensk, od teh je glasovalo 3500 za socialne demokrate. Ko je bil znan izid volitev, je prirejala množica burne ovacije socialno demokratičnim kandidatom. Na volišču je bilo mirno, pač pa je prišlo pred voliščem med socialisti iu nemškimi naconalci do pretepa,
* Splošna stavka v Riinu. Kot protest proti odpravi brezplačnega zdravljenja po bolnišnicah, so v pondeljek zastavkali vsi delavci v Rimu. Stavka je trajala 24 ur. Dopoldne je bi! na Ljudskem trgu impozanten shod, ki se ga je udeležilo najmanj 50.000 oseb. Shod je potekel popolnoma mirno. Na shodu je bila izvoljena de-putacija, ki je šla k ministru za notranje zadeve in mu sporočila sklep shoda, da naj se uvede zopet brezplačno zdravljenje po bolnišnicah. Mnogo udelcžuikov shoda je hotelo spremiti depntacijo. kar pa je preprečila kavalerija. ki je z golimi sabljami navalila na množico. Štirje delavci so bili ranjeni.
Raznoterosti.
Poplava v rudniku. Iz Bruslja poročajo: Rov »Strepy Bracqueguils« v bližini Monsa in kjer dela 250 delavcev, je poplavila voda, ker je počila cev. Voda je narasla na 70 metrov. Devet rudarjev je utonilo, vsi drugi so se rešili. Preden bodo spravili vodo iz rova, bo poteklo nekaj mesecev. Vsled poplave je 608 rudarjev ob delo.
ISieten deček umoril sedem oseb. V kraju Landrau na Francoskem so našli 1. oktobra 1913 v stanovanju najemnika Mubita sedem oseb mrtvih, vse so imele prerezane vratove. Najemnik, njegova žena, njegova mati, trije otroci in dekla, vsi so bili mrtvi. Od hiše je pa bil izginil 151etni hlapec Rebureau. Ko so ga aretirali, je priznal povsem ravnodušno, da je on sam umoril vseh sedem oseb, ker ga je gospodar pokaral zaradi malenkosti. V ponedeljek je bil obsojen mladi morilec na 151ctno ječo.
Rodbinska tragedija. Iz Budimpešte poročajo: V noči od sobote na nedeljo je zastrupil s ciankalijem 301etni vseučiliščiii profesor Karl Vlasisz svoja dva otroka, samega sebe je pa ustrelil. Grozno dejanje je storil iz žalosti, ker mu je umrla pred dvema tednoma njegova žena.
Mlad samomorilec. V gozdu blizu Desave v Nemčiji se je obesil pretečeni teden 131eten deček. Mati neke šestletne deklice je namreč očitala dečku, da je zlorabil deklico. To je dečka, bil je sirota, tako bolelo, da je izvršil samomor.
Operacija na dvojčkih. Pariški kirurg Fil-iatre je pred kratkim operiral dvojčka, dve deklici, ki sta bili zraščeni. Operacija, pri kateri je bilo mnogo gledalcev, je trajala četrt ure. Deklici sta bili stari tri mesece. Deklici se počutita pri operaciji prav dobro in bosta živeli.
14 vojakov je zasul sneženi plaz, ko so imeli smuške vaje v pogorju Ortler. Inomoško zborno poveljstvo je izjavilo, da zadene krivda — naravo. Turisti, ki dobro poznajo to pogorje, pa odločno trdijo, da je krivo vojaško povelj-ništvo, ker niti eden vojakov, razen treh oficirjev, ni bil izurjen smukač in da je naravnost
zločin pošiljati neizvežbane vojake v tako nevarno pogorje.
Smrtna nezgoda letalca. V ponedeljek popoldne je padel na vojaškem letališču v Asper-nu pri Dunaju nadporočnik Elsner od 7. pehotnega polka. S seboj je imel tudi gosta. Oba sta bila takoj mrtva.
Oproščena je bila pri porotnem sodišču v Dortmundu žena kmetovalca VVellerja. 13. junija lanskega leta je ustrelila Wel!erjeva z lovsko puško svojega moža. Pri razpravi se je izkazalo, da je VVeller nečloveško mučil svojo soprogo. Tudi oni dan, ko ga je ustrelila, jo je strašno pretepal. Državni pravdnik je sam govoril za to, da naj porotniki oproste Wellerjevo, ker je ravnala v upravičenem silobranu. Nato so jo porotniki oprostili soglasno.
Velik požar. V St. Louisu v Ameriki je zgorelo v ponedeljek zjutraj poslopje atletskega kluba. Okolo sto oseb pogrešajo, najbrže so zgorele. Sedem trupel so doslej dobili. Petdeset oseb je pa težko ranjenih. Škodo ccnijo na en miljon dolarjev.
Bojevite sufražetke. Voditeljico angleških sufražetk Silvijo Pankhurstovo so aretirali v nedeljo v omnibusu, ko se je peljala k ženskemu shodu. Ko so izvedele zborovalke o aretaciji, so se oborožile s koli in so hotele korakati proti zaporu Pankhurstove. Policija je razgnala bojevite sufražetke.
Odgovorni urednik: Ivan Toka n.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
HajbolJšI nakupni vir
zjfotovljenih postelj
Iz dobrega *edkega postelj* neg« perja napolnjene v gostonitl rdeči nanklng (inlet), 1 pernica 180x 120 cm, z dvema zglavnicama, vsaka
80x60 cm z novim belim trpežnim perjem K 16*—, napol puli K 20’—, puli K 24*—, pernica sama K 10*—, K 12*-. K 14*— in K 16-—; zglav-’ nica sama K 3*—, K 3 50 in K 4*—. Dvojna pernica 200X140 cm K 13*—, K 14 50, K 17 50 in K 21*-, zglavnica 90X70 cm K 4*50, K 5-20 in K 5*50, 5 kg sivega perja K 9 40, bolJSega K 12*— do 16*—, poibelega K 17*—, 5 kg novega, dobrega, belega neprašnega posteljnega perja K 24 —, snežuobelega K 30*—, boljšega K 36*—, najfinejšega, puljenega K 45 — ; 5 kg nepuljenega perja od živih gosi K 26*— in K 30; beli puh debelejši K 5, boljši K 6, najfinejši prsni puh K 6-50 za lJt kg, sivi puh '/* kg K 2*50 in K 3*—. Razpošilja se franko proti povzetju. Zamena proti povrnitvi poštnine dovoljena.
SIGMUND LEDERER,
Janovvitza Angel št. 156 bei Klattau in BOhmen.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprt«.
Zdravnik blagajne
Ordinira
I! dopol. i popol.
Stanovanjc
Dr. Zajec Ivan
splošno zdravljenje
Dr. Košenina Peter
splošno zdravljenje
Dr. Robida Ivan
splošno zdravljenje
Dr. Ipavic Benjamin
splosno zdravljenje
Dr. Bo c Emil
očesne in ušesne bolezni
Dr. Demšar Jernej
kožne in spolne bolezni
j Frančiškanska ul št. 2, 11. nadstr.
V2II-V2I
Turjaški trg št. 4
11-12
10-12
10-121
lt Dalmatinova ul. št. 3, pritličje
8-V2IO 3-5
Mestni trg št. 3, I. nadstropje
Frančiškanska ul št. 4, pritličje
Prešernova ulic št. 3, Ul. nadstr
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. BolnišČnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne.
Načelstvo.
- “““
Svarilo!
Koder se prodajajo naročite pristni
naravnost od izdelovalnice
pod naslovom:
Rastlinska destilacija „FLORIAN”
v Ljubljani.
Postavno varovano.
Manuf akturna trgovina
J. Grobelnik
prej Franc Souvan sin
Ljubljana, Mestni trg 22
nasproti lekarne.
Velika izbera zadnjih novosti za damske obleke
Krasno sukneno blago za damske pomladne kostume
Mične novosti za bluze iz svile, krepa, bat ista in delaina
«6=3
Zahtevajte vzorce! Oglejte si izložbe! •
Velika izbera preprog in zaves, Schrollovi sifoni, platno, rute itd.
Dr. pl. Trnkoczyja sladni čaj daje vsakomur kri, moč, živce, spanje, cvetoče lice, okusen zaj-trek. Pri dojenčkih nadomešča ma-
Sladni čaj znamka
Q1 n rlin terinsko mleko in umrljivost dojeo-OlaUlIl ckov omelnje. Pii bolnih se dosežejo Izvrstni uspehi. Na vsak način prihranijo gospodinje 50 o(o pri gospodinskiit izdatkih, a/4 pri mleku in polovico pri sladkorju. Vsak dan prihajajo naročila s priznanji. Naroča sc pri izdelovatclju lekarnarju Trnkoc*yju v Ljubljani zraven rotovža, ki je s sladnim čajem izgojil svojih osem zdravih otrok. Po pošti 5 zavitkov po '/■< kg 4 K franko. Po 60 vinarjev se dobi povsod tudi pri trgovcih. Glavna zaloga na Dunaju v lekarnah Trnkoczy; Schttn-brunerstrasse 109, Radetzkyplatz 4, Josefstadter-strasse 25, V Gradcu Sackstrasse 4. Trst, drogist 1. Camauli St. Giov. di Guardiclla 703; Gorica, Maz-zollE., trgovec; Celje Hočevar, trgovec; Cclovcc, Hauser, lekarnar; Maribor, Ktfnig, lekarnar. — Dobi se tudi v vseh prodajalnah konsumnega društva za Ljubljano in okolico.
Anton Bajec
naznanja sl. p. n. občinstvu, da se nahaja njegov
cvetlični salon
samo pod Traueo poleg Čevljarskega mostu.
Velika zaloga suhih vencev.
Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd.
Olrusno čLelo iaa. zmerne cene. Zunanja naročila, se točno issvržtijejo.
Vrtnarija na Tržaški cesti 34.,
Krasne novosti spomladanskih in polletnih oblek, površnikov doinacegfii Izdelka.  Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. =■■
Srez konkurence!	Solidna	postrežba.	ItfaifMišfcfe cette
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spadajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini
A. & E. Skaberne; Mestni trg 10.
Velika izbira!	Solidna	postrežba!
Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v
zalogi lastne tovarne
Peter Kozina & Ko.
Ljubljana na Bregu št. 20
■■ ....  (Cojzova	hiša).	...
SANATORIUM -EMONA
ZA:N°tRANJE^OT|^^Os1E • BOLEZNI.
LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA 4 SEF-zrmisflK.PRjMARij ■ DR FR. DERGANC
l ki ga potrjujejo na t tisoče priznanj.
40 letni uspeh
Pri mestni občini ljubljanski je oddati šest mest kranjskega invalidskega zaklada, vsako po 63 K na leto.
Pravico do teh ustanovnih mest imajo Kranjci, ki so v času od 1. januarja 1848 1. dalje postali v vojaški službi za zaslužek nesposobni, in sicer možje od narednika ali stražmeštra navzdol, naj so služili pri katerem koli orožju avstrijske vojske.
Prošnji je priložiti:
1. Rojstni list.
2. Potrdilo, da je nezmožnost za zaslužek nastala v času od 1. januarja 1848 dalje vsled vojaške službe.
3. Spričevalo dobrega vedenja tako med časom vojaške službe, kakor tudi v invalidskem stana
4. Dokaz lastne nepremožnosti, kakor tudi nepremožnosti onih oseb, ki so do podpiranja prosilca morebiti pravno dolžne.
Tudi je prošnji izrečno navesti, ali vživa prosilec že kako drugo invalidsko ustanovo, ozt« roma patentalno državno invalidščino in v kateri višini.
Na prošnje, ki ne bodo natanko odgovarjale vsem tem pogojeni, se sploh ne bo oziralo
Prošnje je vlagati do 10. aprila 1914 pri mestnem magistratu ljubljanskem, oziroma pri pri stojnem c. kr. okrajnem glavarstvu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 2. marca 1914.
Želodčna = tinktura
(Varstvena znamka.)
Cene	za	moške	K	14’—,	17 —,	20’ - .
„	„	ženske	,	12’—,	15*—,	18-^.
.	„	dečke	36/39	K	10-—,	12--.
„	,	otroke	št. 22-25 26-28	29 31	32-35
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin.
G-araritirazia, leaieovost
Cenejše vrste od K 1*50 naprej.
G. PiCCOli, Ljubljana
Naročila sprejema lekarna
Pošljite naročnino
tdrsa posebnost
Ljubljana, Frančičkanska ul. 6
— registrovana zadruga z omejeno zavezo. —
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za .*. shode in veselice. V
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd.
Stereotipija. & Litografija.
Zdravnik= = želodca
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsuni-nega društva za Ljubljano In okolico.
Odlikovan v Parizu z zlato kolajno in ias. križecem.
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
stroj=
■rep,	jv	in stroje za pletenje
A	(Strickmaschinen)	-
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler, lij
vozna 3roleea.j|f 1
tl 1
Ceniki se dobe zastonj in Iranko.
s Zaloga pohi- : I V a	n j Iz	s	Ma-
f štva in tapet- j J» I OgdllHK j rije Terezija
j niškega blaga ; mizarstvo.	j c# (Kolizej).
ta	 i................    .m.....:.....  ....>■»•
■ * , #
Š Zaloga spalnih ter je-! Zaloga otomanov, di-fdilnih sob v različnih]:	vanov,	žimnic :
|: najnovejših slogih. : f in otroških vozičkov.
f Spalnica v amerikanskem orehu
bbbbbbbbbbbbbbb Bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb nnannono bbbbbbbbb bbbbbbbbbbbbbbbbbb BB BB	ti"’	‘ V
S B Pri nakupu različnega roanufakturnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko g n
A. & E. Skaberne
— Potniki ======
severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Trst-Newyork, Buenos Aires-Hio de Janelro
najnovejilml brzoparniki z dvema vrtinicama, električno razsvetljavo, hrezllčnlm brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domaie hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopelj itd.