Cena '8 Din /.a celo teto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka t Din. V tnseratneiu delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din. Izhaja «ako sredo. St»isi in dopisi naj se poSiljajo Uredniätvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Doinoliuhd« v Ljubljani. Teleton uredništva: 2540. Telefon uprave: 2992. Bol proti konsumnim društvom Sedanja gospodarska stiska se pozna po-tsod; ne samo pri kmetu in delavcu, atnpak tudi pri drugih stanovih, tudi pri obrtnikih iu trgovcih. Vsak stan si išče potov, kako bi si v stiski pomagal. Tudi trgovci se zadnje čase zelo gibljejo. Na zborovanjih iu v svojih listih veliko govore o krizi trgovskega stanu. Kakor ss zdi, si trgovci največ uspeha obetajo od boja prt/ti konsumom, češ da so predvsem le-ti krivi krize trgovskega stanu. Boj trgovatva proti konsumom ni nov. Odkar so konsumi, obstoja tudi ta boj, ki se včasih razvnaine do velike mere. nato pa zopet popusti. Mi smo prepričani, da bojujejo trgov-ri ta boj, kol že večkrat prej, tudi sedaj brez upa zmage, kajti ta boj je neutemeljen. Kon-sumno zadružništvo je v nnšeiu narodu pognalo že lako globoke korenine, da ga ne bo mogoče zatreti, kvečjemu ga je mogoče r na-li nanj poživiti in okrepiti. Konsum je viden izraz kmečke iti delavske samopomoči. Konsum nima namena uničili poštenega trgovstva — in ga že nikjer ni uničil — ampak pomagati članstvu s tem, da regulira cene trgCAskih predmetov tako, da bedo odgovarjale cenam kmetsl ih proizvodov i" kupni moči kmetskega in delavskega stanu. Če kdaj, so konsumi danes na mestu. Poglejmo par zgledov: Mesarji danes kupujejo klavno živin« po 2 Diu in še ceneje, meso pa prodajajo po 10 do 12 Din. Kaj je Mno, da kmetje govore zadnje čase zelo veliko o zadrugah, ki bi klale živino in bi to dražje plačevale, meso pa ceneje prodajale? - Kaj ni dalje čudno, da žemljice danes stanejo ravno toliko, kot takrat, ko je bila pše-i'ica po 4 Din kilogram? Kaj se Vam ne zdi krivično, da mora kmet danes dati 50(1 kil težkega vola za eno skromno obleko, da je par čevljev toliko vreden, kot eno tele, da mora k"iet izprazniti žitnico in hlev, če hoče za zimo obleči svojo številno družino. In vino? Po 2 do 3 Din ga plačujejo kmetom-vinograd-aikom, v Ljubljani pa moramo plačali zanj ,4- 16 Din. Takih zgledov bi lahko našteli nešteto. Kdo se bo čudil, da si hočeta kmet in de- lavec, pomagati? Vsak stan si skuša poma- Wi, zakaj bi si kmet in delavec ne? Še nikdar ni bila potreba po samopomoči lako ve-llka- kot je dane». r ■ Nedavno smo Sitali očitek, d» so konsumi krivi brezposelnosti in bede med trgovskimi nastavljenci. Kako abotnol Kakor da bi v kon-lni|li ne bilo treba poslovodij, in pomočni- kov! Gospodje, ne pri konsumih je vzrok ie brezposelnosti, ampak nekje drugje. Pribije-mo samo to, da konsumi svojih vajeiiaev po dovršeni učni dobi ne postavljajo na cesto... Tudi beseda o vseh mogočih davčnih olajšavah konsumom je močno, močno pretirana. Ne zamerimo trgovcem, da 3e borijo za svojo korist. Toda tudi oni ne sinejo delovnemu človeku šteti v zlo, ako si hoče pomagati. Le naj bo konkurenca med trgovinami in konsumi, toda poštena, lojalna. Kdor bo delal s skromnejšim dobičkom, kdor bo bolje postregel in kdor bo bolj čutil in držal z ljudstvom, od katerega živi, tisti bo zmagal. H koncu opozarjamo naše konsumi;za-drugarje še na sledeči poziv, ki je nedavno izšel v trgovskeirf'gteHü: »Vse trgovce, zlasti podeželske, pa poživljamo: vsak slučaj tega protipostavnega pospeševanja konsumov prijavite takoj s vsemi podatki svojemu gremiju ali oblasti! Takoj naznanite z vsemi dokazili oblasti koa- zum in zadružno trgovino, ki prodaja nečlanu! Bodite vedno pazljivi in takoj javite svojemu združenju vsako nedovoljeno pospeševanje konsumov in zadružnih trgovin! Naj bo to prijetno ali ne, toda je potrebno, ker je postal položaj za trgovino že tako nevzdržen, da ga more rešiti samo najbolj odločna in čisto brezobzirna samopomoč. Kadar se na vse načine skuša škodovati trgovstvu, takrat si mora tudi trgovstvo na vse načine pomagati sebi in če ne drugače, tudi z prati konsumom in zadružnim trgovinam. Kupa je polna, čas je dozorel, vsako obotavljanje in vsako polovičarstvo je odveč. Konsumarska nadloga p? mora biti strta, ker je postala že škodljiva za vse naše gospodarstvo.« Naš odgovor na to? Nič drugega nego to, da se vsi, ki doslej 5e niste bili člani domačega konsumnega društva, čimprej potrudite do tajnika," ali poslovodje vašega kimsuma, tam podpišite pristopnico in s tem stopite v armado onih, ki so že sprevideli, da je konsuni-, no zadružništvo ena izmed najtrdnejših in najuspešnejših oblik kmečke in delavske samopomoči. Kai bo z denarlem? Dnevniki ao priobčili sledečo vest: Tezav-riranje gotovine (zadrževanje in skrivanje) povzroča zastoj na denarnem trgu. Zato se v zadnjem času množijo zahteve interesentov, da se napravi temu skrivanju konec. Kakor čujemo, dobiva ta misel realno obliko. V svr-ho vzdrževanja denarnega trga naj bi se izvršil pregled vseh dinarskih bankovcev. Ob tej priliki naj se vsem tistim, ki skrivajo doma brezplodno več denarja, kakor ga najnujnejše potrebujejo za tekoče posle, odtegne primeren odstotek v izmeri do 20%. Od odtegljaja naj bi bil i«vzet oni denar, ki ga imajo denarni zavodi v svojih blagajnah. S takim ukrepom l>i v najkrajšem času dosegli popolno likvidnost na denarnem trgu s posledico, da bodo denarni zavodi lahko zopet neomejeno izplačevali hranilne vloge, poleg tega pa tudi primerno znižali obrestno mero in bodò celo prišli v položaj nuditi nujno potrebne in varne kredite. S tem bo odstranjena najhujša ostrina gospodarsko krize, dana -j>a bo tudi možnost za hitrejši povratek boljše konjunkture. Ta načrt torej ne predvideva premoženj ske odaje, še manj seveda zaplembe hranilnih vlog. Nasprotno naj še zadržani denar zopet vrne naravni njegovi vlogi in predvsem naj se ščiti oni. ki drži svoj denar, v denarnem zavodu in s tem koristi splošnosti. Opozarjamo svoje čitatelje, da je to šele predlog; o katerem bodo merodajne oblisti še sklepale in ni gotovo, ali ga bodo sprejeli ali ne. Vendar je pa že sama ta vest povzročila, da so se začele vloge v nekaterih denarnih zavodih dvigati. Vemo, da marsikdo izmed čitate^jev denarja sploh nima; so pa nekateri, ki iz strahu, da bi denarja ne mogli v posojilnici več dvigniti, zadržujejo znatnejše vsote doma. Tem in vsem drugim svetujemo, da naj svoj denar zaupajo svoji domači hranilnici. Ako se boje, da bi ga ne mogli dvigniti, kadar bi hoteli, naj ga dajo vsaj v shrambo (deponirajo), da bo na varnem pred tatovi in ognjem, pa tudi pred nepotrebnim zapravljanjem. Hranilnica se bo radevolje obvezala, da bo tak brezobrestno deponiraùi denar na zahtevo takoj izplačala. — Ugotovljeno je, da imajo ljudje vsaj poldrugo milijardo denarja skritega doma. Če bi bil Ia denar v prometu,, bi ne bilo nikakih težav pri posojilnicah. Poudarjamo ponovno: denarne krize niso krive naše posojilnice, ampak so vzroki drugod. Èdén glavnih je zadrževanje denarja dbma. V vsako hišo »Domoljuba«! r kmmSMSk «Flit s 'äA'vifiam vseh idr tehle «i- Xa-ter »oogm zna».. ie eden miai oseki .nasi» «voiuuje. »ftotetaro weh ilta, otežite ae.« Kt*r j« Okušaj* kenmmsa svojo JSüi fizrabttr ss? touii» peeo kapitalizmu. iaut proti krščanstev so- satelite mmmm sveKmiema l«SE«erst*u w> stavu'i svetovno gesto, »Xatoticani vseh dežel, sttraöte se!« V aan dulm sc je te dm že vršil H. mednarodni katoliški shod v Berlinu. Bito ie astvfr.tmtt 12 uaeta m narodnosti: potai Nem-«i«. Potiska, ffasiia. češka. fitgaetmja. Avstrija. Frimija. iJeigija. Hutedija. Italija 3 La-issMiówsfca. Ooverate «llrHUfie- pcgj in spodbudnega iz katoliškega življenja s*c h deixi, ziaso oui .2 Poijske, Koiandije. Betgije ta Angleške. človek je dobil vtis, oa se vziraja resnične prava pomlad veriga Hvlje-sja po Evropi. Zastopnik Slovencev je povedal sred dragim, <£a pripravljamo tmfi je rmsj«tar-je si Hsasiju. kadar bodo tam tesgansfcema Sv-^Ecjii waa zqpei «igra. Meduarudm Succiiški sfcotfi zbližuje» aarode, sata so raiboljši po spegnateli» r- "ovne?* un» in Traven vse-staaastva. Staff s Ta sa aap. V sHstku utpiauv . . « v -r-jiškt IjOMBŠtac H iefaa Aa» vd. Meovòi Njen .tkk je ìx! serva pritomega gesesraüB Antena Medveda. — Koncem sonesicra je » Trsta «ari 35 ima državni vpokoienec Miha Poe* seta-, eterna iz tipien; pn Plantet. — V pr.au fetnšajeni poifetjo se ie v Trsta rodilo 177» oirofc. umno pa je 2>m Ifmfi. — Železniški naduto prt Nabrešim so- gwfavrto porfmtmraü Vsak pefi steber aa podloženo «to nino. — TYiaäca občina ma asfažbenife letos 2. t oseb. Svoiečasno j& c ancia 4IW0. USteljstvo Ejud-sfcit šoi je zdaj prešlo pod državno upravo. — . O'Kinski aačeimki » Primorskem zavračaio vpte v občinskih MBisk'h otrok z -mesom sio-«aaskega svetnika. — Fafisàéaa kooaimtaa L ia vtes&a orgamzaena Depatooro äfafti po ! vse; deželi veewaa Se 2» aleat prav za. ; tea» marnami na ales. iter drogo društvo dofet 1 > t-rko .kmÄeaie zanj. Pte» m denarno v4r ' pita Deipwtevowr aewàa «wak jemij«. s % je Hides? V knipfe narodafli soea-Sisrov 'M vedo» neéjc ^tò:stea r iaiaafi drst-«a, da ie fEri« * xacniem àusa ciaè«sa«teo sigimi ar jannega iivt^awa. Odiar * propade? s svoto mfetevo. aaj se mu noè, kakor «toč v ìtaiiji HaWDiiniju» w» očiast » Vmäjiv I6 gttui .a ne iwstop» a*:er «ai. V zornem òsa se je '«ršUo mnogo *roda»«Bciaüs«ÄÄ ztc-Kvaaj, aa fetenti bi nei fovorto Hitler, teda njega ai bilo. marveč so srihasaü aa zborovanja drogi podrejeai voditelji aarodmb socialistov ; Tika so «is aedanno can aa Duna;a zeio -32-i očaram, ko je naiiwKu Hiderja prnei ic i®iäa propagaattaega iidseka Cf.'Mesa It »w-«čw»> « se pojavne » javnosti vesti, oa ;e rfetfcr hit j no abciei ter da so iß aioraii ian v tsuhmrn. Vodstvo aaradno-«x;aiisóéBe stranke ;e takrat to vest prekikato. iiiut! tema pa se Hirier vse od takrat ai. *sč gmanü v javnosti, àedai pa poročajo iisd. m m« * vttKmuem v itti « km*** doimv m. V iF« pogleda je hotete spraviti t •■»fi» vprašanj® Besandsije. ki je w»,r» ^ ttójskdi •Jdaaiajw a Sami«. Ker je ura^, •amstsk ii braa mpnsàiia asotemija st fosojii«: M^;QäBro^ jatattoyrtw fei «mrgfciü aekaj daü. jahtewii -« pa nadzorstvo aad romuaaklmi fin».^ ia fer Veiika Bomaaija ai mojfia arb«^ ; Zdaj äi nsmua^ki. potitiki uhi^a^c-f U» *v-;!»cd:St romanskega smeta X niLja^ aeml^fetpi dotjja. To ena ©rugo. a « te »retine pravaprav aa^isaae. je pä ^ deče: Romanski ài ru^ti adposiam-r « ^ i davna na Mjo üben vlad pocajaü a j«» f telfÄi dnfovor med dtana sosednima irf^ '•'anta. Vj» je dhetaitv, da pride do ^reea», sa oče »trasi Jgadoega kt-nea tu« . -iponwi «praàa^t S^-atafctjp. Fa ti pride —rnnasa Uiodoaski poniantk Tituie-H-tL torsi irutaù. « mora deferti, kar v Ma hwre. ia -j izjavo prafi «ooraianm t S um jo. a. ^teonik je tet »veda «taljen rt _» r. totesea * o"tevtra. Kralj je ht's'jü. 4 « stnaja z vlad» in je Via »stavka T Mn -areieta. »«jdar pa «otove »k—t»- - :» jeetu. laja da bi T: niesen vemtarie na ki'-'-ea u-«stal nwiaiHti po??»" > ». -» i* Jf.nn. Amerika i s Titate«e«va aMerfca. Pri iatdii^ii nini. dHavtKB6@ndtill vofltvafii je v jbura.c«i kut v «sat z veüko veSao prodrla kmatafea stranka. ki ima med narodom resnifn« aajrež pristašev. Sralj i« poveril Vajm Fajevodn. kmet- V ftfstriji 112 let ie že stara Kraajska hraiiiinica ki a» ? Itezao. Šolske sestre v sfc Jak.ifctt v Rozb : otvonjo v ijovejBbra sest- ali cteemtesešm go- ! spootiifsk; rtàt; — V BcTOvijafr so predlagali iE-:. :w; * taanj^e kmete -jprosn obetati Mi&iati. vißna ;e predlog zavrnila s , Tr-r-jrrc - m gradJa^itaj prihodnje seje ?on či, . ukent naj ohena aom vsoto, ia in v stečtpt spie^ena doočnega predloga odpadla. Saz}?rav!jjaö so m«8 o po^jon brezposelna» -je j prcOIaoii, -m * - »an oteiavä iov Zac pametno. -- Letina i», kaste aamo. Zelo so za- i dovutjß. j -ijo. .Sefc posestmi je se5ai 91 ^ ! a aaž» 50, Tusii diugo žito je tictao napeta. ' ■jatip pa ^ fnfifca, ùi * Memp» 4em sad ?ezo ieptii «oodt — Na sett 'celovškega men--»sp sveta so aaraetoi. sowaiba. : « «jas« gteče ..ü&jSä teteMaanqt», — 2fr-. ! -it saicsp -.s- trau ^kwtM irwsv ateoin. « > je utoamä, f «ok ifewaaettia » st Peora. pst Cetevca. — žvatj» je aapaiäa. ae-sfrfta -otroka v L;j« aia >3mmm. Qmtk i* ..,-l}jo 'lav.éavì »o s Dtdiu. T .-«!B tami -li-ate kar dva S:-7v*t«-»r Ma Snaene tu Frank t»ane-r. Efant » -e iap m TOtete, WtanawÈa. le te «fai aatri *aaikap^ ptjontr g. P«w ZaL star 71 tet. dema \x U fcjfB pr; 2etefttikili. — V <> »iamlii. i ®o. je b8 ustreljen prefemor«lt; "> a» Jwq Kahar. .star 81 let P-ikomik » -sd prepiral s svojo že«o. v mboin Ì7. ■^■fp^Na t ;e spri s «voto ž«i<> radi košfSa tniia. f» grafit! je revolver ;n da "ti- » p- streliL Pokftrafi «o patieijn. topi mak akrotrH. Oktrisr 40 poiiHttfttv ®s je 'bif-rafo 31 minut, aakar ga je pogotfil aeš- o<-i;o$t i strelom t in pi ahi*}. ZapoSra 3 ftifaj. — T t raga j» umri roiik .lornp Wiheli?» sö»r ">7 ■•. •!•«« iz Gradea prt Cranitiiju. jim Kitajska s Zvrti Kitafo. Japoae so pr" zadn-en ir> «firwja » MandZurijo zasedli tudi ajes-: ** den. Tan je pristanišče za aeroplane Oà d» e prtäto i Kitajcev, da si kot «slikar-: -, ^eù-o "amošnio zalogo aeropžattov Japeasša anä se je date premotiti. Naenkrat pa se e dv 'gub «st aeitmianov v jyak. Votßli äo ;tft a«®"- kitajski vsiikarii«. Ko so jtft japensk; _______^_______ «tate itoteli atataaS, »o aa svoje rel:iw opazila, da so pokvarjeni vsi aerapšara. « « * ;Sr-mtfn Je osfeilì in zato japuer " "are™*; aiso mo«ii za^edovart. » A* »a jkpn pni ani? fapoHuhut se daöro zawHttriw. tei 700»«? "o -asopane. Preveri«» », da men kateMta jast^ste ngtärjew»«. tasswczaö^ ••wusBsfca» aajaeé tessöte. japaaafc vttotiš«-' i» » «Mi poK^Msi datr sto« ia» Jf^ àaapwft. Ta «te * ' tej ODOlržobnapasta »t temeljito očisti zobe, > «v ne da bi škodila zobni ffl sktenini.Posebno za «Šh kadilce je redno nego-t vanje zob z ODOI; vJ zobno pasto löL'i neobhodno potrebno. t velikim uspehom. V Mestu Osaki so ka-Lliški študentje in mladeniči delili po ulicah Mise katoliškega japonskega dnevnika. V glavnem mestu Tokiju so katoliške gospe, organizi-'.' v društvu »Zvezda jutranja«, prevzele vodstvo te agitacije. Vršila so se številna zborovanja na katerih so nastopali sloveči govorniki. Največji vtis so napravile besede škofov, ki so vernike in duhovnike spodbujali, naj store vse, kar morejo, v napredek in razširjenje katoliškega časopisja. Mehika S Nova težka preizkušnja. Sv. oče je nejavno izdal poslanico, v kateri primerja položaj Katoliške cerkve v Mehiki s preganjanji katoli-itva v sovjetski Rusiji. Obenem papež poziva mehiške katoličane, naj se združijo v katoliški akciij. Mehiške odločilne framasone je papeževa poslanica silno razburila. Veri so še vedno iz-podkopavalj tla in Cerkvi in duhovnikom metali polena pod noge in omejevali svobodo dušno-pastirskega udejstvovanja. Omejili so število duhovnikov, tako da je prišel en dušni pastir komaj na 20, 40, da celo 80 tisoč vernikov. V takih razmerah je dušnopastirsko delo skoraj onemogočeno. To pa je ravno želja mehiških framazonov. Na zunaj pred svetom so se mehiški vlastodržci kazali Cerkvi pravične. Ker jih je torej sv. oče razgalil, divjajo. Najprej so iramazoni izgnali apostolskega nuncija; z Haloni je zbežal v Združene države in je sedaj na potu v Rim. Zakonodajna skupščina mehiške zvezne države Veracruz je odobrila odredbo, po kateri ?e mehiškim katoliškim duhovnikom vza-im'jo državljanske pravicc. Omenjeni odlok pooblašča vlado, da sme takoj zapleniti cerkvena posestva. Framazonstvo ima v mučeniški mehiški deželi svoj satanski brlog. Zopet bo tekla kri. Kdo bo zmagal. Kristusove Cerkve ne bodo zatrli. Orobne novice V bodoči cimi bo število nezaposlenih na svetu prekoračilo 30 milijonov. Grozne številke! t!(le. žbo na balkanski konferenci je odklonila Bolgarija. Država Irak je bila soglasno sprejeta kot nova članica Zveze narodov. 18 818 oseb je bilo ubitih od avtomobilov v zadnjih šestih letih v Franciji. 4.9 milijonov ljudi ima Tokio, glavno mesto .Japonske. Torej tretje mesto na svetu in večje kot Berlin. V šol« in skladišč« namerava spremeniti niehikanska vlada cerkve v Mehiki. 155 političnih umorov je bilo v Nemčiji v 8 mesecih. Za 100% namerava zvišati prometni davek Avstrija. Za 7 odstotkov je znižal uradniške plače Švicarski parlament; vlada je zahtevala 10%. Britvice bo začela izdelovati največja francoska tovarna kanonov. Posnemanja vredno! 11,500.000 Maša najnovejše število brezposelnih v Ameriki. 50.000 prevoznih delavcev je stopilo v stavko v nemškem Berlinu. V konkupz je prišel najdražji hotel na svetu Waldorf Astoria v ameriškem Njujorku. 50 ljudi je bilo ranjenih pri narodnosoci-i labstičnem zborovanju na Dunaiu; 200 ljudi I J» policija zaprla, •'likAvtonwnna ,r8ka. postane najbrž« repu- .. v«*jo množino orožja je naredila Bolgara v Nemčiji. Romunski kralj je nenadoma poklical domov prestolonaslednika Mihaela, ki se je «paddi pri svoji materi na Angleškem. Za 5 do 10 odstotkov hoče znižati uradniške plače Francija; prvič v svetovni krizi. Na 300 čefikih kron (okrog 600 Din) »o zvišali šolnino za tuje dijake na praških univerzah. Iß. oktobra 1932 bodo volitve v francoski senat. Bankrotirali sta v italijanski Piacenzi veliki in ugledni banki Banca Instituto Nazionale irt Banca R aguzzi. 1000 mrtvih in 800 ranjenih je zahlevala revolucija v republiki Ekvador. V zameno za kavo bo nabavila Brazilija v inozemstvu lokomotive za novo centralno električno železnico. 7Ao.ui poroko sta obhajala 11. t. m. v župni cerkvi * Trbovljah Spancev oče in mati s Pleskega, oba še veilno trdni kmečki korenini. On ima 77 let, njegova zvesta tovariäica pa 74 let. Vsak teden redno prebirata »Domoljuba«, ki jima je že dolgo zvest hišni prijatelj. Bog ju živi še mnogo let! V »»«airi» MSn wnmwtMMha«» Martinove #osi. Vse bodo morale svoje življenje žrtvovali Martinovem prazniku. JE HìKÉfflR ffißtf * ièu&smèi&il&Mmàm t«#tm imom: « ét .,v; utauej; iririat «esatte* $ FtaoK Gmunfc. it« 3» J.H: e tatmaite. «(•» IpirolwiMai " jb*--.à< «a «u rea». .«saspsite.. ^ awawaBste. $t <■»!• »ape i*w»rss 0: 4»«»tms: .hw» lì ami»« atei. j* mk. k. fesiifc v datate mi et wmvìht te «te " laaimiaHrii arate» j.. ór Bwinir in."hai ItefJj ji MhMk TMjpwsjK-. tikam »1. »> apote-jÉtv. m ìtaiis- fli.. tbj is«it- Meuvei. . K J^jfnwot fiflHIM- WOB l'MI.— i'—w pe tetgjflis- tetti». ssse- ti .»NHHMipfewWi,'«» «sa* ? *rtteip> «**■ jmttanite jjuo'uanfc äpoMSixs» *tnrmm'*r ìmmnm àwBt. !'«*• 'i »atei «m ^hhìk « «- ösäiaMKi». pigi ili ,f5«sìbfe. ti «e. Utatam jt ur «e fint xa ipmwwaa. Dn^veuB-pfc ». Ótevai Vsili» dranoii » »ite .pittar fiwBKVvä: nastfceev ■>•«( .jtawrtiui firn- «patii TMd: «MMÉK<£U.'Jti ItazssaiB. re A. fianteL. a;. Iwe-jaL. JMi-ige ««venite mi*-«afib Sam«, «e krnit au..imni ««atea*-«« «te. Rreàa i*& äaw Sifsstoreeaai «tnawmi! 1 s&te ». mtm- m IMBB^ «rruitvc. fltàs.. db ì»i tmotm? ismsc «te b mbn., ifc.jss saii. »«ite -«b. 1»« crtóm «e hsmm< -ne|ps msèn: »s: s ij^iprask, mti. Ä pMàmatma je M ssmim -htm- fef v™««» npi»w lastite. ki ft »jte Ii« pàaw mama* T Parma»» sr m>-5»i' «ara |Ew«rnMi. a. k-ims! amami vaerete.-zäzsäw ». nasi ,ja"vbii madujh. i»j41, »i * mijxst컫«,, aenroivoc: V «narr »p mmmm-t hsmuca 3 prat»!*r?fr saaute si trs inKj.jaaàik araavjü #«eijMi4#*i«. t Ite BMMft jpraBSf' a? kart**' 'imr-wÄ: lMc.'SteM&apri n^wa-. » "te «* »si- «ted; «teM. - ikkife « ä -aüsam'aam- kmasiiftwin. .aiav «e m-KiSMii viari» -WBk mm Bi.ijfi« l>ic ■ « .9Ó9FW m » TIIHÌI ai iditoi Hasj^si u»»« Lmnijai] r te ti., «stette irai' iäüs jsrsiBin!. .(j«rraiìur,< pseöj ar^ H.ÌP- wm » Xv«èD-|l) Utw», Qsihss, aMttc* i< cktohisa -jkääja» ■!?««, xopractvok. àushm^t miéetem ptìmàm nmifggp mmxt-& MBiiijirtiti «««k- i JE* oimiiap aur.^w. ttwwjj^ijjs- aam. cmiaD weala. tok»; .j —--—-—————! Masti- {'cau» »eéiMi: f» .Kai« .««Ksüioa mmti m mm- vrnstm m* t» ^wèss^fct ÉÉÉWC u mam msmt c -Omm> fliartš. Sie »x# j» aaaanil » rTEEž.v a. «e fä» .»^MiaMaffle.: ». ilw» ^ »»k «sam. am- Uft. Cams.v asswn» aad - 3* rpwBaittan. tioawwt I-.IT im» ptmaaaa» 1* .»nwaitjK .iatìit- /«m«««« jàac.» -B? ■ w iR«t. aa««sbE3Si. -jasaac sn»smai -lanaK. o»»-. JStKLCM' l?m. «m.' w .*»e& imet: dw. t* .ae« »rtaan» «s., «v. * «BM^tm11 k taw; «sesx r aaUiwai -SMC t»«»? Ttm Ss: Ä ai! WyiwH.' 'SmpttB »ara« cifäü.- iiati^r 3mu09 jis, psr .11 Zmpt&m. ü< jjjtiÈìj&tte smst asrrap .9- no .ton^ia»«. mi- sisg-rj® :sä0üs»-motfu..jfr e--ire^ei aar «aus. s jod mk «dltet. «»vawwei. Q«mc » #*aà*i te. JU.ÖW lia fit jeisaae m je Moaka «« 9 sas sao» «jJBtìU. (?». aia»'. » an' TuJ» lirs ÄTap ää® momèèesm- xmsfti A xi .Iii an. «rrwf: SUIB0C On^t; «rrefci um ■-;.}• unse isi.} a ann'BÓ» »« ItÜJM lim. "feuiwa, um: \ U»ii»ià: in 'fgtinBeiasLJMii.KiTSUj-« «»"'ttoi-. .ü Tiiii;w«E., munteli st .lÄü.fSO datarr-s«'. r iMiàB. oparraK. 'fast" 45» -w^wjhv «tt>o!l * Js- K Ufr Etwnii JS IWiCJf» SSBS««St li' «T ». ■«was ai'ulHh w affin ^gnwatF « fBtnveuij. te .jt .«ene. ptekuivt ma« vmkxità.. aa * ..«sne.aan> «b* .ir. toiti» .«. ». ltei.itfi "fetr^ ««ir ;jR <*mäm ürrefe«' fanyar ik. :?*Baai!;. a -h-eraačh "J&a mtmc< m niflip' aaiàp ». -mit. ^nr affiinawa % W ÈjjU ff Taatite.. ^«a» 'tei.: rnspatt* siämn m aemroä miiom. -m oòeL lòmìizmst »>+ ÌKII -* aamanjsa. ja in. nevati .MHOHÌ.. mbi hr»ssl'. « tatti»- sknwriì su.«!*' jm, w-««sa: dra-pssu, HJ.Cf* lini n. «a. eeeni najt JöUJBiS. ite.. ««rat jt JB3BHHÌ». am ä'oiö- ; -wnfc nimh. mesnin, mona .a '1!va* Tit prta* «m -J* ,jt janriljiv,. u Tf mai mpmaamm - Umu»* « «j«i üflht avoaua. MMh .n KategB -ä «a. aü murin >t«4a ssinHiaa £ Ä mrteTWteit. e» .»»«api., u avuu jW:ii! f Älat-ili^ti, .litei» v» te m-.tüsai. ; w. BäiipvcMtji. aqrai'. # tmkk rmémt.. t It «ne teHteK ugjai.oii 1 aap: tl'raìtvi jrrtpteifw paai.^tsiaMwh «ws ikzwnw.iwi- m :*Sumam mveanim. t THfc® » f a»»»TÌ.s " woaa»«.-r5i n8 *àftfet r s -Jmimmmšt, t< tk*m tmmmi »nfeg «re» teitnate. n»: -aMUMp- '•tmasaMat % ir» jr«''«^ ìiwmuli mm(9. -site rutsotif* »waaie 1 atani».; t® *—.1 s^astr^TEraa üat. 'Bt Äissäaa 'Xdisua' ax» * mix j;.£a« OUGO. ti tTTw,naiaii lite« 1 n «Mate uaaar jtasws» « Tara»iiE: Sìafeì^a ujnsiK 5 irrsat «atti |j«fcj.-»ù»>ii' i»tai »roten, a «..» b®bb» Mi os»::,(»■ seiajit nmisrr»iTif u m. vmut- T«B«. iMÉn» * BHH::Httn. ia arni»: étti * 2-shtoh».' Hwirran: j..® ?». .ite. fesiiarrsai «w e ai» ImpamTK. l»w »'«hhtk. Sanar Tniritit. 4» ix'-tutii a. Cifftry. .teaiKia < tsmiirmum minati nttmaL "S wo - -«be jp dì i 11 ^reetnsft: "nad «r. ivm 3«rat: .uwrafi. * 1» 4»eiii. u «terapi « hms. nan uonii. # WBb. « jir. «Bö«»., .itmmzrn ramai» MI Ite ■» «a«èt»nai' ww> gweh». ' va» S» ai. 1 Biižni: In» kb« m 'EhMKcni sii» on M tetetj)»: ''mtetiiik n^ivskf xpamte» m. liuiuaru Binimi, i »' ■»«Ka üb uiutii \ Sajmst«. #-nara£a »«tej»-"»»a«»® haaiäanea 1 intens irt^h. f- wohl - ìte^rmni a 'ónsph Jfpssi.v»«!* nrsstìt; a as p- rrraa c ijiìì nan« B-l» PuniÄt ài iüMMtef. * -mäm » ••las», 'wmsß- te * M iiiwiini ma txn^' wmmmmrn, kmalu do uspešnega sodelovanja obeh sosed-„jih držav, tembtdj, ker je gospodamrtvo obeh držav drugo na drugo nav«sano. Jugoslovan-sko-avstrijaka zbornica na Dunaju dela že od VSega začetka aa okrepitev gospodarske zveze nied Avstrijo in Jugoslavijo. Načrt zbornice je, da ^ te vezi čimbolj utrdijo in poglobijo. Omenil je promet tujcev kot važen gospodarski či-„itelj, nato izjavil, da namerava nabaviti 14.000 vagonov koruze iz Jugoslavije. Prihodnje leto priredijo avstrijski gospodarstveniki potovanje po Jugoslaviji, da navežejo äe osebne stike z jugoslovanskimi gospodarskimi krogi. Svojo izjavo je zaključil z željo, da bi se jugoslovanski filini, ki kažejo prirodno lepoto naSe države, kazali ludi v Avstriji, ker bi to mnogo koristilo razvoju tujskega prometa v obeh državah. d Finančni minister je izdal na vse občine posebna navodila za seslavo občinskih proračunov in odredil ,da se nikjer ne smejo zvišati obč. dajatve in da je treba povsod uvesti največjo štednjo. Plače obč. uradnikov treba reducirati za 10%. Nili enega uradnika se ne sme na novo nastaviti. Slična navodila za varovanje so dobile tudi banovine. d Malarija. V enem samem malarij i; »m okrožju Južne Srbije s 16.500 prebivaM potrebujejo stalno 30 zdravnikov, 18 pomočnic in SI razdeljevalcev kiuina, vse samo za malarijo. — Ti presneti komarji. d Konferenca eerkva. Dne 8. oklobra je bila v prosvetnem ministrstvu konferenca predstavnikov vseh znanih veroizpovedi in odposlancev prosvetnega ministrstva. Konferenci so prisostvovali od strani jugoslovanskega epi-skopata dr. Juretlč, zastopnik protestantske cerkve belgrajski pastor dr. Turek in delegat židovske cerkve nadrabin dr. Alkalaj. Prosvetno ministrstvo sta zastopala inšpektor Še-ravlHS in Potočnjak. Na konferenci so predvsem razpravljali o verskih dolžnostih vseh veroizpovedi. Srbska pravoslavna cerkev ni poslala | svojega zastopnika, kerinta vsé svoje zadeve, I v kolikor se tičejo države, že urejene. d Vojvoda Luna Ivanovi?. Dne 17. oktobra se prične pred niškim okrožnim sodiščem proces proti policijskemu uradniku Štefanu Profèti, ki je svojčas na niški postaji ustrelil čela-škega vojvodo Luno 'Jovanoviča. d fi milijard znašajo jugoslovanski kmetski dolgovi. d Na nemški zasebni' ljudski šoli v Belgradu je letos vpisanih -296 otrok. Od teh je 102 katoličanov, med njimi 17 slovenskih otrok, ostali pa so protestantske in pravoslav- j ie vere. Nesreče d Požari. Vse je zgorelo posestniku Jožefu Pavk''. Stražgonjcih pri Ptuju. — Ogenj, je uničil gospodarsko poslopje posestnika Ivana Tementa v Rošnji na Dravskem polju. — Kozolec dvojnik je zgorel posestniku Janezu Štruklju v Grosupljem. d Strela je udarila v hlev in gostilno Janeza Barbota, posestnika v Cešnjicah pri Treznem. Hlev in gostilna zgorela. . d Treščilo je f hišo posestnika Stefana Levstika v Zagorici pri Dobrepoljah. Hiša in »«Pa uničeni. d Strela je vžgala kozolci dvojnik cerkve-m*'t Francu Kralju v Veliki Dobravi prt Višnji gori. d Smrt v gozdu. Posestnica Marija Blatnik v Klečah pri šmihelu, občina Žužemberk, se I* vračala v sredo 5. t. m. zvečer iz Plešivice, Izmed 10 ljudi jih ima 7zobni kamen ... äobi ga pa lahko vsak! lobi« i« ° ;e£i ne povrnejo_v Če je zobni kamen uničil zob», je £c prepozno ! Kar ne more nobena zobna pasta, naredi Kaiodont: on odpravi polagoma nevarni zobni kamen in ohrani zobe močne in zdrave. Pri nas is Sa.-gov Kaiodont edina zobna kremo, ki ima v s«bi sulforicinov oleat po Doktor Srä'inlichu, in to ga dela tako zeio učinkovitega. kjer je bila pri svoji hčeri omoženi Lube. V gozdu je zgrešila pravo pot in zašla v goščo, kjer je omagala. Seli 7. t. m. so jo po dolgem iskanju našli mrlvo. Zadela jo je najbrže srčna kap. Pokojnica je bila vdova in zapušča šest otrok. Naj počiva v miru. — Ob pričenja jočem se poapnenju krvnih cevi navaja raba naravne »Franz-Josei« -grenCice k rednemu odvajanju in zmanjša visoki pritisk krvi. Mojstri v zdravilstvu priporočajo pri raznih starostnih pojavih »Frauz-Jose!«-vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuje zastajanja v kanalu želodčnega čreva in lenivo prebavo ter milo ublažuje razdraženost živcev. »Franz-Jo-sel«-grenčica se ddbiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. d V Ljubljanici pri Spod. Kašlju je utonil 28 letni ključavničar Janez Tomšič in sicer istočasno, ko je njegova stara 80 letna mati ležala v domači Hiši na mrtvaškem odru. Bil je božjasten. d Smrt zaradi »adušenja. V bližini Banja Luke na levi strani Vrbasa ima kamenolome posestnik Mujaga Poljak. Ta je najel delavca Mihajla Rozaka, naj mu izkoplje kubični meter peska. Rozak je začel kopati ob treh po- j poldne. Okrog 6 zvečer je prišel pogledat lastnik Poljak, če je delo gotovo. V kamenoiomu pa ni bilo nikogar. Začel se je jeziti, misleč, da je Rozak kar na lepem pustil delo. Potem pa je opazil na pesku njegovo kapo in takoj zaslutil, da se je najbrž zgodila nesreča. Poklical je Rozakove sorodnike, ki so takoj na vso moč začeli odkopavati pesek. Oče in mati sta kopala kar z golimi rokami. Po enournem napornem kopanju so naleteli na mrtvega Kozaka. Njegovo truplo je bilo poškodovano ia glava je bila povsem stisnjena od silne množine peska. Truplo so prepeljali v mrtvašnico, kjer so ugotovili, da je nastopila smrt zaradi zadušenja. d Ud zadaj je pridrvel tovarni avto. Hlapec mesarja Skrbinška iz Ptuja se je vračal z vozom od Sv. Urbana, kamor je vozil razno blago. Okrog 8 zvečer je v bližini Nove vasi pri Ptuju pridrvel cd zadaj tovorni avto ter zavozil s tako silo, da se je voz popolnoma razbil. Konj je dobil tako hude poškodbe, da so ga morali takoj ubiti. 161elna Marija Než-man, ki je tudi bila na vozu, je strmoglavila in dobila nevarne poškodbe in je njeno stanje preeej težko. Hlapec je k sreči odnesel le lažje poškodbe. d Po stopnicah je padla tako nesrečno, da si je prebila lobanjo in umrla 50 letna hišnica Marija Zadravčeva, rojena v šma-lnem pri Litiji i n službujoča v Ljubljani. Smrl je nastopila radi pretresa možganov in pa tudi radi tega, ker je pokojnico zadušila* kri, ki ji je vrela iz ust. d Okrog nezgod. Ko je lovil polhe, je padel z drevesa in se močno poškodoval sin posestnika Putreta na Muhavasi pri Mozelju. — Ko so se splašili konji, je dobila hude poškodbe po vsem telesu Roza Koiarič, posestnica iz Nove vasi pri Sv. Barbari v Halozah. — Po nesreči je bil globoko v prsa sunjen z vilami 26 Igini posestnikov sin Josip Bolha z Iga. —■ V nogo Siran "S2 ■ Ini»«t|.-u K . mf TJ oktobru Sle v. 4L V vsako hišo Domoljuba! Strahot M» razdejanj» potresa t Uiriji. .Najbolj je zadnji potrt« t Určiji rufil ua poiotoku liidkiditsh kjer je izginil cel otoček m hi se v zemlji napravile velike razpok line; tudi valovi divjali.'vM .Ieri«so. ki jo vidimo na tej sliki, j» bila popolnoma razdejana Prebivalstvo je brez -irehe in vlada nima sredstev, da bi ubogim ljudem pomagala im- trgatve Sladko grozdje že spravljajo v hrame. Na sliki vidimo prizor iz vinograda v Porenju. Mililarizem »e nrel.uj». Predsednik nemške renui>; i, II „„„„i,,,,. ,.. . ,. v Berlinu prisoSvaje' mimohodu častne čete. KÄ& pri^fa Äat / t Kx ^stnega dnft e. ^ "i -«vetu pokazala, da se^nJbenega n? boji ^ ™ Princ Jorij angleški najmlajši sin angleškega kraljevskega Para' danes 30 let. ki se tc dna v Stockholm« Z edino hčerjo švedskega prestoionaslc«" 22 letno princcsn Ingrid >Očka. črne kure so mnogo bolj pametne ko bele« >Zakaj. Janezek?« >l zato. ker črne kure znajo nesti bela jajca, bei« pa ne znjrju črnih.« Uva japonska svečenika Buddbe \ svojevrstnih pokrivalih, vabita s takisto svojevrstnimi inštrumenti vernike k molitvi. Na desni: Militarizem s« pripravlja na vojno po vsem svetu. Na sliki vidimo prizor iz zadniih vaj v Nemčiji, kier je nastopila sanitela s protiphnskimi maskami je VSekal mehanik Josip Peric z Laverce. — L je padel s češpije na tla, je dobil notranje noškodbe 20 letni Martin Marolt iz Lačenbrega " •' u.ii.i — Kn ira ie oovozil kolesar, ie .rj št Janžu. — Ko ga je povozil kolesar, je dobil notranje poškodbe 70 letni užitkar Josip Vidmar iz Gabrijel pri Tržišču. — Z vrelo vodo Se je polila po vsem telesu 56 letna pos. žena Helena Nemec iz Spod. Javoršice pri Moravčah. — Češpije je obiral, padel z drevesa in si zlomil nogo 66 letni popestnik Janez Perme iz občine Preddvor pri Kranju. — Vso dlan je raztrgal stroj v Pollkakovi tovarni delavcu Francu Skerlepu iz Depale vasi pri Domžalah. —■ Padla je s kolesa in si zlomila desno nogo Justina Zupančič, občinska babica iz Štepanje vasi. — S češpije je padla in si zlomila nogo 12 letna Ivanka Jakopin iz Otavic pri Cerknici. — Desno nogo si je zlomil na šmarni gori 14 letni dijak Kari Pust iz Ljubljane. — Ko je padel z voza si je poškodoval rebra 65 letni dninar Adamič Janez s Kočevskega. — Krava je po-bodla z rogom 73 letno dninarico Rozo Malo-bradec iz Lok pri Zagorju. Novi grobovi V zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani je umrl akademik g. B. Kneževič. - V Novem mestu so pokopali višjega davč. upravitelja v pokoju g. Riharda Murglja. — V Koprivniku pri Litiji je umrla v 83. letu ga. Marija Repovž. — V Virju pri Smledniku je odšel v večnost posestnik g. Franc Bukovec. — V mariborski bolnišnici je izdihnila s. Marcela Muri iz kongregacije šolskih sester v Mariboru. — V Ljubljani je zapustila solzno dolino 83 letna posestnica ga. Marija Breskvar. — V Kamniku so položili v grob posestnika g. Primoža Šimenca. V Ljubljani je odšla h Gospodu po večno plačilo ga. Marija Levstik roj. Stuchly, vpokojena učiteljica. — V ljubljanski bolnišnici je umrla ga. Ana riisek. — V Radovljici je umrl g. Vlado Konian. — V Ljubljani je umrla ga. Hermina Hamann roj. Fischer. — V Celju so pokopali go. Antonijo Medvešek, — Naj počivajo v miru! Razno d V Župnisre v Središču ko vlomili neznani razbojniki. V nočnih urah so napadli 85 letnega tainošnjega župnika g. Cajnka in mu prizadejali precejšnje poškodbe. d Obsodba napadalcev na dr. Budaka. Končala se je razprava proti Šabanu Šahanoviču in Vojislavu Katanifu, ki sta bila obtožena napada proti odvetniku dr. Milanu Budaku iz Zagreba. Oba obtož.enca sta bila obsojena na 3 leta strogega zapora. d Zaščita države. Pred državnim sodiščem za zaščito države v Belgradu se je vršila razprava radi komunistične propagande proti Ra-poldu in tovarišem. Rapold iz Avstrije je dobil 3 leta, zdravnik Gregorič iz Zagreba 2 leti, odvetniški pripravnik Tkalec iz Zagreba 5 let, Stanislav 1 in pol leta, Letonja iz Maribora 4 leta in nekaj drugih iz Maribora po 1—2 leti težke ječe d Oproščen vsake kazni je bil pred deželnim sodiščem v Ljubljani Jurist g. Janez Vel-kavrh. Sodišče se je na podlagi izvedenih dokazov, ki jih je predložil dr. Natlačen, prepričalo, da je bilo postopanje policijskega stražnika ob priliki predmetne demonstracije protizakonito in nepravilno. d Josik za zobe. Pred kranjskim kazenskim sodnikom so v četrtek, dne 29. sept. razpravljali o zasebnih tožbah Zabreta .Toška, tovarnarja v Britofu pri Kranju, proti Trebar Antonu, posestnika sinu v Britofu št. 11, in Vombergarja Jerneja, slikarja iz Cerkelj, proti Robasu Jožefu, posestniku in županu v Cerkljah. Zabreta in Vombergarja je zastopal dr. Krek iz Ljubljane, Robasa pa dr. Sajovlc i« Kranja. Poslušat je prišel nadučitelj Lapajne iz Cerkelj. Obe pravdi sta odmev »pomladnih dogodkov, ko je bilo v mestu in okolici aretiranih več osebnosti. O tem pretacijah se je seveda govorilo na dolgo in široko, za in proti aretiranim. Dokler so bili prizadeti pod ključem, je šlo opravljanje v cvetje. Sedaj pa raziskujejo, kdo jih razglaša za protidržavne, za italijanske prijatelje in rovarje proti edinstvu države. Prizadeti morajo braniti svojo čast in ugled. Posledica poizvedovanj je cela vrsta tožb proti raznašalceni kakih takih vesti, ki bi bile aretiranim po krivici v škodo. Zabret Joško je tožil Trebar ja, ker je pripovedoval takole: Zabret se je vozil v Komendo k Me-jaču in je tam hujskal ljudi za Italijo. Ce ne bi teh aretiranih hitro odpravili v zapor, bi že čez 24 ur bili Italijani na našem ozemlju. Zabret bi od Italijanov zaslužil milijone. Na Primskovo je Zabret peljal 60 ljudi, da bi razbili shod. Trebar je od začetka tajil, potem pa priznal, da je vse to zvedel od drugih. Obsojen je bil na 1200 Din denarno kazni ali dvajset dni zapora. Svojih obdolžitev dokazati niti poskusil ni. — Robas Jože, cerkljanski župan, se je poravnal tako, da bo objavil v »Slovencu«; izjavo, da nima nobenega povoda Vom- Pripoiirfa s« prvi slovenski i&voa Vzatemiia zavarovalnico r.fubllana v lastili palaCi ob MikloSičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb,Starčevi}«* trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101. Split, Ulica XI. puka 22. Beograd, Poincareova 2 RAZNO Kop« nje nekdaj in dunes. V starih časih so se ljudje silno radi kopali in mi še dandanes občudujemo .sijaj in krasoto invitili kopališč, ki so jih zgrudili mogočni rimski cesar ji za rimsko prebivalstvo. Kopanje jt' ostalo od tedaj naprej v visokih čislili še tja do konca srednjega veka, ko je nastal nenaden preokret proti kopanju. Takrat so namreč razsajale po celi «ropi najrazličnejše nalezljivo bolezni in čisto nepričakovano se je začelo širiti med ljudmi nazirunje, da se bolezni najbolj širijo s kopanjem. Zato so najprej zaprli vsa mestna kopališča. potem pa prepovedali tudi kopanje na Prostem in končno so splošno začeli imeti kolonije za »neka j grde-K«. Proti kopanju so Meeli nastopati duhovniki iM zdravniki in "mogi so se ballali s '"• da se niso kopali celo svoje življenje. Dr-«i.vne oblasti pa so prepovedalo kopanje pod «rosimi kaznimi. Nnj-*"J so divjali proti ko-iwnju v |7 in )R s(o, — rraneoski »solnčni Sheehan 43 MOJ MOV! KAPLAN »Ali je bila ladja zavarovana?« »Ne, to smo hoteli urediti v nekaj dneh.':: ; Kdo bo kril izgubo?« »Družba, ki je dala denar.« »Ne veni, je žalostno vzdihnil oče Letheby. »Morda.«: »Ni verjetno,« je pripomnil oče Duff. »Le prepričani bodite, da je družba pravočasno zavarovala ladjo. Take vrste ljudje so strašno oprezni.« »Seveda, toda solastniki so ludi Kilheelski trgovci, ki so bili danes tu,s je rekel drugi. »Potem je družba zavarovala samo svoj del,« je odgovoril oče Duff. „ »Ali resno mislite, da nam bodo izplačali vsaj nekaj?« je vprašal oče Letheby. »O tem sem prepričan,« je rekel oce Dutt. Kaplan si je nekoliko oddahnil, toda gostje so se pričeli poslavljati. Nekoliko pozneje je nekdo potrkal na vrata in služabnica je poklicala očeta Lethebvja. . „ . ;Tovariši so me poslali, naj vam sporočam, da vam bomo pomagali v tej nesreči. Moje premoženje vam je na razpolago. Ali ga sprejmete, dragi prijatelj?« »Prisrčna ti hvala, plemeniti tovariš! Veruj mi, da visoko cenim tvoje prijateljstvo —« . »Dokažite to s tem, da boste sprejeli mojo ponudbo. Nimam sicer mnogo, a kar imam, -am rad odstopim.« »Najprej počakajmo, kako se bo stvar razvila,< je odgovoril kaplan. »Če bom potreboval vaše pomoči, se bom gotovo obrnil na vas. A do takra» počakajte!« XXVIII. Stili nube... Prekrasno solnčno vreme je bilo drugo jutro. Dasi so zlati solnčni žarki ves dan obsevali morje in celino, se jim vendar ni posrečilo pregnati iz naših src žalosti in potrtosti in odstraniti " nadležne slutnje pretečih nesreč, ki so tlačile vso vas. Težk» bi verjel, da se morejo v eni sami noči izvršiti kake velike izpremembe, toda, ko sem tisto jutro zagledal v svojem salonu bledo in uvelo obličje očeta Letheby ja, katero je skrb nagubala s svojimi brazdami, in opazil temne proge pod njegovimi očmi, sem spoznal, da mu prikriti obup, ki mu je ležal v obrazu, vso noč ni pustil zatisniti oči. Ali nisem br:>l v neki knjigi, da so v eni sami noči možu, ki ga 3 zadela velika nesreča, osiveli lasje. Morda se prejš.iji večej zaradi važnih in pomembnih dogodkov, ki so si sledili v nepretrgani vrsti in vsled veselega razpoloženja, ki je vladalo med povabljenimi duhovniki, ni mogel popolnoma zavedati strašnega udarca in pregledati posledic, ki mu bodo sledile. V nočni samoti mu je vse to stopilo z vso silo pred oči in na črnem ozadju neznane, preteče, strašne bodočnosti je gledal žareči napis — Razvaline. Česar se je pred vsem bal, ni bi denarni polom, ampak sramota, ki se je družila z njim in strašna zavest prikritega veselja, ki ga bodo občutili v svojih srcih premnogi njegovi nasprotniki, vesel,', da se je spodrsnilo njihovemu nasprotniku. Uničene so bile vse njegove sanje, vsi njegovi načrti. Mlad je bil še in življenje je ble stelo pred njim v najlepši luči, vse lepe obljube berge rja Jerneja doliiti kakih zvez g Italijo in da je bil k takemu govorjenju le zapeljan po govoricah drugih ljudi.' Zalo obžaluje te očitke in se g. Vombergerju zahvaljuje. Plaža Din 200 za občinske reveže in stroške pravde. Robas se je nekaj jezil, češ, da so vsega tega krivi ljudje, ki so proti državi, jfo pa mu je zastopnik Vombergerja dr. Krek povedal, da bi tudi radi tega očitka lahko imel opraviti s sodiščem, je mož obmolknil. d Opozorilo. Se vedno poskušajo nekateri zavarovati bolnike brez njih vednosti. Prijavijo jih kot zdrave in ponaredijo podpise. Opozarjamo, da v ugotovljenih takih lučajih ne bomo izplačevali posmrtnin, špekulante pa bomo objavili v časopisju, ker upamo na ta način odpraviti to grdo razvado. V »pravih« smrtnih slučajih posmrtnine takoj izplačujemo. Zavarujte sebe in svoje domače v korist svojcev. Zavarovana oseba se mora na ponudbi lastnoročno podpisati. —■ Vzajetpna zavarovalnica, oddelek »Karitas«, Ljubljana. d Belgrajski župnik dr. V. Wagner je podal ostavko na svoje mesto. Belgrajski nadškof j eostavko sprejel. Začasno bo upravljal župnijo Kristusa Kralja v Belgradu g. Cecek. „Haarglanz" Je enakega pomena za lasno higiene* Kako ostanejo lasje miravi 1 Z rednim Izpiranjem s sredstvom »örna glava'« — Haarglanz« po vsakem umivanju glave. Sredstvo »Haarglanz« ravna in proži omehčane lase in odstrani vse alkallčne ostanke v laseh. Lasje se na ta način nevtralizirajo, postanejo protei ter sablestljo v «istem sijaju. Za lase ja to prava pomlajeval na kopel. »Haarglanz« j» priložen vsakemu savojSku »Orne glave«, »raven ps so tudi praktmäa očala proti peni, kt omogotejo umivanje glave e odprtimi o«rol. 6 ? Konvertit) tadnjega časa Neprestano beremo, kako se vračajo v katoliško cerkev tnožje svetovnega slovesa, medtem ko tudi rnasikateri napolizobraženec pa-kaže svoji duhovni materi — Cerkvi — hrbet. Tako je bil nadavno sprejet v kat. Cerkev sloviti proiestantovski učenjak Oskar Banhofer v Einsidelnu v Švici. Star je šele 35 let in že več let sotrudnik genfskega mednarodnega instituta za socialno vedo. — V Londonu sta prestopila v katol. Cerkev anglikanska duhovnika Dominik Carter, ki je bil doslej anglikanski misijonar ob Zlati obali v Afriki in prav tako njegov prijatelj — misijonar v Aschantiju Peter Harris. Leta študira sedaj za katoliškega duhovnika v zavodu sv. Beda v Rimu, kjer je bil posvečen 6. marca t. 1. v mašnika Jurij Cauteli, bivši znameniti zdravnik in rentgenolog. Pot v katoliško Cerkev je našel na ta način, da se je kot velik l"bitelj sporta (skavtizma) zesnanil s katoliškimi prijatelji — skavti. — Mesca februarja letošnjega leta je umrla na Angleškem mati Cothbert iz reda dominikank sv. Katarine Sijenske. V katofiško Cerkev je bila sprejeta pred 50 leti, 5 let pozneje je postala redovnica, delovala je kot taka v dveh londonskih župnijah v služhi siromakov in bolnikov in je kot taka sama poučevala v veri do 600 konvertitov, — V mašnika je bil letos posvečen v Friburgi v Svici, bivši znani anglikanski pridigar Henoch Theodor Baldwin, sorodnik angleškega ministra Baidwina. Katoliško vero je sprejel leta 1928. — V Oslu na Norveškem je imel novo sv. mašo duhovnik Ali Hogh, ki je istotako dal leta 1928 slovo protestantizmu. — Meseca marca je prestopil v kat. Cerkev bivši pr^estanlovski pastor Herold Burkey. Kaj ga je k temu nagnilo? Nasprotje, ki ga je videl med zgiednim krepostnim živ-Ijenjem nekega nedolžnega katoliškega dekleta in življenjem protestantovskih mož in žena, » katerimi je prišel često v stik. — Dva angleška časnikarja, ki sta kot taka znana širom sveta Fitterton in Klavdij Fischer, sta prestopila i aprilu v kat. Cerkev. — Istotako je prestopil junija v kat. Cerkev londonski pastor dr. Vil-liani Orchard, ki slovi v londonskih krogih kot sijajen govornik in velik bogoslovni učenjak. Zadnje mesece pred prestopom je bival v Rimu pod vodstvom P. Mc. Garrigla na Vzhodnem zavodu. Sprejem v kal. Cerkev se je izvršil v kapeli Vzhodnega zavoda. Prestop dr. Orchar-da je izzval v anglikanskih krogih nenavadna presenečenje. Pa tudi iz izvenevropskih dežel prihajajo vesela poročila o izpreobrnjenjih. Tako je nedavno 600 grško-ortodoksnili btdnikov zaprosilo latinskega patriarha v Jeruzalemu, da naj jih sprejme v kat. Cerkev. Za pouk so dobili posebnega duhovnika. — V Indiji je prestopilo 50 presbiteriiancev obenem s svojim pastorjem Kirkom, v distritku Kistna pa je zaprosilo pismeno kar 3000 protestantov apostolskega pre-fekta tnsgr. Donenda, da jih sprejme v katol. Cerkev. — Podobno poročajo izpod Himalaje, da se je presbiterianskem misijonu države Sik-kim začelo pravo gibanje za prestop v katoliško Cerkev. Zgled so dali triie pastorji — misijonarji, oče in dva sinova Nazprej se je odločil za ta korak starejši sin Rev. Mr. Sitting. Sledil mu je njegov mlajši brat, tudi pastor. Njima se je pridružila cela družina Mr. Jen Sigha. Končno je sledil še oče obeh pastorjev, sam bivši pastor, ki se zdaj pripravlja na prestop. Pastirjem žele slediti tudi mnoge ovce. — Pro-testantovska družina Walter St. Clair v Pitts-burghu je v celoti prestopila v katol. Cerkev. To ni samo na sebi nič izrednega. Pač pa to, kaj je dalo povod k spreobrnjenju. Starši so upi in nade so nepotrpežljivo pričakovale ugodnega trenutka, da se udejstvijo in sedaj je bilo v hipu vse to uničeno in zabrisano, sramota in sovraštvo vaščanov naj bi bila edina spremljevalca na težki življenjski poti. Tu ni bilo nobenega izgovora: Nič nečastnega ali krivičnega nisem storil! Napaka je bila očividna, finančni polom neizogiben, kritja nikjer, opravičila, ki bi prepričalo nasprotnike in jih ganilo, nikjer, dokaza, ki bi mogel preprečiti strašne posledice, nikjer — o Bog! »Pojdite z mano!« sem mu rekel po dolgem, brezplodnem prerekanju. »Zlo je že itak dovolj veliko, ni treba, da bi se še prepirala. Pojdivà na izprehed. Čisti morski zrak bo razgnal oblake, ki so se zbrali na vaSem čelu.« Počasi sva stopala proti morju, ki je bilo danes tako mirno in lepo, po modri površini so lahno drseli zlati solnčni žarki in barvni pasovi so se dostojanstveno približevali obali in se odbijali ob belih obrežnih skalah. Nad obalo pa je stal grad. črna, zastrta okna so nema strmela v morje in klicala gospodarja. »Uboga Bittra! Njo bo to še bolj potrlo kot vas « »Da, toda počasi se bo njena rana zacelila, toda moja sramota me bo spremljala povsod kot neiz-brisljiv pečat.« »Jaz ne vidim v tem, da vas je zadela ta nesreča, prav nobene sramote. Nikogar niste goljufali, poneverili niste nič —« »Toda jaz jamčim onim možem iz Kilkeela, da bodo dobili posojilo vrnjeno. To moram na vsak način vrniti in — nobenega denarja nimam.« »Dobro, premisliva, kaj boste morali storiti v tem najslabšem slučaj«, da vas tirjajo in boste vi brez denarja, torej nezmožni, da poplačate svoje dolgove. 8* Toda to, da ne morete vrniti dolga, vendar ni ni-kaka sramota.s: »Za duhovnika je to največja sramota.« Spoznal sem, da je vsako pretidokazovanje brezplodno. Večerjala sva skupno in ravno, ko je zazvonilo angelovo češčenje, so na vasi pričeli ljudje žvižgati in zasmehovati delavke, ki so zapuščale tovarno in se vračale proti domu. Prestrašene so pritekle k nama in povedale, da se vsled pritiska ljudi ne morejo več vrniti na delo. To je bila zadnja bitka in tudi tu je oče Letlieby bil — premagan. Za hip so se mu. zaiskrile oči v onemogli jezi nam temi podlimi, nehvaležnimi bitji, ki jih je hotel rešiti iz bede in pomanjkanja, a ta plamen je v naslednjem hipu izginil in jeza se je umaknila potrti vdanosti v to, kar mu je — kot je bil sam prepričan — poslal Bog. »Dobro, dekleta,« se mu je s težavo izvilo iz prsi. »Naročite Katici, naj tovarno zaklene in mi prinese ključe!« Če dodam še to, da si je neki opazovalec vse to vtisnil v srce in sklenil, da bo kaznoval to ne-hvaležnost, bi bilo to vse. Prihotinjo nedeljo so se stene Kilronanske kapelice tresle vsled ostrih, jeznih, posmehljivih besed, ki so Kilronančanom pokazale V£^ njihovo nehvaležnost in so se obrazi rdečili in zopet bledeli in nehvaležne delavke so najbrž na dnu svojega srca molile: Griči zakrijte nas, gore zagrnite nas. Mislim, da bi noben zemljan ne mogel prepričati vaščanov, da je parobrod le slučajno za vozi! v ladjo. S0,T?,n»jve5J° gotovostjo trdili, da namenoma. »Videli so nas, pa so vendar naravnali ladjo proti nam. Po pravici lahko zahtevamo, da nam pl"a- kralj« Ludovik XIV.-1. 1638-17I5, se je javno hvalil, da ni nikdar stopil v kopel in v njegovem krasnem gradu » Versailles!! ni bilo nobene kopalnice. Tudi knezi in drugi ptcroeni-tnši niso imeli kopalnic na svojih gradovih in vsa tista gospodu- ki se je sukala okoli veliKa-Sev na dvorili, ni lina nikdar umita. To vidimo na slikah h tiste dobe. Ko je namreč gospoda vstala, so pristopili k posteljam sireza-ji, ki so obi isnli gospodo z otiračami. potenj pa se je gospoda zopet napravila (napudralal. O votli pa ni bilo nikjer ne dulia ne sluha. Seveda ni čudno, d« so tedanji ka vali rji tako lepo »dišali« l*o svojem potu in po drugi umazaniji, da niso imeli nikdar dovolj parfumov-da so mogli iti med ljudi. Današnja splošna navada kopanja m "N", vati ju■ p« je prist« h nani iz AiiR-lije v zacu-ku preteklega stoletja-Na Angleškem so namreč prvi spoznali vrednost vode in „na/.iioBii /a človeško zdravje. Dol.ro m« je.«1«",;?: ril. Shaw je bil nek ® na deželi na pod in so je hodil vsak da" Mixii svojo 9-lctno hčerko Ivanko iz javne šole jB jo poslali v katoliško šolo župnije sv. Justina, pobro dekletce jt vzljubilo sestre in nekega dne stopilo pred starše s prošnjo, če sme postati katoličanka. Starši so takrat prošnjo preslišali. Nedolgo potem se je Ivanka igrala ob ognju. Ker se je temu preveč približala, se ji je vnela obleka. Dobila je tako hude opekline, da ji ni bilo moč rešiti življenja. V neznosnih bolečinah je ponovila svojo prošnjo, da bi rada umrla kot katoličanka. Topot ji seveda niso mogli odreči želje. Njena smrt in njena prošnja je celi družini odprla oči. V3Ì, oče in mati in trije otroci, so prestopili v katol. Cerkev. — 0 binkoštih je podelil nadškof Constantin v kapeli apostolskega odposlanstva v Pekingu sveti krst, zakrament potrjenja in sv, obhajilo, kitajskemu slikarju Luko Tscheng. Umetnost je temu možu pripomogla do prave vere. Ko je nadškof Constantin obiskal neko slikarsko razstavo, je postal pozoren na umetniške proizvode omenjenega Tschenga. Poklical ga je k sebi in mu ponudil knjigo evangelijev, da bi čital ia iskal verskih snovi za umetniško udejsfvovanje. I Umetnik je spoznal na ta način božji nauk in j resnico in se dal krstiti. — Le Tscheii Hsiang, j bivši kitajski ministrski predsednik, nato posla- , nik v Bernu, je postal katolik. Pred sv. očetom je odložil vsa odlikovanja ter vstopil v benediktinski samostan St. André v Belgiji. — ! Sultan v Tangeniku (Afrika) Rulimdo, zelo ugledna oseba pri angleških oblasteh, je prestopil iz protestantizma v katol. Cerkev. Vse svoje otroke je dal krstiti. Tudi njegova soproga je sprejela katol. vero. Sultanovo vzorno življenje nad vsè ugodno vpliva na njegove podanike. Na Filipinih je eden najvplivnejših državnikov, prezident Oaezon izstopil iz prostozidarske lože in bil zopet sprejet v katoliško Cerkev. Spreobrnil m je potom branja življenjepisa Sv. Male Terezike Detet» Jezusa in po mnogi mohtvi, ki ao jo opravljali drugi zanj. Ob zopetnem sprejemu v Cerkev je vzkliknil: »Sedaj sem najsrečnejši človek sveta.« — Podobna vest prihaja iz Indije. Prejšnji framason-ski veliki mojster Rowbothaas, je umrl kot reven katoličan. -- Mnogo pozornosti sta vzbudili v zadnjem času dve konvertiji na Japonskem. Tam je prestopil zdravnik Svvainikamm Piilat z vso svojo družino v kat. Cerkev in z njim obenem tudi tajnik anglikanskega škofa Gustav Majbath. Do pravega spoznanja jih je pripeljal lepi zgled učitelja mednarodnega prava na vseučilišču v Fuknoka, dr. Ozawa, ki je vsled navdušenja za sv. Frančiška Asiškega postal katoličan leta 1929. Božja modrost vse lepo ureja. Pri nas odpadajo suhe in trhle vejice z drevesa Cerkve, drugod pa se istočasno to drevo obdaja 2 vedno novim zelenjem in cvetjem. Nove knjige in skladbe k Dr. Janko Pretnar: Dictionnaire fran-cais-siovene — Francosko-sfovenski slovar, II. izdaja. Založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani. —• Pričujoči slovar spada gotovo med naj-odličnejSa dela te vrste v nnši književnosti. Slovar jc popolnoma zadosten za pripomoček vsakomur, ki se uči francoskega jezika. Sestavljen je zelo štedljivo, a obenem jasno in jedrnato, tako da človek, ki išče v slovarju neznanega izraza, ne bo prišel zlepa v zadrego. Slovar posebno priporočamo onim, ki žive v Franciji in se morajo radi razmer seznaniti tudi s književno francoščino. Seveda je slovar tudi našim dijakom neobhodno potreben. —• Ob tej priliki opozarjamo, dp je ista založnica izdala tudi dir. Janka Kotnika,: Slovensko-francoski slovar in pa praktično knjižico dr. St. Labaa: Francoščina brez Učitelj^ t. f. nialo učno knjigo franeoskega jezika, 'namenjeno predvsem a&moukom in začetnikom. Yt» tri knjig« toplo pripozoČamo < i n terese iitoi», k Laadafe Dominum. Zbirka pesmi za moški zbor. Uredil Vinko Vodopivcc. Samozaložba. Cena 4 lire. Prodaja Libreria cattolica, Gorizia. Vsebina: i. Hitimo, o aemljani (E. Kemel), 2. Ponižno stopimo pred božji oltar (L. Komel), 3. V hiš« božjo smo dospeli (I. Laharnar), 4. Mir božji objame doline, gore (I. Lekarnar), 5. Breme grehov nosimo (L. B.), 6. Cvetice že oltar krase (L. B.), 7. Ljubezni polni Oče (V, Vodopivcc), 8. O Bog v nebeški stavi (V. Vodopivcc). Lepo, zelo pevno zbirko našim pevski"' zborom in pevovoojem toplo priporočamo! Naznanila n Dol pri Ljubljani. V nedeljo 16. oktobra ob pol 4 pop. se vrši »Slomškova proslava< v Prosvetnem domu. Pred proslavo se vrši simboličen vztrajnostni tek fantov in sicer skozi Dol-Podgoro-Kleče-Dol. Prijatelji pridite pogledat! n Mekinje. Občni zbor našega prosvetnega društva se bo vršil 16. oktobra po večernican. Takoj za tem bo predavanje o sv. Antonu. — Barvane skioptične slike bodo pojasnjevale življenje in čudeže tega čudodelnika. Za nameček se nam bo v nekaj slikah predstavit še Ribničan ! Vrban. Vstopnina za odrasle 1 Din, za otroke 50 par. - n Bob. Bistrica. Prosvetno društvo v Boh'. Bistrici gostuje v nedeljo 16. oktobra v Srednji vasi ob 3 popoldne ln ob pol 8 zvečer s Finžgarjevo ljudsko igro »Naša kri«, K obilni udeležbi vljudno vabljeni. n Zastavo jugoslovanskih vojnih invalidov, dar kralja Aleksandra, bodo 6. novembra blagoslovili v Belgradu. Za to priliko bodo vojni invalidi pobirali po celi državi prispevke za spominske žebljičke, zlate in srebrne, ki jih bodo ob tej slovesni priliki nabijali v drog zastave. Oblastni odbor društva voj. invalidov v Ljubljani se obrača s posebnim pozivom dv. slovenske javnosti, naj se odzove prošnji invalidov, ki bodo obiskovali posamezne hiše in s tem pomaga lajšati bedo nesrečnim vojnim žr 'am. kopat v bližnji potok. Nekega dne pa je prišel na to, da bi si svojo pot do potoka laiiko znatno «krajšal, če bi šel preko nekega vrta, kjer vrata niso bila nikdar zaklenjena. Ko je nekega jutra ravno hotel skozi vrt, ga je pa zalotil gospodar in mu zaklical: >Ha-ha! Ta pot ni prava!« Shaw se je obrnil: >Ali veste, kam hočem iti?« >Ne!« »Kako morete torej vedeti, ali je I« pot prava ali np?« Na vlaka. — šaljivec hoče podražiti kmeta, ko je vlaik vprav zavozil v dolg predor: »Je že ven, očka, zdaj gremo v pekel.« _ »Nie ne de_ saj warn vozni listek tudi K" nnzaj. Kaj pa vi?c Elektrifikacija iztreblja ribe. Tirolsko rifcar-Jko društvo je predložilo deželni vladi v Innsbruck« spomenico, v ka- 1 se pritožuje nad bn-yarsko električno een-«alo, ki dobavlja vodno '"o»; i/, Inna. Naprave v «ki so po podatkih dru- a Popolnoma iztrebile mrene v kufsteinskeln ®"aju, kjer so nalovi,U 1922 6825 kg teh ,'V I 1923 in 1924 so r »gotovih v okolici Kuf-* «na le po neka j pri-»lerfcov mren, 1. 1925 IzginV ! čajo. Morali so nas zapaziti. Hoteli so nas prepustiti valovom, pa jim kapitan ni dovolil.« -l »Morda hočete reči, da so se voš zbali? < »Da so se nas zbali? Ircev se res ni treba bati, prečastiti! Ko je lani pričel voziti irski parnik med Newfoundlandom in Galwayem — najkrajša pot v Ameriko — so Francozi takoj na prvi vožnji podkupili kapitana, da je pustil, da je ladja nasedla na sipini. Takole delajo.« »In kapitan je zakričal, naj držimo krmilo na levo in oni so, mesto da bi se skušali ogniti, zapeljali naravnost v našo ladjo.« »Ko so vas rešili, so vas vendarle na krovu zelo prijazno sprejeli?« »Seveda, napojili so nas z žganjem in ko so nas postavili na suho, je neki umazanec zavpil za nami: Z Bogom 1 Pazite, da se nikdar več ne vidimo!« Minil je teden po teh dogodkih in v ponedeljek po svojem govoru, ki je važen mejnik v Kilronanski zgodovini, sem prejel od Bittre pismo, ki ga bom pokazal tudi vam. Hotel Bristol, Paris, nedelja. Prečastiti, dragi oče Dan! Tu sva sredi sveta. Prišla sva sem preko Londona, katerega sva si ogledala ravno toliko, da sva sklenila, da si ga ob povratku natančneje ogledava. Sprehajava se po ulicah, poslušava opere, ogledujeva galerije in cerkve. Cerkve so krasne; toda — ljudje! Včeraj sva bila pri maši v cerkvi svete Klotilde, in videla sem v cerkvi samo dva moška, ki pa sta ves čas, se celo med povzdigovanjem podpirala stebre. Zelo sem bila raztresena in ušlo mi je: »Oe bi ju zagledal očka Dan, ta bi j« že spravil na kolena.« Toda žene so pobožne. Vse je tako lepo, vendar me neprestano muči želja, da bi bila čimprej zopet doma. Rex je zelo prijazen in dober. Večkrat se jezi zaradi oblek in godrnja; »Ali so to kaki katoličani?« Kako je papanu? Bojim se, da mu je dolgčas, ker me ni doma. Oproatite mi, prosim vas, pojdite vsak dan k njemu na večerjo, prav tako tudi oče Letheby. Povejte gospej Darcy, da sem vprašala tudi po njej. Želela bi, da hijl prilla sem tudi ona fc omedla te pajčevine, ki jih je toliko po teh cerkvah. Dragemu očetu Danil njegova vedno ljubeča hči Bittra Ormsby. PS. Prosim vas, da greste vsak večer k očetu in govorite ter občujete z njim brez vseh nepotrebnih ceremonij. Občevati morate z njim kot z dobrim tovarišem, »en bon camerade«. Ali ne znam dobro francoski? * Ko sem nekaj dni pozneje stopil k očetu Lethe-byjü, sem ga dobil pri pisalni mizi. Zamišljen je listal po neki knjigi. »Ali je kaj posebno lepega in zanimivega?« sem ga vprašal. »Res sem včasi mislil, da je to lepo in zanimivo, toda sedaj sem moral svoje mnenje spremeniti. Pisatelj dokazuje, da je pisatelj edino pravo sredstvo proti vsaki bolezni. Tudi jaz sem včasi tako mislil, sedaj pa so mi te besede prazne fraze. Poglejte na primer tu: Prišel bo čas in mora priti, ko bo smrt položila na vaše čelo svojo rpko in prestali boste nadlegovati sebe in druge- Prišel bo čas,, jko si boste za vedpo dleli svoje solze.Resnica je: naša narava zahteva solze, nehote se trgajo vzdihi iz našili src in celo največjega modrijana se včasi loti žaloat, toda njegova duša prezira vsako bol...« PO DOMOViNi itev. (1*1 Prasketa» «rešm» »a l?« prìjwavlj* n otvoritev gWäii«k.e «jwk «io * t »Si Rejmaria«, ki «• Trši v nedrij» '«v «*k*« " pmìb'« V tefe Vserialt je zapisan tatti mwi te .-sbke ip». iti» VÄbSjeai vsi p«sri>oo t tli k-, i» w>j»o JWK- Draštvra; pevsir 7à*ar ntäi »astoöi jweid irt*> »» odra. Fi še nekaj |Mh .*««(* ic ie pri prò prestavi; ttMKtiji». DraSht» *i »»«rri ra «Oer a» <'"«ras> siVitflf »ovo »K. BwfeK» » w-Irv- jwiw»*-! .ffrÄv«? t urile-! jo «A'wjwa rèi «aaAi r»«i»e» JVt-a profetava Sfc. -rirtri'r» je ■»»eaijesut krij tjwinr; il xitójee. «troj» n**rT TW, NoJ» oomririß. - Droit« e«a kj jt; nx* ie «Äprsa «k «ewMjak )» po toosK* i — TMK ési». 4« <* «»Äi ffwii rtw nnpwi^ äm faot-jr v .f.« wr. p»fc*frim Utm*tt r* V* ««« t oeHLvi gii spo- rnt* a« «« m nei***; tire. — '«E » knr-t !*' M "r* fHnps^srjaasKv. I« ja Jrfo U * l.trfj© EM3SW**». «kriw »e» in fwni 1®« 7»* na ««<*-v- ririwe ««1 M-fcaj joiVL Vfcte. fcl je * te-ijsik loJSi imU iäw Je jwiW |**5«4at » reke! i, ok-mmo. fc SH> V «li à ajcM *a«e*att » ».am* tofao-te: »CjBrl. * s*Ht'< laVaNCa. foji'i iOtä**)**** pri RäbhciU) V m« «tei»; se »aio rirrse 05MW.. 4a vaj tak«*» » »e fK«a»CKv lins xa 4itf» je ririan « «Wanifc. ki se issrršf jirwrii. »h jw celi, fri beitia 4taor*m. V«iav»o $r> prSi« «OK «saskteaai xe»arjri »* Ofewfc k Miriti Iwfit i» An» ;r.. tosajisa Haryiaacia p» k éatt «wiaftr. JtwHt je «Ai» à »Sia fAiW- ITWU J1WS3 «twònso, W «ft r««»* » «j«. » inMfli « ««Ali aaaai 1 a®»- Vviàs «• na ajeiK> sesovi fPlesj» Marij». I je I tati » »«etóji StaA» « »., "W O» » s fWÄejäiWJ A <*» «« sa» inula Msš&aipviasL — MU» pntj «a mtpaäk inàm-m tmi«i tköm« '« Ka&saur-. krtsäi, stws JL Merbttp « a ješ A. lete* ■* 3M woà. — £ak* nrrssmc, je ir te-i jWA -àtmbf «nm. i» se :riHP. Ts. satt tJäi.r àofeai. n» jbtrS »-itiimij vernai. nottMsccgt JTireßil: snt. Jan jsw "Jsp Keniat Src. jä> Je jwtónevS g. iagraik m kifefc; ttao. Sa^sr-sf: je aaänaeC nek fis?«* ssunfef K'iftrar. je djifiek JL S3en»a>- ä. a ujm ariäict jtìegtìfei: toèhnsim*. jnanc 1m-fxiif l'fàjs'L. mào «st «t^t^ tot» .«• Mt- rtje ümoäni j»r tetfSaao thosxmw jtadate j»-twnnniaia fcnsoB Hqpék noŠBit. T resnic Ir je toS 'Mf> pn«. talari sagt ur k ìà nišai. a HfWäat,. Vsa issi gsi- ntóisc sSsiàijsatt, t » natte tsStr. jtgp» »r»n?v.i}f » -Se, stevuisa, — In» S. «ktrita». im je strvBß irtór. SFwf' swatóBs k »r su&' m Mrma. «e lar «asifcrai sassi». aewasa. Swiaii* «I len«- sai** «e je dtpü diranä * naki feÄ nsfcar se je «sit nprRÖit na frisi. smee. 5 mhS p ähäfc, Ai «e »M^e tdfc»< jrlWtE ir, w tel; tue v« jhKSBmb Iii tàùtkz. fwispoiiitiju BaK^i I» isvgao iriprwyaK, & .Äie wiöt äw. t«r«.; ». «PM4-. fÄ i a» jnsn'àm * apraui^nE 34 ittìirwBjte«- j«iàB»10; nàsaomcÉ « fetómr awä SS* «BBtesoi ?"nr«>ì®a; « irftpeljak jjjrt; äStsatffim Ttcsm« s» «•««* aawoa -.Kita ar. IfStea» V»t v tok t» iato ifeüÄifa «fase v «itaàie , ». aeMAntu pw***.» «««» * öraai^ je säs« ^ dì « osar, M Sf«i à»^-- MPv««- ^««s. ! àK-ri Wjtjt- eyoije. « kvs?yr rsafwfeérejf da « » ««««. ***** U-»'««s«öanfc. «è •'»a i« a tmsa W» «?••-fceät « ^ <* nàrajfe spiOBmm* i««^ ' dm' — V E^teap fasi x snasr" v »tóf.jB 1 «fcif&r» SC)»« J>aä»iw «die K»W — pél» m. je raa nažiJ v kwifa ««ntow. Xajrs>; m je zfàeì a -stsfvijBj« j«e *»ì ftot <« MUej. d* ia f ìkbs j««!fsai» ìérì)mj&s< rJL rei«» K' — S» je S <*»*-» }e!>e bela itm ii teb »sieäjskib tesnob k OStft. Samotar is Pei l«i M:T*»ie GniSrit» je pritisnila few a* 4eWla, ju ;e tBaproväa še vefja škoda u te »ar nI -Sei tar gg .viariui ;a « sì «biß podkiaete, iwSt j-oza ere»!, je. Stia da »e fc koauj Mu prevegn vremeza sa t:ft>e*. ktlerš je ^Stkžsea ììee JO. kot zaw^A. — P® Vmwtini w I* ik j v» «j.^ tìej.'i* » UJi Ijadfc ks mMrpmi sii il«« an$li ftOakilì itàttimtt* lermiatt. i-i .j»"» ìim t»sz«ejš» ttfrie» te dekMi se ir «Si nekaj wf «mifi je «riti* tsfü» teij-- is si od tega arafcft. asapek itèUék. Va» fct ds'.t i'-äij. j aja trg» Jfiùrdi kjsiaj (tieni» iiS«ke >. kj. j tudi rtejae «aoriris s» Jasw iai, r.t f.r , (a je frttt^x peàxatle |ari»ero* rÌK.k oi4oiek ' sladktrj». teko da raaremo ps-fe »«rati j>:.-. do. viaa. pràm*mj* i Hrtìakzs PrswfflSB» s-tiUsSi je -iitU firsBasaje z» j» AAcnraaje št. .i«r.» aprarite; j® M « t f I a Le © p « 5 4 « k. i» fc* M tej parisi? « Mtajteji MK. Laorikr. .< je ~ varo» »Met, totos ft« je bom« *. ;«»>. Prit prì«ea*je je a- Vi» t»s p- * . Jss Berta Crlirevs. ki ie arasr des»-: ■ fw-vhtjt si tmktjswji Ì»S iE |i ve «ars'kateri r,tener beala » njbb» «w» dri», kater» ri» .i* 'eaiti «Sewà j»e ptr?Wil»>! «irimB. w t» v:li le Bogt ssradi katersc* ft-w> dri» t»>e> wnteo v<:. -Krm» je «Rtoi'ta. Tj*jae j* «emjia^j» fcjažlt -.et-'» ratjkaoimtj«. s»k»j j-- j» jw»t sräc w^ te. k« a tej» m«k kar %"■ irm. ^fr-yie » h-2 yrriwö loir ja^Bp«. "»"se je te Vtami t»to VS ■pmürträi uttitga ||^>i,iaii|.i »teaet-rj». f.? « priiuyaìi fpit nstó M.» £» JP rif® p"; t». Salbei. » a» « nes&rrfiE i» k*'"™^. ki a» v tepna lemäe & ;.?* peeàrrr! ».'• te r-* teti JB5 oénode }<» v ■••;«« " (MpaMmr- v droätst-Ta š. fisT »art-.'ipite prvt«-* ia pt-tX Winp priw- ea s3w«n>? Take s-Wm-e^na «e ai'»1 riroA» mmtaii --'-i« T Tiaàrw Hiebrièe«'' ".....'"* aptnaus. hugi.. mm wtOB» nr««aiei jm- samsti. j'rt-fcni: «en «vyitayt pwstoikw ta «e -a^dil je pre-sniSjenrai. fattoi te Jik ^ssmobsì Stete; seil j>t«tat5 aniMK-nit, Bnma: mot r $*tth, tì-eàete t ienisaten-. T* sen, -njaft. ds tein; laok» Sansrai sen. fi» wdhdasgt ikob. * jamaatenit .'tp jt ; 1881») u äsc razüiÄE «voje äse5je as izrvpBDsujf jw didwv-riiaH ptfeiini Tnö» &rt! nt je oopm-orü. ite mi maiijtSi mil Srise: m; je naj -te iftaaiwn rw tua ji. he, brar jhshìii ir zve« Bt^ta. äa m; je ■msč wma Tf-Tttstefer ante »linste. materni S'tii «afe»' » tivSmmém. |wi:liaa. «r-n se »sitwrii -ac ätr&L Tao» nwst iiìmp&i Poda' Ben * > jwbbswi. a is seit bete: Stenti. Üka'i seic pr!-nmrnq» prmm*. Tritt — kjerknli je Mte voda anm «tiidstw.,. m> bili tesönin: naseljastì m te o: tòt map»»»- «nati Tufi se» se natati * Jesu-viimt £jsv äff» dnSwtì isec jiotjo ad Msdr^e dr. rtete-üHt * iffWR>ai« : Sestraäaa. nanmi. raUrpas aaat. ri€fen li t#. *m w «»rad. strie rw '--liif « ssaq*. ««r «om « jwnnbi st »e» m jjtwS. »hib 3»a«?tfc adrtiani priilir _ «ainnv iurjß. Sriti% ìe® «* nari; v iUt .ite :>to .tet šTraT »P^ljonftp* ata«, t- GaKjserišf nt* ■r, c-rstit-' jii sr m jmjj'ì;. V- - i'-! T npsmic repe?;, -ws Mtmf cinue ;r ' , Tafcoie wéjMi: Mgfti j!w. i. aaiw^n» h""»?' Z F«- rs ter: T hribih *T . alunar. — Ženski riw; *. J»««w IVedw*. Ite .ml ; talosl. — Mrita» zStv» r. "rr ti 'i f'u' rira. T. Mrih-cd: Naza| v fSantnAi r» ~ .. Ja. kako se pa w' aòp. Nr rem. ' ' «H?'aeteva1 a libo«»» w-.7ttiw»ìw 4ona?vt pesmi. Pa se »•••• i>* kar santì jvwpr 'es S»: -iw wKwtùna -.•«.-'• ris si W '.«.>:(.e. vs.sk * -privai; !r • ; ' '?* tuam Ps W« tu- ivi v t». Es u*m te» n»^ iwfkiirr« t ì. jifc -i>«r ,rra | jo fin< tako Mm. kri 9Bn v zsriitji i »mi; Martins K.ti»a*. 6w> à* G»#f n,in-'' strie«, für tesa V.««» ìct^.tiè " " -',L ■ * àmpfl TwR su» r.-f-; k.v in e^re-m-Bi T aoriroi krjJisumi 'te*-" Ai voaktte jwtf'atiì. — J '.'r^jj* P* ito. (« 1 rimStea "marnò ìrnrii jvr»T n-ìf prihtaic. t :—i - —». - —-— —- me ■ ___________________„. rfi,. rmfcrh-a Mia irJria «o»>i iweJr (3jökw w a«wfc) ia v Vrala voä s» ä®ek vnÀ twàen «gmrrar ««je-Se skagmi wsttanei Fsntte r.» Se bf^i NALAGAJTE DENAR prT HRANILNICI IN POSOJILNICI V KAMNIKU šotna 22, i»*» m«. r»gi«tro»anl zadrugi t neomejeno lavoro Ugodnosti: " ragistrorani zadrugi t neomejeno lavoro Jamstvo presega večkratni znesek vseh vlog. Dobro obresto-vanje. - Nove vloge vedno plačljive. - Delokrog neomejen. Podrobnejša pojasnita ustmeno in pismeno KyfiMuMW-TtKhntkum BAD FKANKENHAU8EN (KYFFHI U iniettarle in ujoialxo / Gradai» strojev I Elektrotehnik» / Gradnja aulomobllov | Poljedelski »troii I Gradnja Uial. I Program! ?.a-de stoni. I Inaino latatiSf«. den« («>)• — frl itafetl Jesenice—Maribor jiii je sodelovalo 16. — Domača knjižnica se je zadnje fase precej povečalo in je dobro obiskana. Denarnega gospodarstva pa ni treba «menjati, ker smo prav zadovoljni, da sproti vsem krijemo, za »predrt» pa tndi nikdar nismo imeli namena delati. Vse dobro misleče vabimo k sodelovanju. V zimskem programu bodo no vrsti predavanja i/, kmetijstvu, o delavstvu in njegovih težavah, o materi-eospodinji, o boleznih in zdravljenju itd. —• Vabimo vse še (oliko bolj, ier ima polog izobraževanja naše društvo v svojem programu dati in ohraniti življenjsko moč našemu domačemu geslu: Svojih dedov vero sveto — čuvalo bo So»tro vneto. Prscreta (Gornji grad) Po dokaj vročem poletju se je razmahnilo v fljgem prosvetnem društvu novo življenje. Prav pridno se pripravljamo na prelepo Igro »Miklova Zala«, katero priredim» v soboto, 15. oktobra, ob 8 zvečer in v nedeljo 16. oktobra ob 8 jiopoldrie v društveni dvorani Naie katolifcko prosvetno društvo si je zato igro nabavilo Čisto novo scenerijo u oder, na Unterem bo nastopilo do 80 fantov in deklet. Med odmori bodo igrali tamburaši. I'rav iskreno vabimo staro in mlado od blizu in daleč, da si ogledajo to re* lepo kmečko igro. Potom illomoljubat pošiljamo (skrene pozdrave »PomoljubovemiM «orožniku ter bivšemu na Se mu predsedniku sodniku Alojziju Bantu v Sinj. Bog ga «vi! Prosvetna del«. (šmartiu pri Kranju) V nedeljo 25, arptembra je bit občni zbor Prosvetnega društva. Udeležba je bila zelo velika, Miameuje, da se zlasti mladina želo zanima za naše prosvetno delo, saj je bilo ravno mladine največ. Poročila posameznih odbornikov so pokazala, da je bik) v šmarlinskem domu »elo Živahno delovanje. Le loko naprej! -- Novo sezono je društvo otvorilo i znamenito igro Razbojniki, ki je prav dobro uspela. Nekaterim unii plakati ne ugajajo in jih prelepljajo, še predno je igra odigrana. Ce se bo to ponavljalo, bo treba stvar prijaviti pristojni oblasti. Upamo, da je bila zaenkrat samo pomota. — V nedeljo popoldne ob 3 bo zanimivo predavanje » slikami. Predaval bo tajnik Prosvetne '.veze iz Ljubljane g. Vinko Zor. Vabimo, da se predavanja prav v obilnem Številu udeležite. Po Jadranskem raorju nas bo peljal prav do Aten s parnikom j Krn« 'lit« Marija«. Prosveta ia drugo (Ježica) Naše Kat. prosv. društvo je imelo pred nedavnim občni zbor, katerega se je udeležilo nad 70 flanov. Tako mnogoštevilna udeležba, kakor tudi «vahnost, ki je vladala na občnem zboru sta nam Pi'ok, da bo letošnja zimska sezona dokaj bogata 118 raznih društvenih prireditvah, iz odbornlških poročil je bila dobro razvidna obsežnost in važnost kulturno-prosvetnegji dela, ki ga društvo vrši. Izvoljen je bil z malimi izjemami zopet stari odbor. .7 V nedeljo, 10. oktobra, imamo že prvo prire-'P01"'11 "bletnice Slomškove smrti bomo priredili akademijo z govorom, petjem in dekla-"Wtijami. Iati dan dopoldne pa bo podobna proslava «šolsko mladino. Za zadnjo nedeljo v oktobru pa pripravljamo otvoritev dramatake sezone. Kot «voHtveno predstavo bomo vprizorili slovito pet-lifp» - komefl'j° ruskega pisatelja N. V. Gogo-». Revizor. Za to pvvdstjivo vlada že sedaj pretekli zmiimanie> tudi skušnje so že v polnem Želi Kot Juiemo, so tudi po drugih krajih pri- iwenemnti namreč d» kmetje, mesto 01 Prodajali živino mesarjem pod ceno, rajši sami koljejo in prodajajo meso. Tako je pravi prva in najizdatnejša pomoč se imenuje — samopomoč! Prosveta. (Vrhnika.) Naše Prosvetno društvo je na jesen spet oživelo in pričelo z delom za zimsko sfanno. Predvsem opozarjamo že sedaj na prosvetne sestanke, ki se bodo vršili vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu. Za te seetanke so obljubili svoje sodelovanje odlični kulturni delavci. Predavanja na leh sestankih bodo posvečena delu naših duševnih velikanov, eiovenaki zgodovini, umetnosti, gledališču in lepotam domače zemlje. Poleg predavanj pa bodo vsakokrat nastopili tudi pevci. tamburaSi. de-klamatorji ali člani dramatičnega odseka » kakšnim kratkim gledališkim komadom. Prvi prosvelni sestanek se bo vršil v nedeljo 16. oktobra ob treh popoldne v Rokodelskem domu in je posvečen spominu škofa Slomška. Na sporedu je predavanje odličnega poznavalca Slomškovega dela ter več pevskih točk m deklamacij. Naj te in vseh nadaljnjih naših prireditev nihče ne zamudi! Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica aH oje prostor velja z» enkrat Din 5. Narofcniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, »ko kupujejo kmetijske po Irebščlne ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov oli vajencev In ,nnrobe. CBSfilŽfiB MÌC! vse najboljše vrste «t v lončke in za vrtove kakor: hijaciute, tulipane. narcis?, bele lilije itd. priporoča Josip Urbani*, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 8. Cenik na razpoMgo. imihi pensčiifc izìv'en išče zaposlitve pri kakem mojstru.,--Pismene ponudbe je naslovili ; Jože ! Adamič, Zadolje 1, p. Ribnica, Jlioleiijsko. ÖÄ|s vajenca ?»nli» ki nekaj vzdrže UtVijE, proti mrazu in mokroti, Vam naredi t v«) oskrbo iščem. — Matevž S ti bil, Bled I. Zagorice 31. p. Smlednik. limiSfcip ?fljet2Cfl sprejme z vso oskrbo Franc Gterle, Staje - Ig. mm Ä ni pri Egidiju in Karlu Erjavec, Brod' (poleg tacen. mostu) St. Vid nad Ljublj. Izdelki zajamčeni. Stalno ua zalogi spalnice itd. THistisiit z jni v dobrem stanju kupim; Ivrdko Joti» Kalit. Maribor. Trabarirn Z, aM*Mi 4. PREKLIC Podpisani Iran Slapar, čevljarski mojster r Tržiču, obžalujem neresnične besed* o poslovanja t- Astone Jeteta, čevljarskega mojstra v Tržiču, is o cenah njegovih izdelkov I« k «i zahvaljujeta za odstop od tožbe. Tržič, 3. okt. 1932. IVAN SLAPAR. Seno in slamo dob« vtis po konkurenčnih cenah Gospodarska zveza, L i u b I i t n a. V.»...O novo, popolnoma suho. sposobno ia mler. ROrUZO oddaja po Din 1"2S ali 5 kroti kilo Fra« Pecarnik. Ljubljans. Dunajska cesta štev. b7 nasproti milnice. Tri večjem odjemu ceneje. JAVNO PRIZNANJE! Stavbo* hranilnica in posojilnica »Moj dom«, r. z. z o. z., Ljubljana. Mikloiičeva centa »t, 15. mi je omogočila dokončati » najkrajšem času mojo hišo v Zgornji Sliki M. 237. Zato se zadrugi tem potom zahvaljujem ter priporočam vsakemu, ki hrepeni po lastnem domu, ds čimprej pristopi t to zadrugo. ERNEST TORKAR. MESTNA * HRANILNICA LJUBLJANSKA LJUBLJANA, Prešernov» hI. št 3-\t M|Hgf FUMIMI Milititi f Jl|llll»tft. In il«« hI «8.000.8»- Iii Za ree vloga jaatči I ju bij. mesta» ehčisa i recai premeieajem ia s davrae mačja. Za male trgovce in obrtnike obstoji pri hranilnici kreditne draitva. za pupilne naložbe pa »Miai depositai oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače feranil-aike, za poSilianje denarja po polti pa svoje položnice. Telefon it 2016 in 2616. Poštni čekovni račun M. 10531 Uradne ureza stranke so od 8. do 12. in pol. 4% Xaöcsi m vi&tùe Vaši 9ra$im kadar /im primule dobro in lepo blago za obleke in perilo. Kam-garn in športni šerbot, volneno blago, najnovejšo »vilo, fianelo in barhent, /ine Sifone, gradi za modrote, posteljne ode/e in vse drugo manu/akturno Mago, samo dobrih kvalitet dobite najcerutše in v na/več/i izbiri v munufakturni trgovini & Žlender fZ Bmbima Mestni trg SS O L numi UaMjaita. PlesiRi trg is Na nai« DClfllKI Na velik» lista»<»vl)cea 1*39 idOM 2?.82 Nič prida ni bi! sin in končno je je! še po-nočevati ter prihajal v jutranjih urah domov. Oče ga je vsled tega trdo prijel in tuu prigovarjal, naj se loti kakega opravila. »Dobro, »e pa bom,« pravi »in. »No, in kaj pa misdiš pričeti?« je vpr». žal oče. »S peruininstvom bora pričel, k^kdšje. reja dobre dobičke nosi.« »Hm,« je dejal oče, poskusi raje s sovami. to bo bolj primerno tvojemu sedanjemu načinu življenja.« Zet jesen in zimo ,1 preskrbile ta s- - in *voice pr*V(j -Ì.M povrimk«, suknje, oblake, perilo. or, Mori,, Celje, Sombor, Diskov, Spni Telefon št, 2057, 2470. 2979 Kapital in rezer. nad Din 16,000.000 l2Kw«u|e vse bančne posle naifMiiIainljnieJe Poslovno Rvece s prvovrstnimi xavortl na vseih Sr«li«llt v t«- tn tnosemitvu