Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Viti. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal (Cair sella postale) Videm 186 -- Poštni čekovni račun (C/c postale) Videm, št. 24/7418 Leto XIII. - N. 10 (259) MATAJUR Sped. in abb. post. II0 gruppo GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI NAROČNINA: Za Italijo : polletna 400 lir - letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30.— lir UDINE, 1. JUNIJA 1962 Izhaja vsakih 15 dni 'TUKAj SMO SLOVENO Dne 16. maja t.l. je slovenska mladina priredila v Nabrežini pri Trstu protestno zborovanje proti umetnemu in načrtnemu spreminjanju etničnega značaja tržaškega ozemlja. Na zborovanju so sprejeli resolucijo, s katero zahtevajo takojšnje prenehanje raznarodovalne politike ter poslali vladnemu generalnemu komisa-riju v Trstu in italijansko-jugoslovanskemu mešanemu komiteju za aplikacijo določil posebnega statuta sledečo resolucijo: «Udeleženci enotnega zborovanja slovenske mladine v Nabrežini ogorčeno protestirajo proti umetnemu in načrtnemu spreminjanju narodnostnega značaja tržaškega ozemlja ter odločno zahtevajo takojšnje prenehanje raznarodovalne politike. Hkrati izražajo popolno solidarnost z županom in občinskimi svetovavci devinsko-nabrežinske V času, ko je bil naš list že v tisku, se je vršil v Trstu občni zbor Glavnega sveta SKGZ. O tem bomo obširneje poročali v prihodnji številki. občine v njihovem.boju za uresničenje naših nacionalnih pravic ter se pridružujejo njihovemu protestu na mešano italijansko-jugoslovansko komisijo. Uresničenje pravic, ki jih določata ustava in spomenica, bo prispevalo k izboljšanju prijateljskega sožitja med tukaj živečima narodoma. To je naša edina želja». Na zborovanju so mladinci nosili table z napisi : TU SMO SLOVENCI, TO JE NAŠA ZEMLJA, ZA TO ZEMLJO SMO SE BORI. LI, UPOŠTEVAJTE MEMORANDUM itd. ______________ (madaljuje na 4. strani) VELIKA ZASKRBLJENOST ŠE ZMERAJ STRAŠNO TEŽKO STANJE KAJ NAM MORA DATI VLADA PROTESTNO ZBOROVAN1E SLOVENSKE MLADINE V NABREŽINI PRENEHAJTE Z RAZNARODOVANJEM Premišljujemo kaj nam bi mogla prinesti nova Fanfa-nijeva vlada, česa nam niso v preteklih letih prinesle rimske vlade, dobro vemo. Zavedamo se z bolečino v srcu, da so nas vladni parlamentarci vladne demokristjanske stranke v Furlaniji pripravili v zelo ugodni priliki ob pravico do pouka v materinem jeziku v naših šolah. S posebnim zakonom so namreč lani potrdili slovenskim šolam v goriški in tržaški pokrajini pravico do pouka v slovenskem jeziku, le nam Slovencem videmske pokrajine niso hoteli tega dovoliti, ker so temu nasprotovali vladni furlanski demokristjanski parlamentarci in to tudi tisti parlamentarci, ki so bili izvoljeni z glasovi nar ših ljudi. Kdaj bo vpliv socialistov tako močan na vlado centrar levice z odprtjem na levo, da bo italijanska krščanska demokracija v videmski provinci spoznala svoje nedemokratčno in .nesocialno stališče do naših Slovencev? Poglejmo še ekonomske perspektive. Ali bomo že v tem letu videli poskuse za nacionaliziranje električne energije? Ali bo «zeleni plan» letos toliko pognal, da bomo opazili vsaj zeleno barvo upanja, če že ne prvih realizacij? Koliko manifestacij in demonstracij bo potrebno v treh obmejnih provincah : Furlaniji, Tržaškem in Goriškem, predilo bodo začeli polagati prve fondamente za deželo Furlanija-Julijska Krajina? Kdaj nas bodo v naših obmejnih krajih vsaj malo olajšali od tistih vojaških «servitù», ki nimajo nobenega strateškega pomena? Priznavamo, da je nova Fanfanijeva vlada korak naprej na poti k' realiziranju vsaj nekaterih socialnih reform, ki bi mogle vsaj malo izboljšati težko ekonomsko stanje, v katerega so nas pahnili. Toda za nas Slovence videmske pokrajine zaenkrat ni videti niti prvih znakov, da bi nastala v naši okolici kakšna industrija, ki bi zaustavila masovno emigracijo. Velike investicije na šolskem področju, ki jih namerava vložiti nova vlada, se nas skoraj ne tičejo. Nam so že zgradili v preteklih desetih letih mnogo več šolskih poslopij kot drugod po Italiji, ki pa so na žalost prazni, ker ni otrok. Novih šol in azilov nam nova vlada skoraj ne more več dati, ker jih imamo v izobilju. Pametno pa bi bilo, da bi se zgradila v vsaki večji vasi strokovna šola, kjer bi pripravljali mladino na poklic. Toda videmska krščanska demokracija tega ne mara, ker hoče iz političnih razlogov, da ostajajo naši ljudje v nevednosti, brez poklica, brez specializacije, in ker ve, da bo mogla samo na ta način obdržati svoj politični monopol v naših krajih, ki ji zagotavljajo že dolgo let izvolitev dveh poslanskih mest: enega poslanca in enega senatorja. Zaenkrat ne moremo pričakovati nobenih sprememb, nobenih dobrot, ker nam jih vlada ne more in v nekaterih primerih noče dati. Upamo pa, da bomo s pomočjo vseh italijanskih progresivnih in demokratičnih sil dosegli, da nam bodo priznane pravice, ki nam jih jamči Ustava in da se bo tako dvignil ekonomski nivo tudi prinas. Ko bodo naši ljudje ekonomsko dovolj močni, takrat bo prenehal tudi politični monopol, ki ga ima krščanska demokracija v naših krajih. ANTON KOS ZA SLOVENCE VIDEMSKE PROVINCE je bilo geslo udeležencev zborovanja — Resolucija vladnemu generalnemu komisarju, s katero zahtevalo uresničenje pravic, ki jih določata ustava in londoski memorandum — Izjava Slovenske kulturno gospodarske zveze V naših dolinah se ne nadaljuje samo beg ljudi v svet zaradi neznosnih ekonomskih razmer, ampak se tudi vedno bolj stopnjuje neka gotova politika, s katero se namerava v kratkem času iztrebiti slovensko jezikovno skupnost v Furlaniji Ne končamo še razpravljati o enem problemu, ko je na vrsti že drugi in eden je bolj žalosten od drugega, pa čeprav gre za problem, kot je današnji, ki smo ga že večkrat na široko obravnavali. Nikoli se ne bomo naveličali slediti vsemu, kar interesira naše ljudstvo, posebno tisto v najbolj zapuščenih gorskih krajih — saj to je naša dolžost in funkcija časopisa — a problemov je vse preveč in do danes so naši pozivi, da naj se rešijo, na žalost, malo ali nič zalegli. Pa preidimo na današnjo temo. Kot je povedano že v naslovu, si nekateri uradni krogi na vso moč prizadevajo na podtalni način, oziroma uporabljajoč skrivnostne metode, ne samo da bi se zdrobila etnična enotnost slovenske jezikovne skupnosti v Furlaniji, ampak se cedo z jasnimi in določenimi nameni drže stare raznarodovalne politike, ki jo je rabil fašizem dvajset let. Poslužujejo se vseh mogočih sredstev, da bi čimprej izginili Slovenci v naši provinci. Žalostno, toda resnično, v dostlh primerih jim pridejo na pomoč celo nekateri cerkveni krogi: nekateri duhovniki prejemajo od vlade denarna sredstva v raznarodovalne namene, sredstva, ki jih črpajo iz sklada urada za obmejne kraje, ki je bil ustanovljen pri predsedstvu vlade od fašizma in ki ni bil še ukinjen. To je pravi zločin proti človečanskim pravicam, ki ga ne more odobravati noben demokrat. Sicer se pa temu ni čuditi, saj se to dogaja, kar smo tu povedali, tudi v drugih obmejnih krajih, kjer žive jezikovne manjšine. V Nabrežini pri Trstu na primer grade z državnimi prispevki velika nova naselja milijard-skih vrednosti in semkaj kličejo državljane italijanskega jezika, da preplavljaj o Slovence in s tem sistemom spreminjajo etnični značaj tega komuna, ki je bil naseljen vseskozi le s slovenskih prebivalstvom. Tudi to je način kot kak drugi za raznarodovanje in počasno iztrebljanje slovenske jezikovne manjšine naše dežele. Pri nas v videmski provinci pa je sistem še bolj direkten in korenit, ki stoji predvsem v tem, da odgovorni organi popolnoma nič ne skrbe za o-hranitev naše jezikovne manjšine, ki je brez ekonomskih pomočkov in v dnevnem boju z revščino, zapuščena in istočasno podvržena pronicanju propagande, ki jo delajo zahrbtno, da bi se ustvarila takšna situacija, ki bi v kratkem času privedla do tega, da bi se v naših dolinah ne govorilo več o slovenski jezikovni manjšini. Namesto da bi posredovali, kot bi to bila njihova dolžnost, z zadostnimi sredstvi, saj tudi prebivalci slovenskega jezika plačujejo davke, in še kakšne, čeprav so njihovi dohodki nez- natni tudi zaradi vojaških uslužnosti, katerim je podvržen dober del našega teritorija, ustvarjajo vedno nove težkoče to s tem namenoma prisilja-jo slovensko prebivalstvo na masovno zapuščanje svoje zemlje, na emigracijo v druge države, ki je v nekaterih krajih dosegla že vrhunec. Da bi prekrili to ostudno politiko skušajo uradno dokazati, da ta problem skoraj ne obstoja in zato nadaljujejo v naših komunih držati registrirane v anagrafskih uradih tudi tiste, ki so se izselili za stalno. Precej je takih, ki so po svetu že desetletja in ki ise ne bodo nikoli več vrnili, a izgleda, da imajo še vedno bivališče v rodni vasi. na 2. strani) TRŽAŠKA MLADINA NA PROTESTNEM ZBOROVANJU V NABREŽINI: Bogo Samsa, tajnik Mladinske iniciative tržaškega te-lorija govori prisotnim in poziva vse Slovence, od Milj do Tera, naj se združijo v enotno bori bo za dosego vseh narodnostnih pravic. Enako so pozivali tudi ostali govorniki, ki so zastopali razne slovenske politične organizacije v Trstu. Premjani kmefije na XII. konkorsu za milioracijo hlevov Na XII. konkorsu za milioracijo hlevov u gorskih krajih je blo premjanih usè pouno naši kmetov. Konkors je razpisala videmska «Cassa di Risparmio» skupaj z inšpektoratom za kmetijstvo. Premje so razdelil u Vidmu u prisotnosti provincialnih oblasti. Premjani iz naših krajev so teli: I. premio 150.000 lir je ušafu I-van Cormons . Tončič iz Platišč u komunu Tipana; II. premio 10.000 lir Jožef Mar korič iz Podbonesca ; III. premio 80.000 lir Jožef Chiabai iz Tarbijà ; IV. premio 60.000 lir Angel To-masino, Marija Tomasino por. Zussino an Ivan Tomasino iz komuna Tipana, Mario Karlič iz Sv. Lenarta an Goles Onelio iz Podbonesca ; V. premio 50.000 lir so ušafal Serafina Mizza iz Brda, Lina Le-van an Alojz Tomasino iz Tipa-ne, Franc Bernjak iz Dreke, Aldo Grimac iz Fojde, Gino Bu-nin an Jožef špekonja iz Podbonesca, Ermenegildo Rukli an I-van Qualizza iz Sv. Lenarta an Bruno Sgiarovello iz Prestinta pri Tavorjani; VI. premio 40.000 lir so ušafal Italo Batoia iz Brda u Terski dolini, Ernesto Baloh an Primo Tomasino iz komuna Tipana, Ar-beno Leonarduzzi iz Ahtna, Gino Feletič iz Grmeka, Valentin Ku-kovac, Secondo Sturam an Guido špekonja iz Podbonesca, Mario Martinič iz Sovodenj, Bernardo Tomazetič iz Sv. Lenarta, Gino Becia iz Špetra, Ivan Quos an Guido Vogrič iz Sredenj, Agostina Benati an Giovanni Borgnolo iz Tavorjane; VII. premio 30.000 lir Valentin Tomasino iz Krnahte, Romano Benutti iz Ahtna, Mafalda Kont an Agostina Kont iz Fojde, Anton Kanalac, Alojz Kanalac, Dio- m mm/ H S I m GROB V FRANCIJI nisio Dreščak, Humbert Predan an Ivan Vogrič iz Grmeka, Anton Batistič, Primo Černet, Ferdinand Jereb, Pierino Medveš an Maurizio Zuanella iz Podbonesca, Marija Koceanič, Marko Mašera, Anton Mašera, Jožef Petričič, Ciril Trinko an Marcela Zabrješčak iz Sovodenj, Mario Chiuch an Marij a Cicigoj iz špetra, Ivan Stu-lin an Pierina Stulin iz Sredenj. RAMANDOL. « Sovraintenden-za ai Monumenti e alle antichità» za deželo Furlani j a-Julijska Krajina je dala «nulla osta» za'popravilo cjerkvice u Ramandolju. Kot znano, spada ta cerkev med slovenske umetniške spomenike, ker so jo zgradili slovenski graditelji u 15 stoletju. NEME. Praznik vina u Nemah je dobrò uspel. Odslej, kot je blo zasigurano od kompetentnih organov, se bo organiziru praznik usako ljeto. VISKORŠA. Pred dnevi so u-stanovili turistično «Pro loco», ki bo imjela nalogo poskrbeti za o-lepšanje vasi an pospešitev turizma. SREDNJE. Na komun je paršlo več ku 60 milijonov lir za asfaltirat cjesto, ki vodi iz Zamira u našo vas. Eliminiral bojo tud ne-katjere ovinke, ki so nagobarni za trafik. POLAVA. Italijanske an jugoslovanske oblasti so se dogovorile, de bojo dale postroj it cjesto, ki gre iz Sovodenj an skuoz konfin U Livek. Zdi se, de imajo namen gor postavit novo autobusno lilijo. pfMM]! *pi Odveč bi bil vsak komentar! Masovno emigracijo hočemo dokumentirati. V prvih dvajsetih letih tega stoletja je živelo v videmski provinci več kot 53.000 ljudi slovenskega jezika, kot ito potrjuje uradni «Annuario Statistico Italiano» za leto 1914, ki pravi, da govori slovenski jezik: v čedadskem okraju 32.317 oseb, v hu-minskem (Gemona) 2.123, v tumeškem (Toimezzo) 4.671 in v čentskem (Tar-cento) okraju 12.892 oseb. Približno aliko si pa tudi lahko vsakdo sam ustvari iz tu objavljene razpredelnice. To število se je več ali manj obdržalo še dolgo časa po prvi svetovni vojni in se je še povečalo, če upoštevamo, da so bili priključeni videmski provinci tudi Slovenci Kanalske doline, potem pa se je pričel proces razljude-nja, ki se je strašno stopnjeval po letu 1945. Danes je po neuradnih podatkih ljudskega štetja, ki so ga izvedli novembra lanskega leta, v slovenskih vaseh videmske province samo 34.124 ljudi. Kot vidimo je padlo slo- TABELA O PREBIVALSTVU OD LETA 1911 DO LETA 1961 H O n l N K E Z I ■> E IV T »1 i PO SVETU 1911 1921 1931 1936 1951 1961 1962 AHTEN (Attimis) 4227 4327 4000 3373 3270 2914 1150 BRDO (Lusevera) 2942 2923 2596 2288 2228 1820 742 ČEZIRJE (Ciseriis) 4241 4436 — — — •— — DREKA (Drenchia) 1424 1562 1458 1285 1392 1251 684 FOJDA (Faedis) 5080 5409 4929 4471 4566 3740 1315 GORJANI (Montenars) 2122 2356 — — 1465 1120 560 GRMEK (Grimacco) 1678 1780 1621 1543 1737 1616 735 NEME (Nimis) 6250 6165 4869 4405 4398 3814 1472 PODBONESEC (Pulfero) 3864 3681 3735 3315 1118 PRAPOTNO (Prepotto) 2238 2316 2142 2041 2036 1617 715 REZIJA (Regia) 4671 3695 3114 2994 3350 2148 1234 RONEC (Rodda) 1695 1805 — — — — SOVODNJE (Savogna) 2026 2143 2044 1867 2077 1736 678 SREDNJE (Stregna) 2000 1908 1908 1722 1883 1687 610 SV. LENART (S. Leon.) 2623 2637 2424 2222 2283 2148 592 SV. PETER (S. Pietro) 3525 3544 3039 3077 3088 2840 423 TAVORJANA (Torrea 3505 3607 3357 3234 3104 2726 1475 TIPANA (Taipana) 3700 3597 3401 3023 2841 2342 1060 Podatki cenzimenta lanskega leta so provizorični ki pa se približujejo pravemu številu. Podatki o številu ljudi pe svetu v letu 1962 niso oficielni, dobili smo jih v posameznih komunich. Jz Terske Zlo nas je use užalostila noti-cija, de je umrla u Franciji zavoj sarčne paralize naša vaščan-ka 54 ljetna Ida Cormons poročena Tomasino — Matičeva po domače. Ta mladi se je ne spominjajo, zaki se je preselila u Francijo šobit po parvi svjetouni uoj-ski, se tam poročila s Subijenom an uzredila tri otrokè. čeglih ne bà tekaj ljet u ešteru, ni pozabila svoje rodne vasi, žlahte an dragih znank iz mladih dni, s katjerimi Na zadnjem komunskem kon-seju se je razvila zlo ostra diskusija, ko j e šlo za odobritev preventivne bilance za leto 1962. Manjšina, ki šteje 7 konsilirjev na 15, je zahtevala, da bi se odobritev bilance preložila na drugo zasedanje, ker jim komunski odbor ni dal na razpolago potrebno dokumentacijo, to je kopia bilance, da bi jo mogli pregledati in proučiti. Sindik se je izgovarjal, češ da bi si jo lahko ogledali na komunu v uradnih urah, kar pa ni prav, ker ima vsak komunski konsilir pravico imeti kopjo vsaj mesec dni prej preden je sklicano zasedanje komunskega konsilija. Bilanca je na komunu na razpolago en mesec časa za občane, konsilirjem pa morajo izročiti kopjo, da jo lahko pregledajo skupaj z domačimi ljudmi, ki so jih votali. Tako delajo povsod, kjer so komuni v rokah demokratičnih ljudi in predno dajo v odobritev bilanco skličejo najmanj tri ali štiri seje, da se o stvari pogovore bolj na široko, ker ni mogoče kar na hitro v parih urah proučiti kako naj se potrosi desetine in desetine milijonov lir. Pri nas na žalost administrirajo komun taki ljudje, da o tem nočejo slišati in bi hoteli, da bi konsilirji samo potrdili, samo rekli ja, kar je pripravila «giunta». Komunska večina, ki šteje samo 8 konsilirjev, bi ne smela pozabiti, da ima manjšina popolnoma prav, če je protestirala in votala proti bilanci ; tako se ne postopa in še prav posebno ne pri nas, ki skoraj ne moremo govoriti o manjšinskem oziroma večinskem zastopstvu, ker 8 konsilirjev proti 7 ne predstavlja nikake večine. Obe sta enako močni in da je bil izvo- ljen šindik se je moral ta votati samega sebe. Manjšinski konsilirji so torej tako številni, da lahko kadarkoli spravijo komun v krizo in tega bi se muorla zavedati «giunta», ki administrira naš komun. Cifre preventivne bilance so tele : Entrate Administr. ostanek Efektivne entrate Gibanje kapitalov Posebne entrate Skupaj entrate Izdati Efektivni izdatki L. 1.200.000 » 18.432.848 » 10.700.000 » 5.814.785 36.147.633 ( uscite ) Gibanje kapitalov Posebni izdatki L. 29.484.392 » 848 456 » 5.814.785 ( uscite ) Skupaj izdatki (uscite) » 36.147.633 Za bilanco so votali teli konsilirji : Marchiol Primo-sindik, Stefanutti Corrado iz Njivice, Cher iz Brda, Culetto Enrico iz Terà, Cullino Primo iz Terà, Muc-chino Lino iz Podbrda, Jacolutti Alfredo in Culetto Teodoro iz Tera in Sinicco Giuseppe iz Sedlišč : Proti bilanci pa so votali : Cher Renato iz Brda, Lovo Valentin iz Zavrha, Sgarban Benvenuto iz Brega in Negro Maggiorino iz Zavrha. Nista prišla na komun Sinicco Sergio in Battoia Luigi, obadva od minorance. Kot vidimo, je en konsilir minoranze votai skupno s sindikovo skupino. Poleg tega pa je komunska večina votala za povišanje «tasse fame-je» in za 50% provišanje trošarin-je» in za 50% povišanje trošarin-skega davka ( supercontribuzione alle imposte di consumo). se je rada dopisovala, zakì so jo informuvale o useh domačih dogodkih. Ljetos ne tjela priti damò na obisk, a ta uroča želja se ji ni izpounila. Use njeno živenje je bluò posvečeno fame ji an djelu an zatuò jo bomo kot vzorno mater an djelauno ženo ohranil u večnem spominu. 2 lahti ranke Ide Matičeve izrekamo naše globoko sožalje ! GORJANI Na nàhalo u e umàr u humin-skem špitalu naš šindik 31 ljetni Sergio Placereani. Ranèk Place-reani u e bi votan za indika par zadnjih votacionih 6. novemberja 1960. Čerauno te bò njeà zdravje več ljet rahlo, u e zlo vesno ašol-vu njeà kompit na komunu anu zvùj taà u e bi zlo štiman med judmi. Od huminskega špitala so a parpejali na domači semetjerih, kamar so a akompanjali usi ju-dje gorjanskega komuna anu au-toritadi okuoliških komunov. Ra-nèk u zapušča mlado ženo, s tike-ro u se je oženim pred par m j esci. Fameji anu parantadi nepozabnega Sergia izrekamo naše sožalje! vensko prebivalstvo več kot za 40% in pri tem je treba še upoštevati, da je v gornjem številu vštetih več kot 12.000 emigrantov sezonskih in stalnih, ki imajo še vedno rezidenco doma. To je realna slika demografske situacije v slovenskih vaseh videmske province; situacija je zares težka, ki bi morala spraviti v skrbi vsakogar, nas vse, če hočemo, da ne postanejo nečloveški nameni tistih krogov, ki se trudijo, da bi iztrebili slovensko jezikovno skupnost iz tal Furlanske Slovenije, grenka resničnost. Treba se je torej zganiti in takoj, da ne bo prepozno! Slovenci videmske province so bili vedno, v miru in vojni, lojalni napram državi in zato zahtevajo, da tudi ta postopa z njimi bolj pravično: dovolj je, da se spoštuje republiško demokratično Ustavo, ki med drugim pravi «Republika ščiti jezikovne manjšine s posebnimi predpisi». NADISKE Vaščani so stiskal skupaj glavè an ugibal duo muora bit tisti sta-ri gaspuod, ki je šil skuoz vas an radovjedno gledu okuol sebè. Se-vjede ga njeso mogli spoznati, saj je manku od duoma kuaž pou stuoljetja, an šelč kar je povjedu, de je Koredičev Armando, so začele po licih starih znancev teči suzè an stiskanja rok an objemu potlè ni blo koncà. Armando Koredič, ki je sadà star 66 ljet, je paršii na obisk u domačo vas iz Amerike ne de bi prej pisu de bo paršii an zatuò je bla sorpreza terkaj buj velika, čez Ocean je šii še pred parvo svjetouno uojskò an tam ušafu «srečo», kot pravijo naši judie. Po smarti staršev je damù buj malo pisu an zatuò so ga po terkaj ljetih domačini kuaž pozabili. Dosti se je kambialo doma u 48 ljetih, kuaž ne more vjervati, de je to tista vas, u katjeri je preži-vu otroška ljeta. Usè se je kambialo, le 106 ljetni Bepi Jusič je ostù tajšen kot ga je zapustu pred pou stuoljetjem. Sadà bo u krogu žlahte an znancev preživu kratek dopust, katjerega si je terkaj želeu. želimo mu, de bi se dobrò počutu na domačih tleh an de bi ta njegov obisk ne biu zadnji. SPETER SLOVENOV. Poročiu se je učitelj Aldo Dreščič z učiteljico Mirando Klemenčič an šofer Romano Boschi z impiegato Adriano Diaris. Obema paroma želimo dosti sreče an zadovoljstva u zakonskem stanu. novico. Provincialna komišjon je zavrnila tisti proget za postrojit šuolo, zaki je mnenja, de se ne izplača napravit dragih djel na starih lokalih an zatuò bojo zgradil novo. Za tisto djelo bo muorla komunska administracija prositi za poseben kontribut. za nakupit s jemenski krompir, sjerak an seno. POMOČ KMETOM. U tjeh dneh je videmski inšpektorat za agrikolturo razdelil kmetom Na-diške doline an «Pedemontane» okuol 4 milijone lir kot pomuoč ČEDAD. Mjesca aprila je blo U našem mjestu takole demografsko gibanje: rodilo se je 13 otrok (7 u komunu an 6 izven komuna); umrlo 15 oseb (1 izven komuna); poročilo se je 7 paru ; v komun je paršlo 21 ljudi, iz komuna pa jih je šlo 15. Dne 30. aprila je štel Čedad 10.716 ljudi, od tjeh 5.557 žensk an 5.157 moških. IZ IDRIJSKE DOLINE Zadnji dež je napravu u naši dolini zlo veliko škodo. Idrijca je narastla an poplavila njive an part cjeste med Prapotnim an Podrskijo. Tud potoki so narastli an preplavili vaške an puojske poti u Kosonih, Markolinih, Iba-ni an Novakovcih an odnesli s seboj dosti rodovitne zemje. Zaki so kmetje utarpjel veliko škodo, je šii te dni šindik z nekatje-rimi konsilirji an adnim tehnikom na kraj mesta, de so skupaj preštudiral kaj bo korlo nar-dit, de se sistemirajo cjeste. Tehnik bo sadà napravu proget an z djeli bojo preča začel. Videmski prefekt pa je dau E.C.A. u Prapot-nem 200.000 lir posebnega kontri-buta za pomuoč poplavljenim krajem. podala peš k šest kilometrov oddaljenem svetišču na Stari gori« kjer sta u krogu hčere, nečaku ah vnukov proslavljala 50 ljet skup-nega živenja. BODIGO(J. Dominik Makorič se je par oranju s straktorjem zl° poškodoval levo roko, zaki jo je iz neprevidnosti utaknu med «ib' granaggi». Ozdravu bo u 15 dneh- CJUBCI. Angleška vojna komisija (Commonwealth war grave commissioni je sporočila našemb komunu, de bojo prepejal na angleški britof u Videm posmrtne ostanke nekega padlega angle; ške uojskè iz Nove Zelandije, h1 so sadà pokopani na našem bri' tofu. TARCET, Zadnjič smo povje-dal ,de bojo postrojil našo šuolo, donàs pa muormo dat še buojšo KODROMAC. Prejšnji tjedan sta slavila zlato poroko zakonca 83 ljetni Ivan Kodromac an 78 ljetna Marija Kavčič. Ceglih ima. ta terkaj križu na rami, sta se POROKE. Poročiu se je naš vaščan 40 ljetni trgovec Luciane Marinič z 21 ljetno prodajalk^ Pavlo Molar iz Dolenjega v Brdih an 30 ljetni kamerir s 23 ljerij? domačinko Marijo Pio Stanič. & bema paroma želimo dosti sreče na skupni življenski poti. U ZGODOVINSKI UTRINKI NEKDANJI OBMEJNI PREPIRI S KANAVCI GLAS EMIGRANTA Ko prenehajo vojne in zavlada premirje, se sestanejo razmejitvene komisije, zarišejo mejno črto, potegnejo mero, postavijo začasne količe, trgajo posestva, vasi, ceste, neusmiljeno režejo domačo grudo, delijo zemljišča, ločijo družine istega rodu. Nastanejo prepiri, mržinje, maščevanja, spori. Kmetje ruvajo količe in jih prestavljajo po svoji mili volji, komisije popravljajo, merijo, a se ne morejo sporazumeti. Tako je danes pri razmejitvenem delu med Jugoslavijo in Italijo in tako je bilo nekdaj med Avtrijo in Beneško republiko, — vedno na tej tepeni goriški in bsnečaniski zemlji! že stoletja in stoletja se na tem obmejnem ozemlju stalno menjavajo meje in. se prekladajo mejniki enkrat proti severu, enkrat proti zapadu. Benečani so vedno poželjivo gledali na goriško zemljo in z osvojitvijo Tolminskega in Bovškega so hoteli imeti važni Predilski prelaz pod svojim nadzorstvom in mostišče pri Gorici in Gradišču, vendar jih je Av-stria od 1500, do 1797, neutrudljivo potiskala preko Soče in reke Idrije. Ves ta čas so trajala nadlegovanja po mejah, ki se niso mogla nikdar stalno urediti. Avstrijski cesar Maksimilijan, ki je podedoval goriško deželo, je dolga stoletja odločil mejo med Avstrijo in Republiko skoraj enako kakor danes poteka med Jugoslavijo in Italijo, vendar tako, da so Slovenci ob Nadiži in Teru že od 1 1509. ostali pod Beneško republiko, do leta 1814, tudi sedaj goriške vasi Breginj, Lo-gjè, Robadišče, Livek. V arhivu tolminskih grofov je popisana avstrijsko-beneška meja iz tistih časov na Tolminskem tako-le : «Od Canina na Babo, od Babe na strik, cd Strika na C:aui grizh, od grizha na Cau, od Cala na Lastouzdzh, od Lastouzizha na Ciin, od Ciina na Struge, cd Struge na Uerzizhu na, Bie-li potok, na vodo Uzha, na Veliki Ca-men, cd Camina na Musiz, od Musiza na Berginschi Verh na Stu, na Zob per Rubidisce, na Podouenza, ina Patch, na Koroške las, na Studenz Ruo-marz, na Mulin di Cubin noter u potok voda Biela... na Syzo sa Sup Po-dreche, na Chuischia Skerbina na Mio, od Mie na Rumpet, od Rumpe-ta na Mataior kir ie narvisce, chocher camen, ana voda parti, od Mataiura na Liuac, od Liuca na Colovrat, od Colcurata do Olobuzara...». Ta meja je potegnjena od Kanina mimo Rezije, mimo Muzcev na Učjo, Stol, Robedišče, čez Mijo in Matajur, po Kolovratu in dol ob Idriji. Pod Muzoi so kraji Tam za mejo, Dol po meji, gora Mia je pravzaprav Meja. Izpiski v italijanskem pravopisu ponekod nesmiselno popačijo krajevna imena, vendar so očividno vsa slovenskega izvora. V drugi listini je označena meja med Tolminskim in med «Veneta Shiavoma,« ali »Shiavonina del Fiuli« tudi od Idrije po Kolovratu proti Dren-kiji na Livek — čez Matajur, potem navzodol ob potoku Melnik in estran Nadiže cb studencu Rojana (Rovič) navzgor čez Mijo do potoka »Korožki laz« ali Bela in tej do vrha Zlate gore ali Babe, ter od tu do vrha Zlate gore ali Babe, ter od du do Učeje itd. Te neustaljene mejne črte in neurejene prepire in pravde so trajale od roda do roda. Beneške vojne so podivjale ljudi, ile počasi je napredovala ljudska omika, ni bilo političnih socialnih ustanov, ki bi jih vzgajale. Prirojeno pe je slovenskemu kmetu, da je zaverovan v svojo zemljo in da visi nanjo za zivljene in smrt in da mu je kmetska samostojnost nekaj naravnega. Ne da se kratiti v svoji kmetovi osebnosti — in gorje onemu, ki posega v njegovo last in pravico! Njegov slovenski značaj ne prepusti najmanjše krivice, vedno zahteva svoj «ražon». Le tako si moramo razlagati vse tiste hude dolgotrajne pravde in poboje ob beneškotolminski (avtrijski) meji, največ zaradi pašnikov, planin gozdov, sekanja drv in drugih služnostnih pravic. Te meje bi morali varovati goriški grofje, ali se niso mnogo pobrigali, raje se vse te zadeve prepustili tolminskim grofom, ali tudi ti niso mnogo opravili. ( nadaljuje) 1 JUGOSLAVIJE JAKOB IN WILHELM GRIMM im ZVEZDNI TOLARJI NAJ VEČ JO TOVARNO RADIATORJEV v centralni Evropi bodo zgradili v treh letih v Zre-njanu. Stala bo tri mliijarde 100 milijonov dinarjev.. LETALSKA PROGA BEOGRAD-RIM bo začela delovati 3. junija t.l. Na tej progi bodo letala vozila dvakrat tedensko. NAJVEČJA VODNA ELEKTRARNA v Omišu pri Splitu je že začela delovat. Dajala bo na leto milijardo 350 milijonov kilovatnih ur električne energije. TRETJI ELEKTRIČNI PLAVŽ so začeli graditi v železarni Ujašu v Bosni. Dograjen bo še letos. 208 ITALIJANSKIH PISATELJEV je bilo od konca vojne pa do danes prevednih v srbohrvaščino. TEKSTILNA TOVARNA «AJDOVŠČINA» bo letos izvozila milijon kvadratnih metrov bombaž, nih tkanin. Izvažali jih bodo predvsem v Kalifornijo, Veliko Britanijo, Egipt in v druge afriške in azijske države. TOVARNA SULFATNE CELULOZE in papirja natron iz Ma-glaja se uvršča med največje proizvajalce papirja natron v Evropi. Sedaj proizvajata takšen papir v vsej Evropi samo dve tovarni. Bila je pridna deklica, ki sta ji umrla oče in mati. Sirota je bila tako revna, da ni imela več niti sobice, kjer bi bivala, niti posteljice, kjer bi spala. Navsezadnje ni imela ničesar drugega več, kakor obleko na životu in košček kruha DOBRE NOTICIJE ZA MINATORJE Parlamentarna komisija za delo je sprejela zakon o znižanju tedenskega delovnega urnika za minatorje. Po noven zakon (lecù) bodo minatorji od prvega januarja 1964 delali največ 40 ur tedensko, ne da bi se jim pri tem zmanjšal dosedanji zaslužek. Takoj ko bo zakon stopil v veljavo, bodo morali minatorjem ob dosedanjem zaslužku znižati delavne obveznosti za tri ure tedensko. Pa še druga notici j a za minatorje v Belgiji. Z novimi regolamenti, ki so stopili v veljavo, bodo minatorji v v roki, ki ga ji je bil dal dobrosrčen človek. Bila pa je dobra in plemenita. Ker se je čutila tako od vsega sveta zapuščena, je odšla v zaupanju vase po svetu. Prišla je na polje, in tam jo je srečal star mož, ki jo je zaprosil : « Oh, daj mi kaj jesti, tako sem lačen!». Deklica mu je dala svoj kos kruha in mu želela dober tek. Na. to je šla dalje. Naproti ji je prišel otrok, ki je jokal in dejal: «Tako me zebe v glavo, daj mi kaj, da se pokrijem». Deklica je snela svojo čepico in mu jo dala. In ko je še nekaj časa hodila, je prišel še neki otrok po poti. Na sebi ni imel majice in hudo ga je zeblo. Zato mu je deklica dala svojo majico. In nato je prišel še eden, ki jo je prosil krilca. Tudi svoje krilce je dala temu. Nazadnje je prišla v gozd in bila je že tema. Tedaj je prišel še neki otrok, ki jo je prosil srajčke. Deklica je pomislila: «čisto temno je že, nihče me ne bo videl, tudi svojo srajco lahko podarim». In res je sleka še srajco in jo podarila otroku. Že od daleč čuje zajec, kdaj v grmovjukihne vrabec kdaj zaide mravlja v trave, kdaj so zrele zeljne glave, čuje polža, ki se speha, zaspaneta, ki zazdeha. Belgiji, ki so dosegli 10, 12, 15,18 ali 20 delavnih let mogli doseči invalidsko penzijo, če so vsaj 5 let delali v dnu miniere in če so jim priznali, da niso več sposobni za delo v dnu. Do sedaj so morali biti priznani nesposobni za delo tudi izven minier. Poleg tega lahko nesposobni minatorji predlože prošnjo za penzijo, če je bila ta prej zavrnjena zaradi nezadostih službenih let, kadarkoli, če so bili v tem času pod bolniško blagajno (cassa malattia) ali upisani na uradu za brezposelne. Do sedaj so morale biti prošnje predložene tekom dveh let. Vse kaže, da bo v kratkem priznana tudi «pe numoconiosi» za profesionalno bolezen. NA KRATKO POVEDANO ZAVRH. Kot pravijo, ne čč še ljetošnjo velazèm začeti z djeli za sistameti anu ampliati naše cje-ste, de bi mjeli turisti ljeušo anu buj komudo pot za priti do naših podzemjiskih jam. Naših mož te pa zlò malo par kiši, zakì so usi po svjtu, anu za tuo na bo muorla impreza, ke ne oré uzela djelo, parpepati za sabo še djelouno silo. In ko je tako stala tam in ni imela ničesar več, so zdajci začele padati zvezde z neba. Zvezde pa so bile sami trdi, srebrni tolarji. In čeprav je podarila svojo srajčko, je tisti trenutek začutila, da ima na sebi mehko srajčko, iz najboljšega platna. Vanjo je nabrala tolarje in bila je bogata vse svoje življenje. Desanka Maksimovič ZAJČJE UHO PO ITALIJI PODTAJNIK ZUNANJEGA MINISTRSTVA on. Lupiš je sprejel ameriškega ambasadorja, s katerim se je razgovarjal o problemu vizumov za vstop Itali j ar nov v U.S.A. OD 22. DO 25. MAJA so stavkali po vsej Italiji šolniki vseh kategorij , ker vlada ni sprejela njihovih zahtev glede povišanja plač. DNE 4. JUNIJA BODO ZAPRTI vsi hoteli, bari in drugi javni o-brati kot protest proti povišanju nekaterih taks. 21.0001 KNJIG KMETIJSKEGA ZNAČAJA bodo razdelili kmečkim družinam na Siciliji, da se bodo mogli seznaniti z novimi metodami obdelovanja zemlje. ITALIJANSKI DELAVCI V NEMČIJI masovno prekinjajo delavne pogodbe s podjetji, ker so delavni pogoji skrajno slabi in zato jih bodo tamkajšnje oblasti vrnile domov. VLADA JE SPREJELA URED. BO o poostritvi nadzorstva nad profiti družb. Delniške družbe in druge poslovne organizacie bodo morale odtegniti delničarjem dvakrat na leto 15% dividend. Odgovorni urednik: VOJMIR TEDOLDI Dovoljenje videmskega Tribunalja n. 47 Tipografìa G. Missio - Udine ZA M LADE BRAT€E Motiv iz Furlanske Slovenije GORJANI. Lani u se ni par hiši stuoru majèdan otròk, tjeh malo mater je odšlo rodit u Humin a-li Uìdan anu zvùj taà u je komun skleniu stopniti u konzorciji za babiško asistenco s komunom Hu. min. Itako se če olajšati brjeme komunski administracioni, ke na je u veliki krizi. Na komunskem konsejù, ke je bi 29 aprila so aprovali «bilancio consuntivo» za ljeto 1960 anu nominali revižorje od konte za ljeto 1961. SOVODNJE. Z dnem 10. maja so začasno zaprli obmejni blok za dvolastnike u kraju Cipo čez Močilo. Odprli ga bojo spet u jeseni. Una situazione di fatto che autorità ed enti dovrebbero risolvere iz prve strani vas čas pridobi vso svojo vrednost ! industria urologe m* speciali e apparecchi elettromeccanici UDINE V, I ( f v i' i1 »foi fé! d ■ i Data l'importanza dell'argomento e il grande interesse suscitato da questa nostra inchiesta, pubblicata in sloveno nel numero precedente, riteniamo opportuno riprodurla in italiano, anche perchè ne possano prender conoscenza le nostre autorità ed i responsabili politici locali, provinciali e regionali, onde indurli a riguardare, con il dovuto impegno e sollecitudine, da vicino i problemi trattati ed a risolverli nel modo più soddisfacente. PRENEHAJTE Z RAZNARODOVANJEM Prisotne so pozdravili zastopniki vseh slovenskih političnih organizacij in sicer: Drago Legiša za slovenske-krščanske mladince, Saša Rudolf za slovensko demokratsko zvezo, Ninko č arnie za slovensko katoliško mladino, Rudi Wilhelm za komunistično mladino, Bogo Samsa za mladinsko iniciativo. LA REGIONE Dunque la Regione Friuli-V enezia Giulia a statuto speciale si farà, sem-prechè, naturalmente, il governo di centro sinistra, tenga fede alla sua promessa che è appunto quanto noi ci auguriamo. E’ pacifico che il problema della creazione dell’istituto regionale sta alla base della rinascita economica e sociale del Friuli, e. quindi anche delle nostre terre; e non per nulla le a-spirazioni autonomistiche vennero sostenute da eminenti uomini politici e di cultura, da enti e organizzazioni di ogni tipo; e lo saranno ancora qualora il Governo venga meno al suo impegno. In quanto a noi dalla Regione, che come stabilisce l’art. 116 della Costituzione deve essere veramente a statuto speciale e non infarcita con norme di comodo che lascierebbero le cose virtualmente al loro posto, ci attendiamo innanzi tutto l’effettiva garanzia del rispetto delle minoranze nazionali, sancito dall’art. 6 della Costituzione italiana, che consenta a tutti i cittadini di lingua slovena e tedesca la piena parità di diritti con tutti gli altri cittadini della Repubblica nonché la difesa della loro cultura, come pure la valorizzazione delle tradizioni popolari che caratterizzano la individualità della popolazione della Regione, la nostra compresa. Poi ci attendiamo che anche i problemi economici e sociali vengano una buona volta presi in considerazione non solo ma risolti con la dovuta celerità e nel modo che alla situazione si addice. Con un giudizioso governo autonomo regionale capace di impostare. di realizzare una politica adatta ai bisogni particolari di questa nostra zona, e un organo legislativo dotato di adeguati poteri, senza alcun dubbio la soluzione dei nostri problemi sarebbe più rapida, più efficiente; e noi si troverebbe modo di porre rimedio a questa situazione sempre più assillante e sempre più preoccupante. Basti accennare al fatto che il numero dei nostri lavoratori costretti ad abbandonare le loro case e i loro cari, è andato contìnuamente e in modo preoccupante aumentando sì da produrre uno spopolamento che minaccia da vicino la stessa esistenza delle nostre borgate. Vorremmo anche vedere bandita quella politica di favoreggiamento, di cui le nostre terre soffrono, alla concentrazione industriale che continua a soffocare da noi ogni anelito di progresso e di sviluppo sociale. Infatti quasi tutte le principali industrie, a cominciare dalla fabbrica di estratti tannici di Cividale alla IT ALCE-MENTI con la conseguente chiusura e la messa sul lastrico di centinaia di operai, sono state assorbite dai grandi monopoli. E’ dunque con una giustificata impazienza che noi attendiamo il costituirsi della Regione con i suoi organi di potere amministrativo e legislativo. La popolazione della Slavia Friulana è, pertanto, pronta e in piedi per dare, in rapporto alle sue forze e alle sue possibilità, il suo più valido contributo all’opera, che in suo favore e di tutti, la Regione si appresterà ad iniziare con il proposito, non occorrerebbe dirlo, di cambiare finalmente, sotto ogni aspetto, il volto anche alle nostre Valli; e in primo luogo con il far scomparire le vecchie strutture feudali e semifeudali che più di tutto intralciano il comune cammino verso quegli orizzonti di fraterna convivenza e di giustizia sociale che l’odierno progresso si attende e reclama. IHISERID E BBBBNDOftO BEI PRESI SOPRB TBBCENTO Pers, Flaipano, Stella, Malamaserie, Sammardenchia sono tra le località più trascurate - Esse per l’esistenza che conducono, per le difficoltà di vario genere che'incontrano nonché per il loro isolamento si possono, purtroppo, considerare tagliate fuori dal mondo Stavolta intendiamo fare il punto sulle località più occidentali della Slavia Friulana, e precisamente là dove finisce la parlata slava e incomincia quella ladina. Il particolare di trovarsi nella zona occidentale dovrebbe, teoricamente, far supporre che le località di cui parleremo, godono nei confronti delle altre, di certi benefici a cominciare dalla rete stradale, ovverosia delle comunicazioni che stanno alla base di ogni comunità civile. Invece no. E lo possiamo affermare con cognizione di causa specie dopo quanto abbiamo visto e scritto sulle altre zone della Slavia Friulana. Infatti le località che toccheremo — e lo facciamo ben volentieri anche perchè fin’ora pure noi ci siamo relativamente interessati sempre confidando che i più direttamente interessati, vale a dire le autorità competenti, avessero adempiuto al loro dovere di provvedere alle loro esigenze — si trovano in una situazione che non è fuor di luogo definire addirittura disperata. Di chi la responsabilità di questa allarmante e deplorevole situazione? Appunto di coloro che or ora abbiamo citato. Apriamo la trafila dei rilievi con il settore di Flaipano (che comprende le borgate di Cretto di Sopra, Cretto di Sotto, Fratins e Patuècina) e con quello di Pers — da due anni aggregato al Comune di Lusevera — che a sua volta comprende le borgate di Mulinars e Sgarban. Mancano «lei tutto le strade A parte la gravissima falcidia demografica, dovuta alla forzosa emigrazione che ha spopolato la zona (722 abitanti nel 1931, 253 nel 1962), va tenuto presente innanzitutto che i due citati settori non sono affatto collegati con i centri sui quali gravitano geograficamente ed economicamente. Infatti quello di Pers manca completamente di qualsiasi raccordo stradale e soltanto un pericoloso sentiero alpestre, specie durante l’inverno, porta a Casariis in Val Torre ; solamente da qui ci si può servire di una strada carrozzabile. Il settore di Flaipano invece per raggiungere Tarcento, che in linea d’aria dista appena più di quattro chilometri, deve compiere un percorso di circa 25 chilometri in quanto non può che servirsi della strada che, salendo a quasi 1000 m. sul 1. d. m., scende poi in pianura toccando Monte-nars, Artegna, Magnano in Riviera. E’ da oltre vent’anni che in alto loco si promette di collegare con una strada diretta Flaipano a Tarcento. Che si aspetta per dare inizio ad un’opera tanto necessaria per il respiro economico e la vita stessa dei cittadini di Flaipano? Bisogna tener presente che gli abitanti di queste località di montagna sono costretti a portare i loro prodotti al mercato di Tarcento giovandosi unicamente delle braccia e delle spalle. In fondo si tratta di costruire non più di 6 Km. di strada. Le frazioni della “ I*erla del Friuli „ Stella, Sammardenchia e Mala-maseria sono frazioni del Comune di Tarcento — queste tre frar zioni, assieme a Sedilis e Coja, un tempo formavano il Comune di Ciseriis, Comune incorporato poi contro la volontà della popolazione, nel territorio del Comune di Tarcento —; ebbene lo credereste? Anch’esse, pur facendo parte della «Perla del Friuli», centro turistico di primo piano, dotato di ogni confort per ospitare e divertire il mondo del vizio (si parla anche di un «casinò» e di «balletti rosa»), sono trascurate e dimenticate non meno di quelle che prima abbiamo citato. In quanto a Stella non è possibile raggiungerla che seguendo una scomodissima ed impervia mulattiera che mette a dura prova chiunque vi si rechi in quello sperduto ed abbandonato villaggio. La frazione di Malamaserie Come veduta d’assieme e panoramica, questa di MALAMASERIA è delle più suggestive. Un tempo gaia, piena di vita e di speranza era una delle più operose e fiduciose borgate del Tarcentino. Purtroppo essa è andata gradatamente ma inesorabilmente spopolandosi ed ora è sul punto addirittura di scomparire completamente. Tutte le case che vedete, o quasi, sono state abbandonate e stanno rovinando. Ve lo dicono a chiare note le occhiaie vuote delle finestre, i muri pericolanti, il triste squallore e la malinconia che regna negli animi dei pochissimi rimasti. è pure difficilmente raggiungibile in quanto l’unica sua strada presenta una transitabilità rischio sa e pericolosa. Tale strada non solo è stretta e tortuosa ma in certi tratti la sua pendenza supera il 40 per cento. Infine alcune borgate di Sammardenchia si trovano a loro volta sprovviste di strada e ciò costringe gli abitanti, che hanno bisogno di raggiungere il centro stesso della frazione, a portare tutto a spalla, sia nell’andata per immettere i propri prodotti che nel ritorno per trasportare quelli acquistati. Ripetiamo : il fatto sorprende e addirittura meraviglia perchè le località che abbiamo nominato per ultime, e dalle quali l’occhio spazia nella pianura friulana fino a Udine e oltre, stanno a ridosso di Tarcento, la cittadina residenziale dei ricconi della nostra regione i quali se da una parte ammirano i seducenti panorami che offrono le soprastanti borgate — che pure in condizioni di estremo disagio pagano le tasse, e che tasse, al Comune di Tarcento — dall’altro, al pari delle autorità responsabili se ne disinteressano completamente dei loro bisogni, delle loro aspirazioni e dei loro diritti. Ta zadnji je v svojem govoru med drugim pozival, da bodimo vsi Slovenci enotni v borbi za svoje narodnostne pravice, za pravice svojega naroda, povsod, na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. Toda dva dni pozneje je kljub splošnemu odporu slovenske javnosti prišel v Nabrežino komisar, ki je podpisal raznarodovalni dekret, s :;terim odobrava gradbeno dovoljenje za zidanje 268 be-gùnskih stanovanj z očitnim namenom, da bi spremenili etnični sestav tega komuna, k’er so Slovenci v večni in tudi komunska administracija je v njihovih rokah. S tem v zvezi je tudi Slovenska kulturno-gospodarska zveza, ki zastopa vse slovenske kulturne in gospodarske organizacije v Ita- . liji, poslala tisku v objavo sledečo izjavo : «Slovenska kulturno-gospodarska zveza ugotavlja spričo nedemokratičnega imenovanja prefek-turnega komisarja v devinsko-na-brežinski občini za podpis gradbenega dovoljenja za zidanje 268 begunskih stanovanj : 1. da se z graditvijo novega begunskega naselja v Sesljanu, ki bodočim naseljencem ne more nuditi potrebnih pogojev za zaposlitev, umetno ustvarja italijanska večina v doslej pretežno slovenski občini, in se s tem ta občina umetno raznaroduje ter se spreminja njena narodnostna sestava; 2) da je tako ravnanje v očitnem nasprotju s črko in z duhom čl. 6 republiške ustave, ki predvideva zaščito jezikovnih mai mjšin in s tem ne dopušča nikakršnega posrednega ali neposrednega raznarodovanja ; 3. da je to ravnanje prav tako v nasprotju s členom 4 in 6 posebnega statua londoskega memoranduma in s čl. 16 mirovne pogodbe. Končno Slovenska-kulturno gospodarska zveza z ogorčenjem obsoja to nedemokratično ravnanje, ki hkrati ruši komaj ustvarjene pogoje pomiritve in sožitja med prebivavstvom obeh narodnosti in poziva odgovorne oblasti, naj prenehajo s takim raznarodovalnim ravnanjem, ki utegne roditi le slabe posledice». QUI SIAMO A ZO-MEAIS — A riguardarla dà l’impressione di una indicazioni autostradale. Si tratta invece di una tabella ingannevole in quanto una freccia (Stella) indica una direzione per lina strada che non c-siste ; e ciò inganna il viaggiatore che a un certo punto deve tornare indietro. In realtà Stella è una frazione isolata e raggiungibile con fatica soltanto a piedi. Itn|ip. : K»g. K. >111101.0, • Udine - tel. 57.047 (Viale Trleute, PO/»)________ FORNACI Solaio PALLADIO ini. 55 Solai in laterizio di ogni tipo blocchi e forati VICENZA lei. 27.982 B ERICHE