Skoraj 7000 ljudi je v nedeljo prisostvovalo letošnji osrednji spominski svečanosti v Dražgošah, ki ji niti odsotnost snega ni mogla skaliti izjemno prazničnega vzdušja — Foto: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 3 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 14. 1. 1975 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarji 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih Cvetje pod Bičkovo skalo i ^ra/llm gostom in veliki množici obiskovalcev osrednje prireditve »svobodna Jelovica '75« v Dražgošah je spregovoril sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvik Kejžar. Nič snega, pa vendarle rekordna množica ljudi, ki se jih je v Dražgošah, na osrednji prireditvi »Svobodne Jelovice '75«, zbralo skoraj 7000. To sta dve osnovni značilnosti letošnjega partizanskega slavja, posvečenega 3«Metnici legendarne bitke in pomladi 1945, pomladi veselja, pomladi zmage. Dražgoše, odete v zastave in zelenje, obsijane z blagim januarskim soncem, so v nedeljo nudile veličasten prizor. Zares posrečen je bil sklep organizatorjev, da tokrat ne dovolijo avtomobilom vstopa v vas. Prav vsi, brez. izjeme, so ga pohvalili — in naj je šlo za udeležence mani-festativnih pohodov, za tekmovalce, ki jim muhavo vreme ni dovolilo pripeti smuči, ali za priložnostne izletnike; prevozna sredstva so obtičala v dolini, v Rudnem, kjer je dežurna ekipa prometnikov naštela kar 62 avtobusov in prek 800 osebnih vozil! V samo vasico pa so se medtem jele zgrinjati reke obiskovalcev: bivši borci, nekdanji aktivisti, mladina, pripadniki oboroženih sil. . . Do 12. ure, ko je prizadevni škofjeloški Ornega časomerilski štab zabeležil prihod še zadnjih moštev, zastopnikov posameznih teritorialnih enot, miličniških postaj, ZRVS in JLA (startala so v dobrih 9 kilometrov oddaljeni Kropi), sta pobočje nad dražgoško šolo in terasasta okolica tribune že postala človeško mravljišče: iz smeri Selc je namreč prispela kolona več sto pionirjev, tabornikov in sindikalistov, z Rudnega šolarji, dijaki in slepi, iz Soteske pri Bohinjski Bistrici vojaki in planinci. .. Sledila je glavna slovestnost, združena s kulturnim programom, v katerem so nastopili oktet Jelovica, pihalna godba tovarne Alpina Žiri in recitatorja Nadja Strajnar ter Jurij Svoljšak. Zbranim poslušalcem in gostom (predvsem velja omeniti zveznega sekretarja za pravosodje in občo upravo Ivana Franka-Iztoka, republiškega sekretarja za notranje zadeve Marjana Orožna, podpredsednika republiške konference Nadaljevanje na 16. str. K Bohinjska dr«žgoškega s Bistrice je v lavja. Pohodna Dražgoše prispela dolga kolona udeležencev enota je štela več kot 700 ljudi. Med patruljami partizanskih odredov je bila najboljša ekipa kokrškega partizanskega odreda. Na proslavi v Dražgošah so sodelovali tudi padalci Alpskega letalskega centra iz Lesc. Janez Šolar je s padalom doskočil pred glavno tribuno ter predal raport 'generalpolkovniku Rudolfu Hriberniku-Svarunu. »Dosegli smo točno določene cilje. Razmere za skoke so bile danes idealne,« je dejal takoj po pristanku. 2Kf° efy°Je»entikbbohw$*& odreda sosetavljali sami prekaljeni alpi- Patrulja ZRVS iz Radovljice je bila po doseženem času najhitrejša, vidnej-■ " -Udeležena himalajskih odprav. Zased/i so četrto mesto. šega mesta pa ni dosegla zaradi napak pri reševanju zastavljenih nalog. Naročnik: Za razvoj gospodarstva Orga n iza cije združenega dela, gospodarske samoupravne skupnosti in skupščina občine Litija, so kot prvi pri nas. sklenili družbeni dogovor o združevanju dela sredstev razširjene reprodukcije za gospodarski razvoj Organizacij združenega dela in ustanovili samoupravno interesno skupnost za razvoj gospodarstva. Družbeni dogovor so podpisale skoraj vse delovne organizacije. Cilj skupnosti je pospeševanje razvoja OŽD in TOZD, ki že imajo zastavljene razvojne programe, pa si same ne morejo zagotoviti potrebnih sredstev. Kranj Na slavnostni seji škofjeloške občinske skupščine, ki je bila v četrtek, 9. januarja, v počastitev praznika občine Škofja Loka so bile tudi letos podeljene velike in male plakete ter nagrade za izjemne dosežke ter uspehe posameznikom, podjetjem in ustanovam. Veliko plaketo sta med drugimi prejela tudi Zdravko Krvina ter kolektiv podjetja Etiketa iz Žirov (v imenu podjetja je odličje sprejel predsednik delavskega sveta Janez Ušeničnik). — Foto: F. Perdan Pogled v preteklost in bodočnost Včeraj popoldne se je sestal na redni seji izvršni odbor očinske konference socialistične zveze. Člani so razpravljali o poročilu o opravljenih volitvah in o pripravah na prve seje samoupravnih interesnih skupnosti ter o pripravah na konference krajevnih organizacij SZDL. Obravnavali so tudi predlog odloka o pogrebnem obredu in predloge za priznanja OF. Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko in zveza klubov zdravljenih alkoholikov za Gorenjsko bosta danes popoldne pripravila posvet, na katerem se bodo pogovorili o izkušnjah v organiziranju rehabilitacije alkoholikov. Izmenjali bodo tudi mnenja o vlogi družbenopolitičnih organizacij in zdravstva v preventivi. a. Ž. Predsednik konference mladih v krajevni skupnosti Milan Bajželj sklicuje sejo predsedstva. Za dnevni red predlaga analizo aktivnosti osnovnih organizacij ZSMS v krajevnih skupnostih in priprave na obiske članov predsedstva o osnovnih organizacijah. Seja predsedstva bo jutri ob 18. uri v stavbi kranjske občinske skupščine. -lb Jutri popoldne se bodo v Radovljici sestali na izredni seji vsi trije zbori občinske skupščine. Razpravljali in sklepali bodo o predlogu odloka o programskih zasnovah zazidalnega načrta centralnega turističnega področja Bleda in o zazidalnem načrtu centralnega; turističnega področja Bleda za cono I na Bledu. Pri občinski konferenci socialistične zveze se bo danes popoldne sestal koordinacijsko, odbor za organiziranje splošnega ljudskega odpora. Pogovorili se bodo o delovnem programu odbora za letos. A. Ž. Radovljica Tržič Ker bo letošnji proračun občinske skupščine sprejet predvidoma šele marca, so delegati občinske skupščine sprejeli na zadnji seji odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem letošnjem tromesečju. Odlok med drugim pravi, da letošnja proračunska potrošnja v prvih treh mesecih ne. sme preseči potrošnje v enakem lanskem obdobju. Do konca januarja morajo biti po vseh slovenskih občinah ustanovljene tudi raziskovalne skupnosti. V Tržiču je iniciativni odbor za ustanovitev občinske raziskovalne skupnosti predlagal izvršni svet, predlogi'za člane odbora pa so bili potrjeni na zadnji seji skupščine. Iniciativni odbor sestavljajo inž. Drago Pegan, Janez Ažman, Matej Stritih, Francka Bergant in Franc Aljančič. jk Novi dokumenti Dosedanja vozniška in prometna dovoljenja so premalo / kvalitetna in jih je lahko ponarediti. Zato so se v komiteju za promet in zveze odločili, da jih bo potrebno zamenjati. Vozniško dovoljenje bo možno zamenjati do leta 1981, zamenjavati pa jih bodo začeli prihodnje leto. Petletni rok je določen zato, da jih bodo šoferji lahko menjavali tedaj, kojim bodo stara potekla. Za novo prometno dovoljenje bo postopek krajši, saj ga je treba podaljšati vsako leto in bodo zato vsa zamenjana do konca prihodnjega leta. Spremenjene bodo tudi registrske tablice. Takoj jih bodo dobili vsi na novo registrirani avtomobili, drugi pa le, če bodo to zahtevali lastniki, pri prodaji ali če bo voznik eno izgubil. Angolci pri Dolancu Sekretar izvršnega komiteja predsedstva ZKJ Stane Do-lanc je sprejel delegacijo ljudskega gibanja za osvoboditev Angole. Delegacija je gost zvezne konference SZDL, vodi pa jo član političnega biroja omenjenega gibanja Enrih Kareira. Pogovarjali so se o aktualnih mednarodnih vprašanjih, predvsem pa o položaju v Angoli. Pohvala jugoslovanskim delavcem Zahodnonemški kancler Schmidt je v Hamburgu izročil namenu 3 kilometre dolg predor po reki Elbo, ki je povezal avtomobilske ceste srednje Evrope s cestami na Danskem in na Švedskem. Skozi predor lahko dnevno zapelje okrog 60.000 avtomobilov. Pri delih je sodelovalo tudi precej Jugoslovanov, ki so na začasnem delu v Zahodni Nemčiji. Ob otvoritvi so vodilni delavci še 'posebej pohvalili njihovo delo. Nagrajevanje po delu Na posvetovanju o delitvi osebnih dohodkov v TOZD, ki se /e v soboto skleni/o v Subo tiči, je sode/oval tudi predsed nik jugoslovanskih sindikatov Mika S/:'ljak. Med drugim je dejal, da moramo zagotoviti takšne de/ovne pogoje, v. katerih bodo lahko delovni ljudje de/ali čim več in s tem tudi več zaslužili. Napad na jugoslovanski konzulat V soboto navsezgodaj je manjša skupina avstrijskih nacistov oziroma privržencev desne rudiku/nodemokratske stranke >:ved/a izzivalni na pad na poslopje konzularnega oddelka veleposlaništva SFRJ na Dunaju. Razbila je oken ske šipe na stavbi. Da so bili prav jugoslovanski prostori njihov cilj, je razvidno iz tega, ker je policija, ki je hitro posredovala, na kraju samem zaplenila letake s protijugo slovansko vsebino. Oblasti so takoj začele iskati storilce. <_J Torek, 11. januarja L975 V četrtek je škofjeloška občina slavila občinski praznik. Slavi ga vsako leto v spomin na legendarno dražgoško bitko ter na začetke partizanskega gibanja na tem področju. Na slavnostni seji, ki je bila minuli četrtek v dvorani kina »Sora« v Škofji Loki, je govoril predsednik skupščine občine Škofja Loka Tone Polajnar. Spregovoril je o uspehih, ki so jih Skofjeločani dosegli v povojnih tridesetih letih. Se posebno pa se je dotaknil dosežkov preteklega leta. Kljub slabemu začetku, je dejal, smo uspeli uresničiti dokaj zahtevne gospodarske načrte. Inflacija je sicer pokvarila dobro poslovanje, zato pa tudi zakrila nekoliko slabše rezultate. Za lansko leto so v škofjeloški občini zanimive predvsem velike investicije. Zgrajeni so bili novi proizvodni prostori v Embalažno grafičnem podjetju ter Gorenjski predilnici. Izven gospodarstva pa je bilo največ denarja porabljenega za gradnjo stanovanj. Precej sredstev je bilo porabljenih tudi za varstvo okolja, obnovo cest ter za urejanje kanalizacije. Tudi za letos načrtujemo dokaj visoke investicije, je dejal predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar, ko je spregovoril o načrtih za letošnje leto. Pri tem pa bodo predvsem pomembne smernice, ki jih nakazuje pred nedavnim sprejeti načrt družbenoekonomskega razvoja občine za prihodnjega pol desetletja. Med negospodarskimi investicijami so predvsem pomembne naložbe v gradnjo stanovanj. Letošnje leto naj bi dobilo stanovanja kar okrog 200 družin. S tem bo dosežen usklajen družbeni razvoj, nadoknađeno pa tudi tisto, kar v preteklem obdobju še ni bilo doseženo. Slavnostne seje so se udeležili tudi predsedniki občinskih skupščin iz pobratenih občin Argento Marangoni iz Medicine v Italiji, Herman Velik iz Sel na Koroškem ter Sre-ten Vladisavljevič iz Smede-revske Palanke v Srbiji. »Prinašam vam tople pozdrave prebivalcev občine Medicina, še posebej pa naših partizanov, mož in fantov, ki so se borili proti fašizmu,« je dejal Argento Marangoni. »Trideset let je že minilo od zadnje vojne, mi pa imamo še vedno težave s fašisti. To vam ne govorim le kot predstavnik občine Medicina, ampak kot predstavnik italijanskih partizanov. Borimo se in vedno se bomo borili za mir. Mir in socializem naj korakata skupaj. Vesel sem, da med vami lahko pozdravim nekdanje borce. Tudi mi smo partizani, ki smo se borili in se obvezujemo nadaljevati ta boj, boj za lepšo bodočnost.« »Slovenski delavec in kmet na Koroškem na žalost še vedno nista svobodna. Upamo pa, da bodo tudi za nas prišli boljši časi,« pa je dejal Herman Velik. »V imenu 60.000 prebivalcev palanške občine vam izrekam tople pozdrave. Bratstvo, ki se je rodilo.v najtežjih dneh naše zgodovine, se bo, to sem prepričan, še okrepilo,« je menil Sreten Vladisavlje^ vič. Navzočim na slavnostni seji je poslal pozdravno brzojavko tudi predsednik slovenske skupščine dr. Marjan Brecelj. Prebivalcem škofjeloške občine je tudi za prihodnje zaželel veliko uspehov. •I. (lovekar' _J Skupščina potrdila samoupravne sporazume Delegati zborov tržiške občinske skupščine so na zadnji, četrtkovi seji potrdili samoupravne sporazume o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti, skupnosti otroškega varstva, občinske kulturne skupnosti, občinske samoupravne telesnokul-turne skupnosti, občinske zdravstvene skupnosti, regionalne zdravstvene skupnosti in regionalne samoupravne skupnosti za zaposlovanje. Pomen samoupravnih interesnih skupnosti je orisal član izvršnega sveta tržiške občinske skupščine Anton Stritih in povedal, da so v tržiški občini v ta namen izvolili v organizacijah združenega dela 21 delegacij in v krajevnih skupnostih 13 delegacij. Samoupravne sporazume o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti mora v tržiški občini podpisati 48 podpisnikov. 27. decembra, ko je bil načrtovan slovesen podpis sporazumov, je sporazume že podpisalo 42 predstavnikov, kar pomeni, da sporazumi veljajo, saj jih je podpisalo več kot 80 odstotkov podpisnikov. -jk Hvale vredna pobuda SZDL Domala v vseh krajih radovljiške občine se ob koncu leta krajevne organizacije socialistične zveze spomnijo starejših in onemoglih občanov. Ponekod pripravijo zanje kulturne prireditve, jih povabijo na prijateljska srečanja in obdarijo ali pa jih obiščejo na domovih. Krajevna organizacija socialistične zveze Radovljica je letos organizirala obiske pri 31 bolnih in onemoglih občanih. Prinesli so jim skromna darila. V ponedeljek, 30. decembra, pa so pripravili sprejem /.a prek trideset nad 76-let starih občanov s področja krajevne skupnosti Radovljica. V domu upokojencev so jim pripravili sprejem, jih pogostili in seznanili s prihodnjim razvojen] kraja. Kulturni program so jim pripravili učenci osnovne šole A. T. Linharta in Glasbene šole. JR Se je čas za štipendijo Slovenska skupščina Titovega sklada, ki je bil ustanovljen za štipendiranje otrok i/ delavskih družin in mladih delavcev, je tik pred koncem lanskega leta podelila prve štipendije. Ugotovila pa je, da je bilo prošenj in priporočil za Štipendije malo oziroma da so temeljne organizacije predlagale /a štipendiranje zelo malo mladih delavcev. Zato se je kranjska občinska konferenca mladine odločila dati pobudo osnovnim organizacijam v te ineljnih organizacijah združenega dela. na srednjih in visokih šolah, da mladince, ki so se izjemno izkazali na delovnem ipeslU. ali pri učenju in imajo tudi ustrezne moralno politične kvalitete, nimajo pa zadostnih materialnih možnosti za nadaljnje šolanje, predlagajo za štipendiste Titovega sklada. Skupščini sklada bo predloge posredovala občinska konferenca. -lb Seminar za gorenjske OK ZSMS Republiška konferenca ZSMS je pripravila več seminarjev za vodstva občinskih konferenc in svete medobčinskih konferenc v posameznih regijah. Na seminarjih bodo govorili 0 značilnostih nove usmeritve Zveze socialistične mladine ter obravnavali nekatera vprašanja iz dela Zveze komunistov', SZDL, Zveze sindikatov in ZZB NOV. Razpravljali bodo tudi o programskih smernicah za delo občinskih konferenc in medobčinskih svetov. Za gorenjske konference mladine in svet občinskih konferenc se bo seminar začel danes dopoldne, -lb Franc Troj ar-Gašper 5. januarja so se številni Jeseničani poslovili od znanega in priljubljenega aktivista iz časa NOB in iz povojne izgradnje Franca Trojarja. Franc Trojar, s partizanskim imenom Gašper, je bil eden izmed članov okrajnega odbora na Jesenicah. Deloval je v 4. sektorju in bil njegov vodja. Franc Trojar je na Jesenicah in v okolici Jesenic pomagal pri ustanavljanju odborov Osvobodilne fronte, bil je zaveden in predan komunist in aktivist. Po vojni se je vključil v družbenopolitično življenje na Jesenicah, delal je pri avto-moto društvu, pri ZB in v drugih organizacijah. Njegovi tovariši in sodelavci iz Železarne ga bodo ohranili v trajnem spominu. I). S. Jože Štimc V prvih dneh letošnjega leta so na dovškem pokopališču pokopali Jožeta Stimca iz Mojstrane, sicer doma iz vasi Grintovec pri Kočevju. Jože StirttC je od leta 1941 deloval v NOB, sprva kot aktivist na terenu, v prvih mesecih leta 1912 pa je odšel v partizan«. Udeleži] se je bojev ob Neretvi in drvarsk«' bitke, sodeloval je v proleterski brigadi in v zaščitni četi. V času NOB je bil dvakrat ranjen. Po vojni je sodeloval v organizaciji Zli in v invalidski organizaciji. Zaradi hud«' bole/.ni je umrl pri tvojih petdesetih letih. Od njega so se na dovškem pokopališču poslovili številni prijatelji in znanci, ki so Jožeta Stimca spoštovali in ga imeli radi. D.S. .... » V Tržiču sprejeli dogovor o kadrovski politiki Družbeni dogovor o načelih za izvajanje kadrovske politik«' v občini Tržič s«' je pretekli-čet rtek ž«' drugič znašel pred delegati občinske skupščine Tržič. Prvič namreč družbeni dogovor ni bil sprejet, in to pred« vsem zaradi pripomb delegacij Peka in Bombažne predilnici- in tkalnice! Komisija za oblikovanje družbenega dogovora s«1 |e ponovno lotila dela m skušala v kar največji meri upoštevati pripombe delegacij Peka in Bombažne predilnice in tkalnice N-> «"-<'fitkovi seji je tržiška občin- ska skupščina družbeni dogovor o kadrovski politiki sprejela. Komisija, ki je dogovor pripravljala in ga usklajevala s pripombami, bo odslej skrbela /a uivsničev an je dogovora. Delegati so na četrtkovi seji menili, da je dogovor /a razmere v tržiški občini nadvse pomemben in pmo goča organizacijam zdiužiMu-ga dela, da v okviru splošnih določil dogovora oblikujejo kadrovsko politiko in ' jo usklade / določili, sprejetimi v organi/arijah združenega dela. -jk »Novi« Šešir ne bo onesnaževal okolice Strokovnjaki zagotavljajo, daje strah zaradi preselitve nekaterih obratov loške tovarne klobukov na Trato odveč Znano je, da smo zadnje čase, obenem Z razvijanjem in poglabljanjem samoupravnih odnosov, začeli bolj- dosledno spoštovati zahtevo, naj se pri odločanju o gradnji stavbnih, zlasti tovarniških kompleksov, mnenje krajevnih faktorjev, se pravi okoli-šanov, upošteva v enaki meri kot stališča projektantov in investitorjev. Pogosto so namreč premalo pretehtani načrti rodili nepredvidene stranske posledice, predvsem kar zadeva onesnaževanje narave ali hrup. Gledano s tega vidika je bila zaskrbljenost prebivalcev Hafnerjevega naselja, ki živijo v neposredni bližini škofjeloške industrijske cone Trata in ki jim je pred meseci prišla na uho novica, da bo podjetje Šešir Škofja Loka nedaleč proč postavilo novo tovarno, popolnoma upravičena. Zbali so se smradu in raznih gnijočih ostankov živalskega izvora. No, uprava Šeširja ni preslišala kritičnih pripomb. Povabila je prizadete občane na pogovor in po večkratnem pretresu projekta so 14. novembra lani dosegli soglasje. Ker pa gre za pomemben in daljnosežen poseg, pravzaprav za selitev dobršnega dela proizvodnje, ki bo končana 1. maja 1976, sta vodstvo gospodarske organizacije in KS Trata izrazila željo, da stvar podrobneje razložimo tudi prek našega lista. V novem proizvodnem objektu (predračunski stroški investicije znašajo 24 milijonov din) nameravajo urediti obrat za pridelovanje dlake, skladišče kož, skladišče gotovih izdelkov? krojilnico, opremo klobukov, obrat za izdelovanje pokrival iz umetnega krzna, upravno-pro-dajne prostore in tehnično službo. Poslopje, spredaj dvo- in zadaj eno-nadstropno, je zasnovano kot zaključena celota, brez pomožnih lop ali odprtih odlagališč. Odpadke, ki so suhi, bodo sproti shranjevali in skrbno embalirali, saj predstavljajo iskano izvozno blago ter važen dodatni vir deviz. Ni se torej treba bati kupov nesnage, ležečih okrog stavbe, kajti že prej smo' omenili prodajne prostore; vanje, kakor vemo, zahajajo poslovni sodelavci in kupci, zato je jasno, da jih smejo obdajati kvečjemu parki in nasadi. Pri modnih artiklih je prvi vtis potencialne' stranke pač odločilen. Kar zadeva ogrevanje, ne mislijo zidati kurilnice, marveč naj bi topla voda pritekala po podzemnih ceveh iz sosednje Jelovice. Poleg naštetega so si vnaprej zagotovili sredstva, s katerimi bodo dokupili precejšen pas zemlje južno od poslopja, zasadili drevje ter tako postopoma vzgojili »zeleni tampon« med stanovanjsko četrtjo in proizvodnimi halami. »Projekt — kot veleva zakon — je vsestransko analiziral in' preučil tudi inštitut Jožef Štefan v Ljubljani oziroma njegova specializirana SEOP služba,« poudarja direktor inž. Miro Pinterič. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj prodaja 15. januarja 1975 ob 10. uri telefonsko centralo tipa SATC 2/14 za 2 javni ŽVezi,'leto izdelave 1956 — izklicna cena 3000 din. Pismena licitacija z najnižjo izklicno ceno in 10 % pologa bo v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo za Gorenjsko, Kranj, Gosposvet-ska 9. fovarva klobukov škofja Loka razglaša prosta delovna mesta: 1 ekonomskega tehnika za delo V računovodstvo Pogoj je ESŠ 2. strojnega ključavničarja 3. strugar j a za delo v vzdrževalnih obratih »Strokovnjaki so zlasti veliko pozornosti posvetili odplakam in možnosti zapraševanja atmosfere, vendar doslej ni bilo pripomb. Uvajamo namreč najsodobnejše stroje in tehnologijo, ki dosledno upošteva zmeraj strožje zaščitne predpise.« Povejmo še, da se je Šešir v 54 letih svojega obstoja že trikrat hotel preseliti, a mu nemara ni nikoli uspela. Zdaj so ovire končno odstranjene. Jedro tovarne bo sicer ostalo v Škofji Loki, vendar le do preusmeritve na čisto konfekcijsko blago. Razvoj torej nikakor ni sklenjen. Inž. Pinterič je pristavil, da imajo v naslednji fazi v programu temeljito adaptacijo starih objektov in hkrati obnovo prostorov v Gorenji vasi. ' I. G. Vsa skrb kmetijskim zemljiščem Prijave sprejema tajništvo dQ 30. januarja 1975. Glavna skrb na novo ustanovljene kmetijsko-zemljiške skupnosti v Radovljici je, kako očuvati čimveč kmetijskega zemljišča v občini. Tako so si organi te skupnosti zadali nalogo, da se izdela prostorski plan občine, ki naj upošteva razvojni program kmetijstva. To pa .z drugimi besedami pomeni, da bo treba v občini narediti revizijo vseh urbanističnih listih. Poseben problem so trenutno v občini počitniške hišice. Člani skup- r Želje za uspešno delo Na zadnji seji zbora združenega dela jeseniške občinske skupščine so med drugim podali poročila tudi predsedniki iniciativnih odborov za ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti za vzgojo in izobraževanje, zdravstvo, kulturo, zaposlovanje, telesno kulturo, socialno skrbstvo in otroško varstvo. Ko so poro: čali o naporih in prizadevanjih posameznih iniciativnih odporov, ki ao nedvomno vložili veliko truda in dela, da bi samoupravne interesne skupnosti zaživele v svoji pravi vsebini in pravem pomenu, se je oglasila delegatka A. Š tem ova in zaželela samoupravni interesni skupnosti za vzgojo in izobraževanje vse najboljše za uspešno delo v prihodnje. Zakaj je pravzaprav omembe vredno, da poleg vseh formalnosti nekdo tudi na takem zboru dvigne roko in zaželi , uspeh in najboljše delo? Resnično se redkokdaj zgodi, da bi koga za kaj tudi pohvalili, posebno na takem zboru, - kar hitro in nemudoma smo pripravljeni za burne razprave in nasprotujoča si mnenja, s pohvalami pa skoparimo. -Predsedniki iniciativnih odborov in člani teh odborov pa so opravili veliko dela, še posebno na področju vzgoje in izobraževanja, ko so pravzaprav orali ledino, saj veljajo za pionirje v tem, da združijo izobraževanje in vzgojo. Vsaj pri nas na Gorenjskem. Prav zato se mi zdi, da je bil delegatkin pozdrav zelo umesten in osvežujoča in prijetna novost, ki bi jo bilo vredno, kadar je potrebno in vredno, tudi posnemati. D. S. Uspela krvodajalska akcija Krvodajalska akcija, ki jo je zadnji teden minulega leta organiziral občinski odbor rdečega križa Radovljica v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami, je dobro uspela. Čeprav zaradi proizvodnih nalog niso mogli priti na odvzem krvi delavci Verige, TI A Lesce in Almire Radovljica Oe-ti bodo dali kri v spomladanski akciji), je bil plan presežen. Od predvidenih 1200 krvodajalcev, jih je darovalo kri 1286: v Kropi 235, V Bohinjski Bistrici 283 in v tridnevni akciji na Bledu, ki je zajela tudi krvodajalce iz drugih krajev, 768. Da je akcija tako dobro uspela, je zasluga aktivistov rdečega križa in predsednikov sindikalnih organizacij. Posebna pohvala pa velja organizatorjem Albinu Nardinu in Antonu Zupanu iz Krope, Marici Ravnik in Stanku Zupanu iz Bohinja ter Vinku StudnU in Ivanki Cermelj z Bleda. nosti se strinjajo, da je treba gradnjo le-teh omogočiti, vendar pa jo je treba usmeriti na urbanizirane in z zazidalnimi naČVti urejene gradbene okoliše. Ne strinjajo se na primer z vikendi na Goreljku na Pokljuki in na Uskovnici. V prihodnje takšnih gradenj ne bi smeli več dovoljevati. Predlagajo naj bi na primer naselje vikendov nastalo na območju Pod gorami; kjer je zemljišča dovoli, vendar ni uporabno za kmetijsko obdelavo. Posebno skrb je skupnost posvetila tudi gradnji novih kmečkih gospodarskih poslopij. Menijo, da urbanistični plani niso najbolje usklajeni s sedanjimi sodobnimi potrebami kmetijstva, ki zahtevajo drugačne, predvsem večje prostore in dvorišča kot nekdaj. Zato bo treba spremeniti nekdanje mnenje o tako imenovanih kmečkih naseljih, in vasicah. Sedanje kmečke vasice, če jih tako imenujemo, naj bi to sicer ostale tudi v prihodnje, vendar pa bi bilo treba kmetom omogočiti, da bi se lahko preselili tudi izven njih. Skratka, urbanistično problematiko na tem področju bi bilo treba rešiti tako, da bi tisti, ki se želijo ukvarjati s kmetijstvom, imeli dovolj zemlje in tudi druge pogoje za sodobno kmetovanje. A. Z. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. POPRAVEK V petek, 10. januarja, smo na 5. strani pomotoma objavili razpis Ljubljanske banke. Razpis je bil namreč le vzorec za oblikovanje. Opravičujemo se Ljubljanski banki in pa seveda bralcem našega glasila za napako. Uredništvo Brezje nad Tržičem se bodo širile Tržiška občinska skupščina je na zadnjem zasedanju potrdila predlog dela zazidalnega načrta za Brezje nad Tržičem, ki ga je izdelal Arhitekt biro Splošnega gradbenega podjetja Tržič. Zazidalni načrt »obdeluje« okrog 2800 kvadratnih metrov veliko zemljišče v bližini doma družbenopolitičnih organizacij. Na njem bodo sčasoma zrasle na parcelah, velikih od 450 do 750 kvadratnih metrov, štiri stanovanjske hiše, Projektantje načrtujejo visokopri-tilčne hiše, ometane z belim ometom in kombinirane z lesom. Naklonina streh bo 42 stopinj, prekrite pa bodo s cementnimi strešniki. Z dograditvijo omenjenih štirih stanovanjskih hiš bo gostota prebivalstva na Brezjah dosegla 70 ljudi na hektar. Prek zemljišča teče tudi rezervat za daljnovod. Parcele so komunalno urejene, razen tega pa je predviden tudi okrog 200 kvadratnih metrov velik nasad za zelenje in rože. Predlog zazidalnega načrta za Brezje je bil razgrnjen na tržiški občinski skupščini in v domu družbenih organizacij na Brezjah. Pomembnejših pripomb na predlog ni bilo. Omeniti kaže le željo krajevne skupnosti, da bi imeli pri nakupu gradbenih parcel prednost domači graditelji, ker to preprečuje odhod domačinov v dolino. Zeljo je tudi na zadnji seji skupščine ponovil delegat krajevne skupnosti Brezje. Vendar so predstavniki skupščine povedali, da zakonodaja takšno možnost onemogoča. ' -jk Delavski svet Dimnikarskega podjetja Kranj razpisuje po 30. čl. statuta delovno mesto direktorja podjetja (ni reelekcija) Kandidat mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima srednješolsko izobrazbo, po možnosti iz gradbene' stroke, in 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu. — da je visoko kvalificiran dimnikar z najmanj 8-letno prakso na vodilnem delovnem mestu — da je sposoben organizator podjetja — da je moralno in politično neoporečen. Kandidati morajo pismeno vlogo z dokazili o izpolnjenih pogojih poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Dimnikarsko podjetje Kranj, Župančičeva ul. 4. Odbor za medsebojna razmerja Embalažno grafičnega podjetja Škofja Loka objavlja prosto delovno mesto planerja — analitika Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izponjevati še naslednje pogoje: — imeti morajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj v industrijskem podjetju; — obvladati morajo metode planiranja, kalkuliranja, obračuna in analiz. Kandidati morajo pismeno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Embalažno grafično podjetje Škofja Loka, Kidričeva 82. O izidu objave bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po objavi. Razpisna komisija organizacije združenega dela Komunalnega podjetja Bohinj Bohinjska Bistrica razpisuje prosto delovno mesto računovodje (ni reelekcija) Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo ekonomske smeri s 3-letno prakso v računovodstvu ali — višjo izobrazbo ekonomske smeri s 5-letno prakso v računovodstvu ali — srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri z 10-letno prakso v računovodstvu. Pismeno vlogo z dokazili o izpolnjenih pogojih je treba poslati razpisni komisiji podjetja. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Podjetje nima stanovanj. Rok za prijavo je najkasneje 15 dni od dneva razpisa. Za informacije se obrnite na upravo podjetja osebno ali po telefonu 76-127. Zazidalni načrt Bleda V začetku decembra lani so na Bledu razstavili osnutek zazidalnega načrta turističnega središča Bleda. Izdelal ga je zavod za urbanizem na podlagi urbanističnega načrta, ki je bil sprejet 1965. leta. Za osnutek, ki je bil razstavljen mesec dni, je bilo precejšnje zanimanje. O njem pa bo jutri na izredni seji razpravljala tudi občinska skupščina. V osnutku je predvideno, da je Bled turistični kraj, ki naj bi imel v prihodnje največ tri tisoč hotelskih postelj z že obstoječimi zmogljivostmi. Središče Bleda deli načrt na tri cone: na obstoječe središče okoli hotela Toplice, kjer naj bi zgradili nov Park hotel in hotel Belvedere nad hotelom Toplice; ohranja ostale hotele, pri katerih so predvidene adaptacije. Razen tega je en hotel predviden blizu hotela Jelovica in pri hotelu Krim ob športnem parku z večjim zaprtim kopališčem. Ti hoteli pa ne bi imeli več kot po 250 ležišč. V načrtu je predviden tudi turi« stično-trgovski center V* središču Bleda in ob hotelu Jelovica. Športni park naj bi se razvijal ob umetnem drsališču. Nadalje je predvidena adaptacija festivalne dvorane. Še posebej pa načrt opredeljuje zelene površine. Centralni park s hortikul-turnimi posebnostmi naj bi bil povezan z naravnim parkom na grajski skali in Straži. Jezerska obala pa naj bi ostala čimbolj naravna. V načrtu so seveda določeni tudi vsi komunalni objekti, ki jih Bled sicer nekaj že ima, vendar so nekateri precej zastareli. Najtežji problem pa bo vsekakor rešitev prometa. Doslej je bila predlagana že vrsta prometnih rešitev. Vendar se je izkazalo, da bo treba najprej dokončno rešiti tranzitni promet za Bohinj in Pokljuko, šele nato pa bi lahko reševali tudi lokalni promet. Čeprav torej osnutek zazidalnega načrta ne predvideva posebnih novosti, na jutrišnji izredni seji občinske skupščine lahko pričakujemo zanimivo in živahno razpravo; predvsem glede tistega dela, ki zadeva gradnjo novega Park hotela. A. Zal ar S potovanja okoli sveta Prvi dan v Mestru sploh nisem šel z ladje, ker sem bil brez denarja, poleg tega pa me je po kosilu začel boleti zob. Zvečer je prišel v mojo kabino strojnik Franjo in me zasul s kopico nasvetov, z namenom, da bi mi olajšal moje prve dni na morju in me ubranil pred raznimi nevarnostmi, ki prežijo na človeka po svetovnih pristaniščih. Se posebej me je opozoril pred prostitutkami in zvodniki, pred raznimi agenti, ki novačijo mornarje za panamske in liberijske ladje, in pred pristaniško mafijo, ki jo je po njegovem mnenju največ v Kolumbiji, na Filipinih, pa tudi v italijanski Genovi in kanadskem Vancouvru, kjer baje deluje močna ustaška emigrantska organizacija. Najstrožja carina je v Združenih državah. Cigarete in alkohol gredo najbolje v promet v Italiji. Varčuj z vodo. Posteljnina se menja ob sobotah. Vsak boj proti mrčesu je brez smisla. Kabine se ne splača čistiti. Naslednji dan bo še bolj svinjska kot prej. Pazi na ključ. Prepovedanih stvari ne spravljaj v svoji kabini. Nikamor ne hodi brez noža. Rešilni jopič je v zgornjem predalu. Oblečeš ga, če se barka začne postavljati v vertikalo; Zraven je piščalka, na katero piskaš, kadar ti zmanjka moči za kričanje. Vsakih nekaj mesecev enkrat so alarmne vaje. Za vsakega člana posadke je natančno določeno, kaj je njegova dolžnost v primeru alarma. . . Sami dobri nauki, ki se jih bom skušal držati. Tudi drugi in tretji dan nisem šel ven. V enem tednu, koliko smo stali v Mestru, sem komaj enkrat stopil z ladje na pomol, a samo ha pomol; kaj naj bi le delal zunaj v tej megli. Sedem dni smo iztovarjali nekaj ušivih ton mehiškega bakra. Pristanišče je bilo skoraj mrtvo. Ugibali smo, ali je vzrok za to spet kakšna nova splošna stavka ali pa morda Italijani še zdaj proslavljajo božične praznike. Delalo je samo eno dvigalo in spodaj na pomolu je odvažal bakrene plošče samo en kamion. SONČNA NEDELJA V BENETKAH Ko sem že mislil, da mi bo postalo dolgčas, smo se v nedeljo zjutraj končno prestavili v Benetke. Laguna je bila plitva in tistih nekaj milj smo previdno prevozili s polovično hitrostjo, da ne bi kje nasedli. Pluli smo po natančno določeni poti, ki je bila začrtana z velikimi rdečimi bojami. Z ladijskega krova so bile videti jutranje Benetke rahlo zastrte in neresnične. Zdelo se mi je, da poganjajo hiše in cerkveni zvoniki naravnost iz mlečnobele lagunske vode. Ta vtis je še poglobila megla, ki se v tej zgodnji jutranji uri še ni povsem razkadila. Ulice so bile še prazne in le redki čolni so brenčali po kanalih. Pravzaprav mi ni bilo povsem jasno, po kaj smo sploh prišli sem. Ves dan smo bili v pristanišču, ne da bi kaj natovorili ali iztovorili. Zdelo se je, kot da se je hotel kapitan odkupiti potnikom za tisti meglen teden v Mestru. Ob devetih je posijalo sonce, in Benetke so bile potem cel dan lepe in gosposke. Prav take kot na turističnih prospektih. Pri drugem častniku krova sem dvignil deset tisoč lir in šel ven. Sledil sem rumenim tablam s črnimi puščicami, ki so kazale smer za San Marco. Ta trg sem poznal že od prej iz knjige »Vsa čuda sveta« in z razglednic; zmeraj z golobi in z obvezno večerno zarjo v ozadju. Sredi trga je bil vodnjak, ob njem seveda vse polno turistov, ki so krmili golobe. Zraven so stojnice, kjer iznajdljivi Italijani prodajajo golobjo hrano, in fotografi s pola-roidnimi kamerami, ki te za tisoč lir v nekaj trenutkih ovekovečijo. Če bi bil Američan, bi si najel vodnika, da bi mi povedal, v katerem stoletju so zgradili doževo palačo, kdo je poslikal baziliko poleg nje, kje so tisti znameniti Svinčeni zapori, v katerih je bil zaprt slavni ljubimec Giacomo Casanova in kako je pobegnil iz njih. Če bi bil Američan, eden izmed te množice, ki se vali gor in dol po Markovem trgu, bi prav gotovo vzkliknil: — Oooh, how won-derfull! - Ker pa nisem bil Američan, ampak samo preprost slovenski fant, Čistilec stroja na tovorni ladji Mur-ter, sem se naslonil na sprednje tace kamnitega beneškega leva in mežikal v januarsko sonce. Neka stara, našminkana Nemka me je po vsej sili hotela ujeti v objektiv svoje praktike. Najbrž je mislila, da sem Torek, 14. januarja 1975 tu za dekoracijo, Kak hipi, izgubljen v kraljestvu droge. Nalašč sem vstal in se obrnil proč. Neverjetno, kako so ti ljudje navdušeni za fotografiranje. Ne morejo mirovati, vse dokler nimajo na celuloidnem traku varno spravljeno vse, kar leži, stoji, se giblje ali miruje v krogu petdeset metrov okoli njih. Na sončnem Lidu se gnete množica ljudi. Turisti z vsega sveta (zlasti veliko je bilo opaziti Japoncev), popotni študenti in zaljubljeni italijanski parčki. V Italiji namreč velja pravilo, da novoporočenci vsaj nekaj dni od svojih medenih tednov preživijo v Benetkah. Nikomur se nikamor ne mudi. Zdi se kot da, je to mesto ločeno od zunanjega sveta in od njegove mrzlične pridobitniške nestrpnosti. Če je Trst mesto trgovcev, potem so Benetke mesto umetnikov, ljudi, ki živijo mirno, preudarno, z odprtimi srci in očmi. Iz luna-parka se selim k stojnicam s spominki in potem na kamniti pomol, kjer se belijo slikarska platna. Tu nastajajo ljubko kičaste beneške razglednice: cerkev svetega Marka, Most vzdihljajev, vitke gondole in laterne nad hišnimi vhodi. Z nekaj spretnimi potezami pričara samozvani slikar vso zlagano idiliko beneških mostov in kanalov. Ves dan sem blodil po mestu in zvečer sem bil že kar utrujen. Šel sem v kino, da bi se odpočil. Vrteli so Getaway s Steve McQueenom in Alli MacGravv. Dvorana je bila nabito polna mornarjev italijanske vojne mornarice, ki se najbrž kot jaz niso imeli nikamor drugam dati. Ko sem prišel ven, je bila že noč in kar precej truda me je stalo, da sem našel pot nazaj v pristanišče. Večkrat sem zašel v kakšno slepo ulico, ki se je končala z zidom ali pa kar s kanalom. Ura je bila že čez devet in začenjal sem se bati, da ne bi zamudil ladje. Odhod je bil namreč napovedan za deseto uro. Nazadnje sem se pripeljal v pristanišče s ferrv-boatom, s čolnom, ki nadomešča v Benetkah običajni mestni avtobus ali tramvaj. Ko sem nekaj minut pred deseto prišel na barko, se mi je zdelo, da sem jo ujel prav zadnji hip. Ko pa smo ob dveh zjutraj še vedno stali v portu, sem se zavedel, da je bila moja naglica nespametna. Moral bi vedeti, "da ladja nikoli ne odpluje ob predvidenem času, ampak zmeraj nekaj ur pozneje. CVETOČE ČEŠNJE V PATRASU Deževen dan na morju. Zvedrilo se je šele zvečer, ko smo bili nekje blizu Otranskih vrat. Zjutraj smo se zasidrali v Patrasu. To mesto je eno izmed večjih grških pristanišč. Leži ob Korintskem zalivu na severni obali polotoka Peloponeza. Veliko je približno toliko kot naša Reka ali Split, s to razliko, da je mirnejše in prijaznejše. Morebiti sem dobil tak vtis samo zato, ker sem prišel sem januarja, v mrtvi sezoni, poleg tega pa je bilo tisti dan tudi vreme za moje pojme precej nevsakdanje. Čeprav je bilo oblačno ih je v presledkih celo deževalo, je bilo nebo svetlo in oblaki žareči. Z morja je pihal topel pomladni veter. Ko smo bili v Benetkah, je sijalo sonce, pa kljub temu nisem niti za trenutek pomisli na pomlad. Tu v Patrasu pa je deževalo, toda v zraku je bila pomlad, ki je ni bilo mogoče zanikati. Čeprav sem bil na spisku tistih, ki bi morali ta dan ostati na ladji, sem se takoj po četrti uri izmuznil v mesto. Povzpel sem se na bližnji grič. Prav na vrhu je lepo urejen park z okrasnim grmičevjem, peščenimi potkami in košarami za smeti. Pod razpadajočimi zidovi stare trdnjave nad mestom so cvetele češnje. Med starimi zveriženimi oljkami na vrhu hriba so stale velike kletke, v katerih so se šopirili živopisani pavi. Pogled se mi je odprl na jug, na nasade vinske trte, na temne gore Peloponeza v ozadju. Spodaj, na širni planjavi morja sta se križali brazdi dveh trajektov, ki sta plula v nasprotni smeri. Grčija ima zelo veliko potniškega ladjevja, ki povezuje številne otoke s celino in otoke med seboj. Sestavljajo pa ga v glavnem trajekti in manjše potniške ladje. Sredi Pat rasa sem odkril majhen drevored, v katerem so rasli poma-rančevci. Nabral sem polne žepe sadežev, a na svoje razočaranje sem pozneje na ladji ugotovil, da so trpki, vodeni in torej neužitni. Zmetal sem jih skozi okno v morje. Novi arhivski prostori V četrtek, 9. januarja, so v prostorih nekdanje nunske kašče v Blaževi ulici v Škofji Loki odprli nove prostore zgodovinskega arhiva. Zgodovina arhivskega varstva v Škofji Loki sega že v leto 1936! Takrat so loški obrtniki pripravili obrtno razstavo, na kateri so razstavili tudi arhivalije in muzealije v zvezi s cehi. Ob tej priložnosti je bil izvoljen pripravljalni odbor za ustanovitev muzejskega društva, ki naj bi poskrbelo za zbiranje in ureditev zbirke predmetov zgodovinske vrednosti. Ustanovni občni zbor je bil že leto kasneje. Poleti leta 1959 sta bili muzejska in arhivska zbirka premeščeni na grad. Po sprejetju novega slovem skega zakona o arhivih, ki je postavil zahtevo, da sta muzejska in arhivska dejavnost dve ločeni dejavnosti, je škofjeloška občinska skupščina arhivsko službo poverila Mestnemu, zdaj Zgodovinskemu arhivu Ljubljana. Po reorganizaciji zavoda pred dvema letoma je bil v Škofji Loki ustanovljen oddelek za Gorenjsko. Stara nunska kašča na dvorišču uršulinskega samostana je deloma še iz 17. stoletja, deloma pa iz 18. stoletja. O arhivu v nunski kašči se je začelo prvič resneje govoriti januarja leta 1970! Razgovori o adaptaciji so se obnovili dobro leto kasneje. Zavod za spomeniško varstvo je izdelal načrte za sanacijo in ureditev zgradbe. Najprej je bilo potrebno z močnimi železnimi vezmi zve-zati zidovje v vseh nadstropjih. V dobrem letu so bila groba sanacijska dela končana. Nato pa je za dokončno ureditev kašče poskrbel Zgodovinski arhiv iz Ljubljane. Kaščo je odkupila skupščina občine Škofja Loka. Po spomeniško varstvenih in arhivskih željah je izdelal načrte inž. arhitekt Tone Mlakar. Dela po tem načrtu so se začela šele sredi lanskega poletja. Pri delu so bili upoštevani vsi arhivski in drugi varstveni ukrepi. Celotni stroški usposobitve kašče, brez deleža za spomeniško varstvene ukrepe, so znašali 510.000 din! Poravnali sta jih Kulturna skupnost in skupščina občine Škofja Loka. Gradbena dela je rz-vedlo SGP Tehnik iz Škofje Loke. Od začetka arhivske dejavnosti v Škofji Loki se je v arhivu nabralo že za približno 300 tekočih metrov gradiva. Gradivo se namreč meri po dolžinah, kakor je zloženo po policah. Največjo vrednost in zanimivost predstavljajo mestne in cehovske listine od 16. stoletja dalje. Pri cehih so najstarejše arhivalije lončarskega ceha iz leta 1522! V drugo polovico 18. stoletja sega fond zem-' ljiške knjige, ki se veže na današnjo zemljiško knjigo pri škofjeloškem občinskem sodišču. (Se bo nadaljevalo) T. Iv V petek, 10. januarja, so v prostorih nekdanje nunske kašče v Škofji Loki odprli nove /)rosfore zgodovinskega arhiva. — Foto: F. Perdan Arhiv ima trenutno v evidenci 68 imetnikov gradiva, kjer nastajajo spisi, ki imajo trajen pomen. Poleg upravnih in sodnih organov gre predvsem /.a Večja podjetja, šole, samoupravne interesne skupnosti ter društva. Na žalost pa je starejše gradivo marsikje že uničeno. Dejstva kažejo, da bo v prihodnje vprašanja arhivskega gradiva potrebno reševal i načrt no. Zbrano gradivo v loškem arbivu ni le / območja Škofje Loke, ampak s celotnega področja občini'. Pra\ tako se celotna služba varstva usmerja na vse ustvarjalce arhivskega gradiva v celotni občini. Največji arhivski dobavitelj je prav gotovo občinska skupščina. Arhiv prevzema vse njeno gradivo, ki je starejše od deset let. Prevzete pa so tudi zbirke njenih predhodnikov ii nekdanjih krajevnih ljudskih odborov ter občin V Selški in Poljanski dolini. Veliko gradiva 0 Škofji Loki in loškem ozemlju pa je še vedno v tujih arhivih, največ v Munchnu, kjer je gradivo i/. Freisinga. Iz teh arhivos pa ima loški že prek 3000 mikrofilmov in fotokopij V načrtu je filmanje gradiva O loški preteklosti še v nekaterih tujih arhivih. J. Govekar Ob 25-letnici srebrnega jubileja samoupravljanja v kranjski Savi so v torek, 7. januarja, v stebriščni dvorani mestne hiše v Kranju odprli slikarsko razstavo trije člani kolektiva: Rudi Babnik, Damjan Štirn in Alojz Mehle. Razstava bo odprta do srede meseca vsak dan od 10. do 12. in od 15. do IS. ure. — Foto: F. Perdan V petek, 10. januarja, ob 18. uri so v galeriji Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo »Likovna prizadevanja na Gorenjskem 1974«, ki jo je pripravil Gorenjski muzej v Kranju. Razstavo bodo v okviru kulturne izmenjave s Po-murjem februarja prenesli v Mursko Soboto. Ob tej priložnosti bo izšel tudi katalog, (jk) — Foto: F. Perdan V galeriji Mestne hiše v Kranju so v petek odprli razstavo »K zametkom' slovenski' kulture«, ki sta jo pripravita Narodni muzej v Ljubljani in Gorenjski muzej iz Kranja. — Foto: F. Perdan Ljubljana objavlja po sklepu DS TOZD Notranja trgovina prodajna mreža za na novo ustanovljeno trgovino Kranj -— les s sedežem v Kranju, Primskovo naslednja prosta delovna mesta: — blagajnika Pogoji: popolna srednješolska izobrazba in zaželena praksa v blagajniškem poslovanju in — 2 nekvalificiranih delavcev Nastop dela je možen takoj! Za navedena mesta se zahteva poskusno delo od 1 do 2 mesecev. OD po določilih samoupravnega sporazuma 0 delitvi sredstev Za osebne dohodke. Kandidati naj svojo vlogo naslove na naslov: Lesnimi Kranj — les Primskovo, do 20. januarja 1975. 0 izbiri bomo kandidate obvestili v 5 dneh po sklepu pristojnega organa. Zanimanja za planšarstva Kulturna skupnost Radovljica, krajevna skupnost Stara Fužina in kmetijsko gozdarska zadruga Sred* n|a vas so pred tremi leti v sodelovali |ii /. Gorenjskim muzejem iz Kranja odprli stalno zbirko planinstva in sirarstva V Stari Fužini Ce-prav |e ta muzej, kot ga imenujejo domačini, odprt Le V poletnih mesecih, je obisk v njem vsako leto večji. Prvo leto si na je Ogledalo okrog .'500 stalno zbirko in sirarstva obiskovalcev, leta 1973 so jih Zabeli žili že 968, lani pa 1400, Ker je stara sirarna že precej do traiana, so jo začeli obnavljati Tako so opravili nujna drenažnl dela. Letos bodo obnovili streh0, namestili žele/ne mreže na zračni kili, nabavili napisne table in natl snili propagandne brošure. RaČtj najo, da jim bodo pri tem pomagal turistično društvo in bohinjski gO' st inski lokali. J R Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) DO Mb POPUST u tngouinah z lesnim in gradbenim materialom Ljubljana, GR hala »D« Titova 50, telefon 312-598 Vižmarje, Plemljeva 68, telefon 72-397 Domžale, Antona Skoka 20 a, telefon 51-881 in 51-566 Popust velja za stavbno pohištvo do 20. januarja 1975. leta Odbor za medsebojna razmerja ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO ZA GORENJSKO, KRANJ objavlja naslednji prosti delovni mesti s polnim ' delovnim časom za nedoločen čas: zdravstvenega delavca v sterilizaciji Pogoj: šola za zdravstvene delavce ali sorodna šola — bolničar ali sorodni poklic v delavca v DDD službi Pogoj: dokončana ali nedokončana osemletka, šoferski izpit B kategorije. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi v časopisu na naslov: Zavod za zdravstveno varstvo za Gorenjsko, Kranj, Gosposvetska 9. Trgovsko podjetje na veliko in malo Univerzal Jesenice, M. Tita 1 objavlja prosto delovno mesto samostojnega referenta Pogoji: srednja ekonomska šola, 3 leta delovnih izkušenj v komerciali, poizkusno delo 3 meseve. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošna služba podjetja 10 dni po objavi. Kranj CENTER 14. januarja amer.-ital. barv. krini. UMORI NA VIKENDU ob 16., 18. in 20. uri 15. januarja premiera amer. barv. CS zgod. spekt. ELCID ob 16. in 19. uri 16. januarja angl.-nem. barv. erot. ORGIJE ob 16., 18. in 20. uri (prepovedan za otroke) Kranj STOR2IČ 15. januarja amer. barv. pust. NEVARNA SMER 7000 ob 16., 18. in 20. uri 16. januarja amer. barv. CS vojni spekt. EL CIDobl6. in 19. uri Trži« 14. januarja amer. barv. pust. NEVARNA SMER 7000 ob 18. in 20. uri 15. januarja špan. barv. ZVEZDA VARIE-TEJA ob 18. in 20. uri 16. januarja angl. barv. vojni OPERACIJA ŠAKAL ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 14. januarja angl. barv. vojni OPERACIJA ŠAKAL ob 18. in 20. uri 15. januarja angl. barv. vojni OPERACIJA ŠAKAL ob 18. in 20. uri 16. januarja amer. barv. western ZADNJI BOJEVNIK ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 14. januarja angl. barv. drama ZABLODA ob 20. uri 15. januarja angl. barv. drama ZABLODA ob 18. in 20. uri 16. januarja amer. barv. drama ŠKANDALI LADY CAROLINE LAMB ob 20. uri Železniki OBZORJE 15. januarja OKO ob 20. uri ital. barv. krim. PAJKOVO m Rešitev novoletne skandinavske križanke VODORAVNO: LISTKAR, AVREOLE, BERAM, P, R, POE, ARS, OPR, DEKANAT, NOVO LETO, ZAREKANJA, FUNKCIONAR, TER, AGAVA, PODOKNICA, TOV, PRISODNOST, LO, AT-KARSK, VNEMARNEŽ, LORDI, ALOJZ, ATA, IVER, UČILA, FARMAR, ZIB, KRANJŠCINA, NJ, ELEGAN, ONTOLOGIJA, MORANA, NOV, ORATEV, ODZAD, A, ROKADA, RAF, OTK, AGITATOR, ZAJEMALO, ANALI, AN. Za udeležbo pri žrebanju je zadostovalo, če ste v nagradni kupon zapisali samo ZADOVOLJNO NOVO LETO. V uredništvu smo prejeli 981 nagradnih kuponov. Izžrebani so bili: 1. nagrado (200 din) bo dobila PAVLA ROŽIČ, 64290 Tržič, Partizanska 21; 2. do 3. nagrado (po 100 din) JOŽICA ME-KINDA, 64270 Jesenice, Čopova 8; TANJA PERNE, 64000 Kranj, Mlakarjeva 24; 4. do 10. nagrado (po 50 din) pa bodo prejeli DALIBOR JELIC, 61353 Borovnica 101; JANEZ DOLENC, 64274 Žirovnica, Smokuč 26; ROZALIJA KUNSTELJ, 64000 Kranj, Prešernova 4; MARICA ŠTURM, 64228 Železniki, Dražgoše 58; RAJKO BOGATAJ, 64000 Kranj, Kurirska pot 26; FRANC MARKUN, 64000 Kranj, Šmidova 4; EDI BURNIK, 64000 Kranj, Planina 18. Nagrade bomo poslali po pošti. Radovljica 14. januarja ital. barv. ODMETNIKOVA LJUBICA ob 20. uri 15. januarja angl. barv. JANE EYRE — SIROTA IZ LOOVVOODA ob 20. uri Jesenice RADIO 14. januarja amer. barv. pust. KARATE — JEKLENI FANT 15. januarja amer. barv. CS western OD KJE VONJ PO SMODNIKU? Jesenice PLAVŽ 14. januarja franc. barv. vojni VSE V REDU 16. januarja ital. barv. komed. MAŠČEVANJE PREVARANEGA MOZA Kranjska gora 15. januarja amer. JEKLENI FANT barv. pust. KARATE — presernovo gledališče TOREK, 14. januarja, ob 19.30 za red PRE-MIERSKI - Fadil Hadžič: NAROČENA KOMEDIJA; SREDA, 15. januarja, ob 19.30 za red KO-LEKTIVI-SREDA - Fadil Hadžič: NAROČENA KOMEDIJA; ČETRTEK, 16. januarja, ob 19.30 za red KOLEKTIVI-CETRTEK - Fadil Hadžič: NAROČENA KOMEDIJA; gostuje Mestno gledališče ljubljansko. (51. zapis) Preden se poslovimo od Libuč, ki so nam tako ljube zaradi mile pesnice Milke Hartmanove, ki tam živi in ustvarja, moramo stopiti še na vaško pokopališče. KURIR TRDINA Rudolf Trdina, doma iz bližnje Mežice, je bil od maja 1944 dalje kurir v vzhodnokoro-škem odredu. Padel je v boju z Nemci v bližini Movrijeve kmetije v Šentjuriju nad Pliberkom. Kurirjev grob najdemo na severni strani cerkve. Ali še vedno le lesen križ označuje partizanovo gomilo? Vsekakor pa Trdina ni pozabljen — na dan mrtvih pa ob letnem vaškem prazniku je kurirjev grob zasut s svežim cvetjem. Priložnost je sedaj, da se spomnimo še drugih kurirjev, ki so padli kot žrtve v bojih za Dravo. Prav skozi Libuče je vodila partizanska kurirska linija (»pot« ne moremo reči), ki je povezovala borce izpod Pece z onimi na Svinški planini. Zveza je bila hudo nevarna, polna zased in izdajalskih postojank. Oba dravska bregova pa sta bila itak močno zastražena. Saj so se Nemci prav tega, prodora partizanstva na levi breg Drave, najbolj bali. No, to je bil tudi vzrok nečloveškega zločina SS-ovcev na Komlju (Komel) pri Pliberku. Tam so Nemci zažgali gospodarsko poslopje, v katerem je spala skupina utrujenih kurirjev. Živi so zgoreli v ognju ... Med njimi je bil tudi znan koroški partizan Cilil Šorli-Domen iz Lob-nika nad Železno Kaplo. Plakete vzornim voznikom V soboto zvečer je bila v dvorani Delavskega doma v Kranju 20. redna skupščina kranjske podružnice Združenja šoferjev in avtomehani-kov Kranj. Podružnica združuje 280 poklicnih šoferjev in avtomehani-kov, jubilejne skupščine pa se je udeležilo kar 160 članov. Skupščine so se udeležili tudi predstavniki republiškega odbora Združenja šoferjev in avtomehanikov, člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kranj, predstavniki milice, Creine in združenj iz drugih gorenjskih občin. V razpravi na skupščini so predvsem zahtevali, naj družbena skupnost pomaga pri hitrejšem zboljše-vanju življenjskih in delovnih razmer članov Združenja šoferjev in avtomehanikov. Sem sodi predvsem beneficirana delovna doba, o čemer v Sloveniji razpravljamo že več kot deset let. Šoferji predlagajo, naj bi znašala beneficirana delovna doba 3 mesece, kar pomeni, da bi poklicnemu šoferju priznali v delovno dobo 15 mesecev in ne le 12. Šoferji in avtomehaniki so se na skupščini zavzeli tudi za boljše dopolnilno izobraževanje. Predlagali so, naj akcija steče s pomočjo organa za cestni promet pri Gospodarski zbornici SRS. Poklicni šoferji in avtomehaniki, člani združenja, sedaj za dopolnilno in dodatno izobraževanje nimajo dobrih možnosti. Jubilejna skupščina šoferjev in avtomehanikov kranjske občine se je zaključila s podelitvijo 26 plaket vzornim voznikom. Podelil jih je predstavnik sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu občinske skupščine Kranj na predlog Združenja šoferjev in avtomehanikov. -jk Orgije Režija: Michael Verhoeven Gl. vloge: Uhli Koch, Mario Adorf Angleško-nemška koprodukcija. Gre za nemški film, sinhorniziran v angleščino, posega na občutljivo področje erotične komedije, ki ji niti na tem področju bolj izkušeni Danci niso kos. Vsi filmski poskusi ironizacije in smešenja spolnosti so se bolj ali manj izjalovili in najbrž bi težko našli film s tega področja, ki bi nas v celoti zadovoljil. Orgije so sicer zanimivo zastavljene, saj obravnavani problemi sodijo med značilnosti sodobnih družb, vendar niti scenarist niti režiser nista bila kos nalogi. Tako je iz zgodbe o mladem paru, ki želi popestriti svoje spolno življenje, nastala bleda, pomanjkljivo izdelana farsa, ki skuša s situacijsko komiko reševat' slab dialog. Zgodba je razvlečena, začinjena z nepotrebnimi dodatki in preveč monotona. Izstopata le. na momente dobra kamera in pa glasba, ki je zanimiva predvsem zaradi dobre vokalne izvedbe. S tem filmom so Nemci ponovno pokazali na slabosti svoje kinematografije, ki v nekaterih žanrih nikakor ne" more uspeti. M. G. Po pričevanju domačinov pa je okrog Zgornjih Libuč pokopanih še več partizanskih kurirjev, a njihovi grobovi še niso odkriti. MESTO PLIBERK Kar troje krajev s tem imenom najdemo na Koroškem: tale Pliberk (Bleiburg) v Pod juni je najimenitnejši, saj ima že od leta 1370 vse prave mestne pravice. Drugi je naš Slovenji Plajberk (VVin-disch Bleiberg) pod Ljubeljem, tretji je Plajberk (Bleiberg) pri Beljaku, četrti pa je Plajberk-Rute (Bleiberg-Kreuth), nekoliko bolj zahodno od beljaškega. Seveda so vsi ti Pliberki in Plajberki dobili ime od svinčene rude, ki so jo v prejšnjih časih kopali okrog teh krajev. No, vrnimo se v naš imenitni, žal pa nemčurski, Pliberk v Podjuni. To pa moram takoj reči, da obdaja ta tuji otok zavedno slovensko morje. Za Podjuno pa je res težko reči, da ne bi bila po srcu vsa naša. V sodnem okraju Pliberku so leta 1846 našteli Slovencev 12.017, takih, ki so doma govorili slovensko — nemško 1299 in onih, ki so doma .govorili (občevalni jezik!) nemško-slovensko je bilo v Pliberku 736, v Guštaju pa 536. Nemca, torej pravega, »čistega« Nemca pa statistika ne izkazuje nobenega! Vsaj 1. 1846 v sodnem okraju Pliberku! Plebicist, ki je bil izveden 10. oktobra 1920, pa je pokazal malo drugačno, a za nas še vedno pozitivno podobo: za Avstrijo je glasovalo v pliberškem okraju 5312, za Jugoslavijo pa 5536 volilnih upravičencev. V odstotkih: za Nemce 48,97 %, za Jugoslavijo 51,03 %. In to kljub čezstoletni germanizaciji in kljub vsem pritiskom. Brž še dodam, da se je najboljše odrezalo Blato (Moos), ki je doseglo 84,97 % za Jugoslavijo, najslabše, to je razumljivo, pa mestece Pliberk z le 24,73 % za nas. Čvrsto so na pliberškem področju stale še naslednje vasi: Bela (VVel-lach) z 78,55 %, Žvabek (Schvvabegg) s 75,00 %, Bistrica pri Pliberku (Feistritz) s 64,78 %, Globasnica (Globasnitz) s 53,82 %, Libuče (Loi-bach) s 54,89 % in Libeliče (Leifling) s 57,16 % glasov za Jugoslavijo. Te svetle stvari si je pač treba zapomniti. Nekoč smo poznali celo geslo: »Zvestoba za zvestobo!« Zdaj pa je že čas, da stopimo v mesto Pliberk. Nekoč slovit kraj zaradi rudnikov svinca pod Peco in v Mežici. Leži pa ob rečici Bistrici na severno-vzhodnem robu Podjunske-ga polja. Stiska se med gričema Libičem (623 m) in Strojno (1054 m). Tik nad mestom pa se šopiri še danes dobro ohranjen grad, last grofov Thurn-Valessasnijev. Še zdaj so okrog gradu zasajeni prekrasni angleški parki. Rudnike svinca (delno tudi srebra) so prvotno, pred prihodom grajske gospode, izkoriščali menihi šent-pavelskega. in sekovskega samostana. Ko pa je Pliberk postal mesto, so si ga prilastili mogočni Vovbržani (Vovbre pod Svinško planino pri Velikovcu — nemško: Haimburg). Za njimi so Pliberku gospodovali Auffensteinci, potem pa cesarski Habsburžani. Le-ti so mesto z okolico prodali 1. 1601 grofom iz rodbine Trurn-Valessasini. Seveda je bil tudi Pliberk deležen turških napadov (1479) pa tudi kuge (1715). Še zdaj stoji na glavnem trgu veliko kužno znamenje. Za sedaj tako lepo urejen in oskrbovan pliberški grad, ki hrani številne umetnine in lepo knjižnico, pa je le treba reči, da je od prvotnega, starega gradu ohranjen le še stolp. Vse drugo je bilo renovirano in pre-zidano. Pliberk, če hoče ali noče, živi od slovenske kmečke okolice, v zadnjih letih pa tudi od kupcev iz Jugoslavije. V bližini sta kar dva mednarodna mejna prehoda. V Pliberku posluje tudi slovenska hranilnica in posojilnica (od 1. 1908) in kmečko-gospodarska zadruga (od 1. 1948). Pliberk pa ima tudi slovensko prosvetno društvo »Edinost«, ustanovljeno že 1. 1909. — Reči pa moram še to, da je največja pliber-ška trgovina Blažej slovenska in da je tudi najuglednejši hotel last Slovenca (Štefan Breznik), ki je hkrati gospodar največjega (60.000 kv. metrov) prostora za kampiranje pri Za-blatniškem jezeru (Turnersee). Tu toplota vode doseže poleti celo do 28 stopinj Celzija. (Se bo nadaljevalo) Torek, 14. januarja 1975 NM mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam PRAŠI CA. Korenjak Ivan, Predoslje 85 179 Prodam dobro "ohranjen GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. Kunst, Begun jska 13, Kranj - 180 Prodam OTROŠKI GLOBOK in ŠPORTNI VOZIČEK. Oblak, Va-ljavčeva-8, Kranj 181 Prodam TELIČKA simentalca — bikca. Menegar, Sp. Otok 2, Radovljica . 182 Prodam konzolno DVIGALO in VRATA za zastavo 1300. Binkelj 5, Škofja Loka 183 Prodam navadno SLAMOREZ-NICO na električni pogon. Dvorje 52, Cerklje 184 Prodam SVINJO za zakol. Grošelj, Poženik 34, Cerklje 185 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zalog 3, Cerklje . 186 Prodam mlado KRAVO z mlekom za zakol. Kokrica, C. na Brdo 64 187 Prodam nove jeklene SMUČI, dolge 180 cm, APOLO FIBER-GLASS. Žanova 18, Kranj 188 Prodam 5 KW električni motor. Cena 2000 din. Piršič, C. JLA 5, Kranj 189 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Horvat Jožko, C. talcev 87, Kranj 190 Prodam TELEVIZOR in dve POSTELJI z žimnicami. Hriš Janez, C. JLA 35, Kranj 191 Prodam KRAVO za zakol. Voglje št. 68 192 Prodam GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. Mužan, Nova vas 29, Radovljica 193 Ugodno prodam dobro ohranjene SMUČI z marker vezmi in PAN-CERJE alpina za 7—8-letnega otroka (št. 33—34) in hokej DRSALKE s čevlji za isto velikost ter otroške PANCARJE in ženske DRSALKE s čevlji št. 35—36. Vprašati v večernih urah. Veličkovič, Moša Pijade 6, Kranj 194 Prodam KRAVO bohinjko, brejo 9 mesecev. Podhom 49, Zg. Gorje 195 Prodam IZRUVAČ za krompir, Vilmavc. Zadnik, Voklo 66 196 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Polica 1, Naklo - 197 Meso Kamnik Zahtevajte v trgovinah pristne domače krvavice, kamniški želodec, hrenovke, pečenice in ostale fiaše mesne izdelke. KMETIJSKA ZADRUGA NAKLO — VALILNICA bo začela prodajati enodnevne piščance vsak torek od 21. januarja dalje. Sprejemamo naročila za nesnice in pitance nad 25 kosov. Se priporoča KZ Naklo — Valilnica kupim Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja k Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ŠPORTNI VOZIČEK za v avto kupim. Špehar, Britof 325 206 vozila Prodam osebni avto ZASTAVO 1100'R. Jelovška 41, Bled 160 Prodam RENAULT 10, 1300 ccm, karamboliran, in R 10 MAJOR, letnik 1966. Cena obeh je 25.000 din. Zupan, Jezerska 93 a, Kranj 163 Prodam avto AMI BREAK. Zorko Ciril, Novi svet 17, Škofja Loka 198 FIAT 850 SPECIAL, letnik 1969, prevoženih 48.000 km, ugodno prodam. Filipovič Tomaž, Brezovica 14, Kropa 199 Prodam osebni avto FIAT 750 po delih. Zalog 4, Cerklje 200 Prodam FIAT 750, letnik 1970. Ogled od 15. ure dalje. Pavlin Marko, Gobovce 4, Podnart 201 Prodam rabljeno ŠKOLJKO in razne dele za NSU 1200. Blatnik Stane, Dobropol je 5 a, Brezje 202 Zapeljal na prednostno cesto V nedeljo, 12. januarja, ob 13.30 se je na cesti drugega reda v vasi Tu-paliče pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa s pomožnim motorjem (tomos avtomatic) Jože Štular (roj. 1902) iz Sp. Kokre je pripeljal iz smeri Preddvora na prednostno cesto in zavijal v levo proti Jezerskemu. Pri tem je zaprl pot osebnemu avtomobilu, vozniku Rafaelu Lebarju (roj. 1940) iz Kranja, ki je vozil po prednostni cesti proti Kranju. Čeprav je voznik Lebar zavil v levo in zaviral, da bi preprečil nesrečo, je voznik Štular podrsal po desni strani njegovega avtomobila in padel. Ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Nenadoma v levo V nedeljo, 12. januarja, ob 17.45 se je na cesti med Bledom in Lescami pripetila prometna nezgoda. Voznik mopeda Janez Debeljak (roj. 1943) iz Slatne pri Begunjah je peljal po Betinskem klancu proti Lescam. Med vožnjo je nenadoma zavil v levo, kjer je oplazil osebni avtomobil Friderika Kovšeta z Bleda, nakar je zapeljal še bolj na levo in trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil Antona Dežmana (roj. 1924) iz Bodešč pri Bledu. Pri trčenju je Debeljak padel na avto, nato pa na tla. Ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Škode na vozilih je za 8000 din. L. M. s sodišča Zadeva Surovina »Težje« dostavnice Okrožni javni tožilec Dušan Rihteršič, ki v zadevi Surovina pred okrožnim sodiščem v Kranju zastopa obtožbo, je v petek seznanil sodišče z modificirano in združeno obtožnico. Kot je znano, je sodišče zadolžilo novega izvedenca, da napravi novo izvedeniško poročilo, ker se je med sodno obrav-navao izkazalo, da poprejšnje poročilo neupravičeno bremeni obtožence. Ugotovitve novega izvedeniškega poročila je upošteval v novi nekoliko skrčeni in modificirani obtožnici tudi javni tožilec. Skupna vsota, s katero so sedaj obremenjeni obtoženci, je 476.257,30 din; pritehtali pa naj bi 65.257 kg barvnih kovin. Vrednost pritehtanih kovin je sedaj manjša, ker je izvedenec pri obračunu upošteval nabavno vrednost kovinskih odpadkov in ne prodajne kot je bilo to v prejšnjem poročilu. Na ponedeljkovi sodni obravnavi je sodišče razčiščevalo, kako so obtoženci pritehtali okoli sedem ton večinoma medeninastih Ostružkov v vred nosti okoli 6,5 milijona starih din. Teh 7 ton kovin izvedenec ni upošteval, vendar pa so obtoženci v dosedanjem postopku to pritehtavanje že priznali, zato bo sodišče dokončno razčistilo to zadevo. V ponedeljek dopoldne so pričali trije šoferji, ki so enkrat ali večkrat po naročilu Vektorja vozili za Surovino. Pojasnili so ves potek nalaganja od tariranja vozila do ponovnega tehtanja s tovorom vred. Tehtanje m prevoz |e pri tem vedno spremljal kdo od Iskre. Boris Rudolf, ki je te vožnje spremljal, je povedal, da so kovine »pritehtali« kasneje v pisarni Surovine, kar je razvidno tudi iz razlike v dokumentih. Pi posameznem tehtanju, šlo je za okoli 8 ton težke tovore medeninastih ostružkov, so pritehtali po 500 kg, ali tudi 800 kg. Dostavnice s tako popravljeno tezo je podpisoval Bukovnik. L. M. Prodam VVV 1200, letnik 1970, prevoženih 70.000 km. Informacije na telefon 24-929 - 203 Prodam PRINC NSU 1200 po delih. Vodice 149 204 Prodam FIAT 850 v dobrem stanju. Zg. Duplje 34 205 Kupim osebni avto VOLKSVVA-GEN 1200 ali NSU prinz 100/1200 C, do 30.000 din. Kadunc, Štefetova 36, Šenčur, tel. 41-027 102 stanovanja Iščem toplo SOBO in hrano pri preprostih ljudeh na relaciji Cerklje— Kranj. Naslov pod šifro »Skromna in poštena« oddajte v trafiki Cerklje 207 Oddam SOBO v Kranju dvema dekletoma. Mihelič Darko, Golnik 25, telefon 50-334 208 V .opremeljeno SOBO vzamem dva fanta v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 209 Iščem SOBO v središču Kranja. Ponudbe oddati pod »Študent« 210 posesti Prodam GARAŽO v Kranju na Cesti Staneta -Žagarja 7. Dolinar, Partizanska 42, Škofja Loka. telefon 60-190 211 V neizmerni žalosti sporočamo, da je po dolgotrajni bolezni umrla naša draga mama, stara mama, sestra in teta Katarina Hacin roj. Maček — Zormanova mama in Cešnjevka Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 15. januarja 1975, ob 15. uri izpred hiše žalosti — Češnjevek 21. Žalujoči otroci: Jože, Franc, Marija, Kristina, Katarina, Nežka in Cilka z družinami. Češnjevek, Vopovlje, Dvorje, 13. januarja 1975 obvestila Novi PLESNI TEČAJI v delavskem domu Kranj se začnejo: ZA-ČETNIŠKI v sredo - petek — 15. januarja ob 18.30, SOBOTNI ZA-ČETNIŠKI — 18. januarja ob 18.30, NEDELJSKI ZAČETNIŠKI -19. januarja ob 9. uri. 125 ostalo Podarim dva mlada KUZKA, 3 mesece stara. Zadružna 8, Primskovo, Kranj 212 ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage in skrbne žene, mame, stare mame, sestre, tete in tašče Marije Dolinšek gospodinje iz Luž se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Hvala tudi duhovnikom in vsem drugim za pomoč. Žalujoči: mož Alojz, sin Alojz z družino, hčerka Pavla z družino, hčerka Angelca, vnuki Branko, Miran, Tatjanca in Slavi/ Luže, Vir, Virje, Poženik, Bitnje, Jesenice, Rateče, Minesota, 13. januarja 1975 Zahvala Ob nenadni smrti našega dragega in nepozabnega sina, brata, tragično preminulega v 24. letu življenja na zadnji dan starega leta 1974 . Petra Jaki j a mizarskega mojstra se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano pozornost in pomoč za podarjene vence in cvetje ter za izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se Združenju obrtnikov občine Jesenice za venec in mojstru Capudru za poslovilne besede. Posebno zahvalo smo dolžni prijatelju Franku, ki nam je prvi priskočil na pomoč, mojstru Plazarju in obrtnikom, ki so ga Spremljan na zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za obred in poslovilne besede, zvonarjem in pevcem za žalostinke. Hvala \sem za vse, s čimer so nam v teh dneh pomagali in poskušali ublažiti veliko žalost in nenadomestljivo izgubo našega Petra. Hvala vsem, ki so se v tako velikem številu poslovili od pokojnika. Iskrena hvala tudi prijateljem, ki so ga nesli k večnemu počitku. Še enkrat vsem posameznikom, znancem in prijateljem za vse iskrena hvala Žalujoči: mamica, sestra Breda z družino, brata Božidar in Toni, oče, vajenec Bojan in ostalo sorodstvo. Kranjska gora, 13. januarja 1975 Zahvala Ob težki in nenadomestljivi izgubi najinega ljubega očeta in tasta Janeza Kreka se s hvaležnostjo v srcu zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za poklonjeno prelepo cvetje, za tako številno spremstvo, za ustno in pismeno izraženo sožalje in za vse, s čimer ste našemu dobremu očetu izkazali poslednjo čast in spoštovanje. Iskrena zahvala skupnim službam KŽK, sindikalni organizaciji KŽK, TOZD Klavnica in TOZD Komunalni sca is KŽK Kranj, Aerodromskemu podjetju Ljubljana — Pula, Delavski univerzi »Tomo Brejc«, vsem sostanovalcem in pevcem ter čestiti duhovščini za pogrebni obred in spremstvo v njegov zadnji dom, kjer odslej počiva poleg svoje nepozabne žene — naše ljube mame. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči Krekovi V Kranju, 14. januarja 1975 Sporočamo žalostno vest, da je umrla Katarine Eržen roj. Gartner Postopnikarjeva mama iz Stare Oselice 58 P.Ogreb ho v Stari Oselici v sredo, 15. januarja, oh 15. uri. Žalujoči sinovi: Feliks, Stane. Francj, Vinko, Janez, Nande, Lojze ter hčerki Marij a in Jožlcfl i družinami in ostalo sorodsl vo Stara Oselic a. Škof ja Poka, Ljubljana, 13. januarja 1975 r Zakaj slabo skačejo? Ko se veselimo izrednega dosežka mladega alpskega smučarja Bojana Križaja iz Tržiča, ki je v nedeljo med vso svetovno elito v Wen-genu v Švici zasedel izvrstno 12. mesto v slalomu, pa je bilo v teh dneh največ pogovorov o neuspehu naših skakalcev na intersport turneji. O vzrokih slabih uvrstitev naših skakalcev je že razpravljala podkomisija za kvaliteto skokov pri SSJ, športno uredništvo ljubljanskega radia pa je v nedeljo popoldne pripravilo okroglo mizo, kjer so sodelovali odgovorni smučarski delavci za skoke pri SSJ ter novinarji Radia in Dela. Iz obeh teh zborovanj je bila splošna ugotovitev, da so možni boljši rezultati predvsem z boljšim operativnim delom z reprezentanco. Za uspehe pa bo po- f-trebno tudi boljša materialna baza, saj smučarski šport, ki je med najdražjimi še vedno ni tako stimuliran kot bi moral biti. Vsi razpravljavci so bili enotnega mnenja, da je potrebno zgraditi letos poleti 80-metrsko skakalnico na Pokljuki, da bodo odpadli treningi na snegu v tujini. Pokljuka bi bila lahko idealni (tudi mednarodni) center za vzgojo skakalcev v pripravljalnem obdobju in tudi po končani sezoni. Na tej naši planoti so vedno ugodne snežne razmere že od začetka novembra dalje. Tudi tekmovalci bodo morali kazati več borbenosti in^ zbranosti na tekmovanjih in jih neposredni trenerji in drugi ne bi smeli obremenjevati s problemi, ki niso stvar skakalcev. Dokler bodo skakalci razmišljali o vsem drugem, res ne bodo mogli dobro skakati. Tehnično operativno vodstvo reprezentance bo treba kadrovsko okrepiti s še enim profesionalcem, ki bi bil v vlogi prvega trenerja ali vodja reprezentance. Delo bo moralo biti bolj strokovno in načrtno. Marsikaj bi se dalo izboljšati tudi' brez denarja! Udeleženci nedeljske okrogle mize so govorili tudi o našem bivšem zveznem trenerju Zdeneku Remsi, ki po mnenju večine ni bil povsem izkoriščen, predvsem Pa je napravila napako SSJ, ki ga je angažirala samo za kratko obdobje. Remsa bi moral ostati pri nas vsaj do olimpijskih iger leta 1976 v Innsbrucku, ob njem bi se lahko oziroma morali v tem času še precej naučiti predvsem naši profesionalni trenerji in tudi amaterski trenerji po klubih. Radijska okrogla miza je navrgla vrsto odprtih problemov, ki jih bosta morali smučarska zveza Jugoslavije in smučarska zveza Slovenije skupaj z ostalimi dejavniki odpraviti že v letošnjem letu, sicer bodo tudi v prihodnje uspehi oziroma bolje neuspehi taki kot so bili lani in na letošnji Intersport turneji ali morda celo še slabši. J.Javornik ____ Pri Savi tudi kegljaški klub v sredo, 15. januarja, <>l> L8. uri bo v gostišču Benedik v Stražišču ustanovni občni zbor kegljaskega kluba Sava Kranj. V tem predelu Kranja Je izredno zanimanje za kegljaški 5j>ort, saj so bila vsa dosedanja Prvenstva desnega brega Save številčno močno zastopana. Tudi na zadnjem že 5. zaporednem prvenstvu je nastopilo več kpt 80 tekmovalcev. Vrstni red: 1. Drago Rotaf 840, 2. Franc Tiringer 827, 3. Frane E*bar 811, 4. Jože Ješe 811, 5, Marjan Križnar S02, 6. Franc Oman 798 itd J. J /. zvezna hokejska liga Spet vse po starem MEDVEŠČAK : JESENICE 2:7 Zagreb, ZHL A, Medveščak : Je senice 2:7 (0:1, 1:1, 1:5), športna dvorana, gledalcev 2000, sodnika Krisch in Kaltnekar (oba Ljubljana). Strelci za Jesenice: T. Košir 3, M. Jan 2, Ščap ter I. Jan po 1. Hokejisti zagrebškega Medvešča-ka so se vse do zadnje tretjine dobro upirali gostujočemu moštvu. V zadnji tretjini pa so jim pošle moči,in to so izkoristili tudi Jeseničani. Lestvica: Olimpija 11 10 0 1 104: 17 20 Jesenice 11 9 0 2 93: 25 18 Medveščak 11 2 0 2 20:109 4 Slavija 11 1 0 10 24: 90 2 Pari prihodnjega kola: Jesenice : Olimpija, Slavija : Medveščak. TRIGLAV : INA 10:3 Ljubljana, ZHL B, hala Tivoli, Triglav : INA 10:3 (3:1, 1:1, 6:1), gledalcev 200, sodnika Hegeduš (Zagreb), Belcer (Celje). Strelci za Triglav: Sajovic 3, Nadižar, G ros po 2, Pavlica, Komo-čar ter Kolesa po 1. Hokejisti iz Siska so bili le v drugi tretjini enakovreden partner domačemu Triglavu. Letos še več Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Kranj je bila lani organizatorica sedmih zimskih in osmih letnih športnih iger. Lani je nastopilo že 139S športnikov od predlanskih 1079. V lansekm letu so ti športniki tekmovali v malem nogometu, rokometu, tenisu, namiznem tenisu, odbojki, kegljanju, balinanju, šahu, plavanju, košarki, v vaterpolu, streljanju in trimu. Največ športnikov v teh 'tekmovanjih je dala Iskra-Elektromehanika Kranj, za njo pa Sava in Tekstilindus. Vrstni red — košarka: 1. Iskra, 2. Tekstilindus, 3. Prosveta, 4. Sava, 5. Creina, 6. Aerodrom Ljubljana-Pula, 7. Zdravstveni dom, 8. IBI; rokomet — moški: 1. Iskra I, 2. Sava, 3. OŠ Simon Jenko, 4. Iskra II, 5. Tekstilindus, 6. Creina; ženske: 1. Sava, 2. Iskra; balinanje: 1. Projekt, 2. Iskra, 3. Tekstilindus, 4. Sava, 5. Cestno podjetje, 6. Komunalni servis, 7. Merkur, 8. UJV, 9. Planika, 10. PTT; vaterpolo: 1. Prosveta, 2. Obrtniki, 3. Iskra, 4. Tekstilindus-IBI, 5. Ikos, 6. Planika; kegljanje — moški: 1. Tekstilindus, 2. Merkur, 3. Sava; ženske: 1. Kokra, 2. Iskra, 3. Tekstilindus ženske posamezno: 1. Žumer (Kokra), 2. Podgoršek (Kom. servis), 3. Ivanetič (Iskra); trim: 1. Prosveta, 2. CP Glas, 3. KŽK; streljanje: 1. Iskra, 2. IBI, 3. Tekstilindus, 4. Sava, 5. UJV, 6. ETP, 7. Creina; mali nogomet: 1. Tekstilindus A, 2. Sava C, 3. Iskra C, 4. ŽTP; namizni tenis: 1. Iskra, 2. Sava, 3. Poklicna šola, 4. PTT; posamezno skupina A: 1. Ramovš (Iskra), 2. Novak (Zavarovalnica Sava), 3. Janškovec (Poklicna šola), skupina B: 1. Trček (Iskra), 2. Korenjak (Sava), 3. S. Rebolj (Projektivno podjetje); šah: 1. Tekstilindus, 2. Iskra, 3. Cestno podjetje, posamezniki: 1. Ma-tjašič (Zavod za požarno in tehnično službo), 2.—4. Požar, Gazvoda (oba Sava), Hribar (Cestno podjetje); odbojka — moški: 1. Iskra I, 2. Ikos, 3. Iskra II, 4. Bolnica Golnik; ženske: 1. Bolnica Golnik, 2. OŠ Simon Jenko, 3. Iskra, 4. Elektro; tenis: 1. Seražin, 2. Janškovec (oba Poklicna šola), 3. Zezlina (Aerodrom Ljubljana-Pula); plavanje — moški: 1. Iskra, 2. Planika, 3. Sava, 4. Prosveta, S. Zdravstveni dom; ženske: 1. Tekstilindus, 2. Planika, 3. IBI, 4. Prosveta, .r>. Sava; generalni vrstni red: 1. Planika, 2. Iskra, 3. Tekstilindus. Komisija bo že v četrtek v koncertni dvorani delavskega doma ob 17. uri sklicala posvet z vsemi športnimi referenti v sindikalni organizaciji. Namen posveta je, da seičimprej začnejo priprave za novo tekmovalno sezono. -dh CELJE : KR. GORA 3:8 Celje, ZHL B, drsališče v mestnem parku, Celje : Kranjska gora 3:8 (1:2, 0:5, 2:1), gledalcev 300, sodnika Grgec, Stipič (oba Zagreb). Strelci za Kranjsko goro: Pavlic 4, Berslisk, Razinger, Horvat-ter Fartek po 1. Čeprav je rezultat dokaj visok, pa Celjani niso bili tako slabi soigralci vodilnemu na lestvici. Lestvica: Kranjska gora Triglav Tivoli Celje Mladost INA 17 17 0 0 157: 33 34 16 12 0 4 112: 59 24 17 10 0 7 124: 68 20 18 7 1 10 94: 81 15 17 2 0 15 47:157 4 16 2 0 14 41:177 4 Pari prihodnjega kola: Tivoli : Triglav, INA : Kranjska gora, Mladost : Celje. To soboto je bilo odigrano tudi mladinsko prvenstvo SFRJ, mladinski pokal, pionirsko prvenstvo SRS ter člansko prvenstvo SRS. Izidi — mladinsko prvenstvo SFRJ: Kranjska gora : Jesenice 17:4 (5:1, 5:2, 7:1), mladinski pokal: Jesenice : Slavija 26:1 (12:0, 6:0, 8:1), člansko prvenstvo SRS in pionirsko: Tržič : Gorenje 7:5 (2:0, 3:4, 2:1), Kranjska gora : Tivoli 13:4 (3:1, 4:0, 6:3). Kranjska gora pripravljena Kranjska gora je pripravljena na 25. jubilejno evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu. Od 18. do 19. januarja bo na drsališču v Zagmajnici in na zamrznjenem jezeru v Planici letošnje evropsko prvenstvo, na katerem bo so-.delovalo 21 ekip iz Avstrije, Italije, Švice, ZRN in Jugoslavije Spored: v soboto ob 8.30 bo prvenstvo odprl predsednik IFP Josef VVilfling, ob 9. uri se začne tekmovanje v bližanju in zbijanju, ob 9.30 je začetek tekmovanja v metu na daljavo, ob 14. uri pa v Zagmajnici moštveno tekmovanje. V nedeljo ob 9. uri je na nadaljevanje moštvenega tekmovanja, ob 16. uri pa razglasitev rezultatov v hotelu Alpina. -dh Januarski hitropotezni turnir Šahovsko društvo Lesce je v začetku meseca organiziralo januarski šahovski hitropotezni turnir. Pomerilo se je šestnajst šahistov, najboljši pa je bil Harinski s 13,5 točke. Sledijo Kaše 13,5, Sterle 10,5, I. Hrovat 9,5, Blaznik 8 5, Bajželj 8, Renko in Zupane 7,5, Šiftar 7 in Jazbec 6,5 točke. Na članskem prvenstvu šahovskega društva Lesce pa so doslej odigrali polovico turnirja. V vodstvu sta Mali in Kaše s 5,5 točke. Sledijo Harinski in Sterle s 4 točkami itd. Igra 22 šahistov vseh kategorij. Sodnik turnirja je Jože Prestol. V mednarodnih smučinah V petek, 10. januarja, so v Škofji Loki izročili pokale in plakete najboljšim posameznikom ter ekipam, ki so sodelovali v občinskem sindikalnem kegljanju. V prvenstvu je sodelovalo 21 ekip s skupno 227 tekmovalci. Odigranih je bilo 66 tekem. Med ekipami so bili najboljši tekmovalci LTH (164 točk), pred Tehtnico iz Železnikov (149) in Alplesom iz Železnikov (140), v borbenih partijah LTH (152), pred Alplesom (145) in Obrtnikom (133), med posamezniki pa Pavle Porenta (ekipa privatnikov) 470 podrtih kegljev, pred Ladom Terkajem (LTH) 469 in Francem Žontarjem (LTH) 465! Tekmovanje je pripravila občinska TTKS. Na sliki: Predstavnik zmagovalne ekipe LTH prejema za doseženo prvo rtlesto prehodni pokal. Pokal je predal predsednik odbora za rekreacijo pri TTKS inž. Filip Šmid! (-jg) — Foto: F. Perdan Kočevje : Borec Kranj 5:5 Kranjska ekipa je v tem kolu dosegla izreden uspeh. Favoriziranim šahistom Kočevja so v gošteh od-ščipnili kar pet točk, čeprav so nastopili brez obeh članic. Odlično so igrali člani na prvih šestih deskah, saj je izgubil samo mladi Rakovec. Rezultati po deskah: Ivič : Paunov remi, Mestek : Jovič 0:1, Zupančič : Rakovec 1:0, Podko-ritnik : Murovec 0:1, Janež : Lazar 0:1, Kovač : Jokovič 0:1, Šega : Pire 1:0 b. b., Kirasič : Božičevič 1:0 b. b., Ofak : Mazi remi, Mohar : Deželak 1:0. Ostala dva gorenjska prvoligaša nista imela najboljšega dne. Leščani so klonili v srečanju z boljšo ekipo Novega mesta, ki še vedno vodi na lestvici prve zahodne lige, Jeseničani pa so odvzeli šahistom Borovnice samo pet točk. Novo mesto : Lesce 7:3 Osterman : Roblek 1:0, Praznik : Mali 1:0, Sitar : Kaše 0:1, Petkovič ; Matjašič remi, Istenič : Sterle 1:0, Škerli : Perovič 0:1, Praznik : Pre-strl 1:0, Peterle : Butorac 1:0, Pore-doš : Hrovat remi, Pucelj : Mencinger 1:0. Jesenice : Borovnica 5:5 Zorko : R. Kržišnik 1:0, Krajnik : Ukmar. remi, Pavlin : Gradišnik 1:0, Krničar : Ljajič 0:1, Ciuha : Catič 0:1, Pratnjak : Zupane remi, Pon-grae : Jeraj 1:0, Klinar . Kovač 0:1, Zeleznik : Sivic 0:1. Simončič : Pelko 1:0. Gorenjska drugoligaša sta v petem kolu zaigrala nekoliko bolje kot v prejšnjem kolu. Ekipa Sava — Šenčur je igrala neodločeno z vodečo ekipo druge slovenske lige zahod, Tržičani pa so z minimalno razliko premagali šahiste Mengša. Sava — Šenčur : Ribnica 5:5 Gazvoda : Pisar 0:1, Marko : Go-lija 0:1, Požar : Vučemilovič 1:0, Vrhovnik : Mikulin 0:1, Šmid : Cvet-kovič 1:0, Mezeg : Bavdek 1:0, Jur-kovič : Rudolf 1:0, Oblak : Temjkp 0:1, Kordež : Levstik 0:1, Vreček : Henigman 1:0. Tržič : Mengeš 5,5:4,5 Kavar : Jagodic 1:0, Košnjek : Bergant 0:1, Valjavec : Ves 0:1, Škerjanc : Božič 0:1, Berčič : Koželj 1:0, Zaplotnik : Hlade 1:0, Borštar : Lužar 1:0, Znidaršič : Vrhovnik 1:0, Ravnik : Kosec 0:1, Benedičič : Bajec remi. ' M. Gabrijelčič Seminar za šahovske sodnike Konec minulega leta sta šahovski zvezi .Slovenije in Gorenjske v šahovskem domu na Jesenicah pripravili seminar za šahovske sodnike. Seminarja se je udeležilo 22 gorenjskih šahistov. ki si bodo pridobili naslove klubskih, regionalnih in republiških sodnikov. Tako bo v vrstah šahovskih sodnikov izpolnjena precejšnja vrzel, ki se je najbolj kazala pri organizaciji različnih šahovskih tekmovanj na Gorenjskem. Odličen uspeh mladega Križaja 18-letni Tržičan Bojan Križaj je v wengenskem slalomu, ki se šteje za svetovni pokal, dosegel enega največjih uspehov jugoslovanskega alpskega smučanja. Že v prvem teku je z visoko startno številko 65 opozoril nase, saj je bil že takrat 16. 16. mesto mu je dalo dobro startno osnovo Za drugi tek slaloma. Čeprav je v spodnjem delu Bojan naredil manjšo napako, je vseeno z dobro vožnjo v nadaljvenju prikr-maril do cilja in zasedel odlično 12. mesto. Kot poroča posebni poročevalec Dela iz Wengna Jože Dekleva sta z repor-terjem zagrebškega radia in TV Mladenom Delićem morala že kar na cilju uprizoriti malo tiskovno konferenco, saj so se vsi tuji časnikarji zanimali za Križaja. Našim alpskim smučarjem se pozna, da so začeli resno pa tudi njihov trener Mariborčan Tone Vogrinc je kot kaže odlično začel z delom naših alpskih smučarjev. 12. mesto Križaja je nedvomno uspeh, ki ga lahko prištevamo k največjim dosežkom naših športnikov nasploh v našem alpskem smučanju. Ce pa omenimo, da sta tako kot zmagovalec tega slaloma Šved Stenmark in Križaj vozila na Elanovih smučeh, je uspeh še popolnejši. Jahorina — Na smučiščih Jahorine je bil kategorizacijski veleslalom in slalom. Vrstni red — veleslalom: člani: 1. Magušar (Olimpija), 2. Komac (Tržič), 3. Dančuo (Medveščak); starejši mladinci: 1. Mencinger (Branik); slalom — člani: 1. Lovšin (Olimpija); starejši mladinci: 1. Pasović (Sarajevo); mlajši mladinci: 1. Kavčič (Olimpija). V Les Brussu je bila skakalna prireditev, na kateri je nastopilo 67 skakalcev iz 9 držav. Premočno je zmagal Švicar Hans Schmid, odlično 2. mesto pa je dosegel Jeseničan Janez Demšar. Ostali naši skakalci so se uvrstili takole: 15. Norčič, 30. Gorjanc, 34. Kajzer, 50. Cuznar. -dh Planinski vestnik o kranjskem planinstvu in alpinizmu Izšla je letošnja prva številka Planinskega vestnika, glasila Planinske zveze Slovenije. Skoraj v celoti je posvečena 75. obletnici Planinskega društva Kranj, ki smo jo slavili lani. V »kranjski« številki Planinskea vestnika so zanimivi sestavki Francija Ekarja, Nejca Zaplotnika, Marka Štremflja, Andreja Štremflja, Francija Štera, Karla Bajda, Petra Lebana, Staneta Marklja, Marije Brudar, Vladimirja Pelka, Franca Benedika in Marka Naglica, razen njih pa Toneta Volčiča, predsednika občinske skupščine Kranj, in dr. Miha Potočnika, predsednika Planinske zveze Slovenije, ki sta jih povedala na lanskem slavnostnem občnem zboru. Sestavki so popestreni s fotografijami iz vsestranskega dela kranjskega društva. -jk Torek, 14. januarja 1975 istki ZNIŽANJE CEN SEZONSKI OBUTVI *<Š^^ ALPINA ŽIRI Cvetje pod Bičkovo skalo W^ Nadaljevanje s 1. str. SZDL Vlada Beznika, komandanta črnogorske vojne oblasti generalpod-polkovnika Dragana Javkovića, pomočnika komandanta ljubljanske Vojne oblasti generalpodpolkovnika Milana Daljeviča, načelnika glavnega štaba SLO Slovenije general-pofkovnika Rudolfa Hribernika-Svaruna, narodnega heroja general-majorja Antona Dežmana-Tončka, predsednika ZRVS Slovenije Slavka Korbarja, člana republiškega IS in predsednika ZTKS Marjana Lenarčiča, zastopnike pokrovitelja tovarne Jelovica ter druge) je spregovoril sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvik Kejžar. Orisal je potek in izjemen pomen dražgo-škega spopada ter poudaril važnost razvijanja vseljudskega odpora kot najučinkovitejše oblike kljubovanja morebitnemu sovražniku in kot nadaljevanje nekdanje partizanske taktike vojskovanja. Mir, neuvrščenost in samoupravni socializem so in bodo ostali prvi cilj naših prizadevanj, je dejal Kejžar ter pristavil, da nameravajo 22. julija letos zacementirati temeljni kamen novega spomenika, simbolične oddolžitve padlim borcem in ubitim vaščanom. Svečanost je popestril zanimiv improviziran prikaz obrambe Dražgoš v pogojih sodobnega bojevanja. Vsi navzoči so se avtomatično spremenili v mobilizi-rance, v udarno pest, ki je odločno zavrnila prodor napadalcev. Posebno poslastico pa sta predstavljala zračni desant skupine padalcev, sicer znanih »nebesnih akrobatov« Alpskega letalskega centra Lesce, ter demonstracija reševanja ranjencev s helikopterjem. Ni pretirano reči. da nam bodo nedeljski dogodki ob vznožju gozdnate Jelovice ostali v zares globokem spominu — čeprav smo v senci mogočne Bičkove skale namesto debele snežne odeje našli popke te-loha: kot bi se po svoje hotela tudi narava vključiti v praznovanje. I. Guzelj Veliko zaslug pri uspešni izvedbi tekmovanj ima izkušena Transturi-stova merilska ekipa. Med naj/>ri zadevnejšimi sta bila Božo Valič . . . in Anica Inglič Prireditev v Dražgošah so s/>rem-ljuh: I. Guzelj, J. Govekar, D. H u mer: slike: F. Perdan V soboto je bilo v Kranjski dolini na Pokljuki v okviru prireditev Po stezah partizanske Jelovice prvo mednarodno tekmovanje v biatlonu pri nas. Pri mlajših članih je zmagal Čer ne v iz Bolgarije. V Dražgoše so prišli tudi Kokričani. Dr. Gorazd Zavrnik v akciji. 35-letni podoficir romunske armade Gheorghe Cimpoia, sedemkratni prvak Romunije v biatlonu, se je med člani uvrstil na tretje mesto. Rezultati »Svobodna Jelovica 75« Pokljuka, prvo tekmovanje v biatlonu z mednarodno udeležbo (specialna puška), člani (20 km, streljanje 2 x stoje, 2 x leže na 2,5, 7,5, 12,5 in 17,5 km): 1. Mirza 1:13,29, 2. Dihoiu 1:33,50, 3. Cimpoia (vsi Romunija) 1:39.30, 1. Cečar 1:43,37, 5. Rebršak 1:48,57, 6. Kuna-ver 1:57,45, 7. J. Pavčič 2:03,01, 8. Reš (vsi Jugoslavija) 2:09,58; mlajši Člani (15 km, 1 x stoje, 2 x leže na 2,5, 7,5 in 12,5 km): 1. Cernev (Bolgarija) 1:09,08. 2. Paunescn 1:10,12, 3. Lazaroiu (oba Romunija) 1:12,03, 4. Ivanov (Bolgarija) 1:15,08. 5. J. Šolar 1:28,51, (i. Vukadin 1:30,33, 7. Forgač (vsi -Jugoslavija) 1:10,29. za jugoslo-memorialni (15 km, 2 x Franc Tajnikar, član ekipe JLA, je postal v konkurenci mlajših članov republiški prvak, prvi pa je tudi V tekmovanju za jugoslovanski smu carski memorialnipokal. Peto tekmovanje vanski smučarski pokal: mlajši člani: stoje, 2 x leže): 1. Tajnikar 1:25,20, 2. M. Lotrtč 1 :39,41, 3. Iv Grad (vsi JLA) 1:39.40, 4. Kolarevič (Vojvodina) 1:10,03, 5. M. Kordež (Hrvatska) 1:10,17; Člani: (20 km, 2 x leže, 2 x stoje): 1. Kozinc 1:52,34, 2. Burgar (oba Gorje) 1:50,05, 3. Fajfar (Alples) 1:57,01. 4, Hvastja (Dol) 2:00,30, 5. J; Jelene (Alples) 2:05,18; Enajsto republiško prvenstvo — mlajši člani (15 km): 1. Tajnikar 1:25,20, 2. M. Lotrič 1:39,41, 3. Iv Grad 1:39,10, 4. Legat (vsi JLA) 1:44.30; člani (20 km): 1. Kozinc' 1:52,34, 2. Burgar (oba Gorje) 1:50,05 3. Fajfar (Alples) 1:57,01, 4. Hvastja (Dol) 2:00,39, 5. J. Jelene (Alples) 2:05,18. Dražgoše, generalni vrstni red, partizanski odredi (8 km): 1. Kokrški partizanski odred 1:14,09, 2. TO Maribor, 1:17,31, 3. PTO Kokrški FO Tržič 1:19,33, 4. Jesen h ško-bohinjski odred II. ekipa 1:20,59, 5. Škofjeloški partizanski odred I. ekipa 1:20,12. Tekmovanje enot JLA: 1. JLA Bohinjska Bela (Petrič, Kobal, Kin-četič, Samardžič, Mašera, Kova-čevič, Leopold, Rozman) 1:28,15, 2. Garnizija Tolmin 1:29,44, 3. .JLA Maribor 1:31,37, 1. JLA 1:37,05, 5 JLA Kranj 1:38,3!). Prvenstvo pripadnikov UJV: 1 UJV Kranj (Zemva, Sr^čnik, Zakelj, Sekli, Zupančič, Zabert, Radon, Kolenc) 1:38,05,2. Ljubljana 1:50,52, 3. Celje 1:52,35. Tričlanske ekipe tekmovalcev ZRVS: 1. Slovenj Gradec (Krišto-gelc, Merčnik. Vranic) 448 točk, 2. Ljubljana-Vič II ekipa 110, 3. Domžale 100, 1. Bled 370, 5. Kranj 372, 0. Postojna 359, 7. Trbovlje 355, H. Bohinjska Bistrica 353, 9. Ljubljana Vi« I ekipa 353, 10. Ljubljana-Beži-grad 348 točk. Slovesno tudi v Kropi Dolgoletni jugoslovanski reprezen fant v smučarski/i tekih Roman Seljak je na Pokljuki za svoje uspehe pri razvoju smučarskega športa prejel posebno priznanie smučarske zveze -Jugoslavije. Tuđi Kropa je v nedeljo nadvse slovesno sprejela udeležence tekmovanj Po Stezah partizanske -Jelovice ter pohoda v Dražgoše. Ob 7.15 je sprejel raport partizanskih enot načelnik republiškega Štaba za splošni ljudski odpor narodni heroj, general-polkovnik Rudolf Hribernik-Svarun. Svečanosti v praznično okrašeni Kropi, v kraju je plapolalo nad 100 zastav, so Se udeležili tudi predsednik radovljiške občinske skupščine inž. Polde Pernuš, predsednik občinskega izvršnega sveta Franc Podjed, narodni heroj generahnajor Tonček Dežnvan, znani pisec kronik partizanskih brigad Stanko Petelin-Vojko in drugi. Praznovanje \ Kropi se je začelo že v soboto zvečer s partizanskim mitingom. Pred prepolno dvorano je nastopil Partizanski invalidski pevski zbor pod vodstvom dirigenta Radovana Gobca. Po končanem pevskem nastopu so po okoliških vzpetinah Zagoreli kresovi, pod nebo pa je švignilo na deset ine raket. V nedeljo zjutraj so ekipe ZRVS najprej spremljale oris draigoSke bitke, nato pa so patrulje ZRVS krenile na tekmovalni pohod »Po pot i heroja Kebet a« prot i I »ražgi i Sam. V Kropi so startale tudi patrulje partizanskih enot, teritorialne obrambe, -JLA in milice. Osemčlanske ekipe so tekmovale pod geslom »V pohodu pripravljeni za boj«! Pokrovitelj slavja v Kropi je bila domača tovarna vijakov Plamen! -j K Vladimir Savli, doma iz Stra žišča: »Prvič sem bil v Dražgošah pred desetimi leti. Takrat sem bil še zaposlen v Iskri. Zal pa je bilo prav ob takratni prireditvi neverjetno slabo vreme. Pravo nasprotje današnjemu. Bilo je-veliko snega. No, po desetih letih sem ponovno prišel. In to peš! Iz Kranja snu krenili ob sedmih, ob dvanajstih pa smo bili že tu. Prav prijetna pot je bila! Prišel sem s prijatelji, s člani zveze borcev. Prireditev mi je izredno všeč. Se posebno zato, ker vidim koliko mladine je danes v Dražgošab. Mislim, da je manifestacija odlično pripravljena. Le težko bi bilo še kaj popraviti, kaj izboljšati! Kako se bomo vračali? Še ne vemo! Najbrž pa spet peš do Rudnega ali celo Podblice!« Andrej Brovč, doma iz Kranja: »Rojen sem bil v Baski grapi, že od leta 1930 pa sem v Kranju. Sem upokojenec! Kolikokrat sem že bil na prireditvi Po stezah partizanske -Jelovice v Dražgošah"? Petnajstkrat ali morda še večkrat! Od takrat d<* danes se je marsikaj spremenilo. Vedno lepše se mi zdi, vedno bolj živa je manifestacija. To so zame trenutki, ko se spomnim na vojne dni, na tovariše soborce, na naše junake. V partizanske vrste sem vstopil že leta 1941 in sem nosilec partizanske spomenice. Ko je bila bitka v Dražgošah, sem bil na Primorskem. Tudi letos sem prišel sem gor z veliko radostjo. Čeprav ni snega, je čudovito. Tudi žena ter dva sinova in hčerka bi prišli na slavje, če ne bi bili bolni.« Polonca Jelene, doma i/. Golice v Selški dolini: »V Dražgošah sein bila že velikokrat, na prireditvi P" stezah partizanske .Jelovice pa selil danes prvič. Čeprav sem tudi tokrat zaposlena, s sestro,Miro in kolegicfl Polonco Markelj namreč skrbimo za goste a' novinarskem centru, vseenfl z veliko pozornostjo spremljam tekmovanja in prireditev. Mislim, da j bilo vse odlično pripravljeno, da je to manifestacija, ki ji zlepa m naja primere. Najbolj so me danes navdušili skoki padalcev iz Alpskega letalskega centra Lesce ter množičnost! Dogodke pred triintridesetimi leti dobro poznam, saj sem doma tu V bližini, poleg Lega pa sem o legendarni dražgoški bitki veliko slišala tud* v osnovni šoli ter gimnaziji, ki j<> zdaj obiskujem« -J. Govekar